MEHTOR LIST in SREDNJEŠOLSKO DUJIŠTVO ; Št. 10.::: Letnik V. ■ t::: Urejuje w» • dr. Anton Breznik ‘ Za ItlO 1812/1913 »Mentor« « 1912/1913 « V. letnik » Zvezek 10. VSEBINA: Iz življenja klasičnih narodov. (Dr. J. Samsa.) (V.) . . 217 Trikrat pri Savici. (J. M. Dovič.) (Dalje)..............220 Iz dijaSkih let velikega moža. (Dr. A. Zdešar) ... 224 Passer domesticus. (Prof. Fr. Pengov.) (Konec).... 226 Izobraženi stanovi v prvem krščanstvu. (Dr. Fr. Kulovec.) (Dalje)...............................232 Navod za Sabovo igro. (Andrej UršiC.) (Dalje) .... 235 Drobiž.............................................. 237 —240 ''MIH ' ” *' kif $v ; , * ’ ' . , S? lepa priložnostna darila, od 10 K naprej; diamantni pritan od 11 K naprej; briljantni pntan £( ao K n.prej -^epa novosti v kini- In pravem arebru po inliaulh ccnah. Naročalte novi ceniki hnl-dZUiZ tudi po poiti MitonJ. - Singerjev! »Ivalnl .troji od 60 K naprej, tudi za pletenje (pouk breiplatai” Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Fr. P. Zajec, izaraSanl oiOk, LjiUiau, stari In 1 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrate naočnikov, ičipalcev toplomerov, daljnogledov itd. Popravila očal’ ičipalcev itd. iivriuje dobro in ceno I Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike Štiri krone na leto. Tlak »Katoliške Tiskarne* v Ljubljani. — Odgovorni Ustnik Alojilj Market. Letnik V. List za srednješolsko dijaStvo. Štev. 10. Dr. J. Samsa: Iz življenja klasičnih narodov. V. Kalija. Kako smo nekoč v upanju in strahu, molče in težko dihajoč, stali pred vrati, za katerimi se je odločevala usoda naše mature! »Bo li z odliko ali ne?« — »Logaritmi res niso šli prav gladko, zato pa fizika bolje, tudi Sofoklej je lahko zadovoljen ...« »Ta preklicani Schiller, kdaj je bil vendar rojen? Saj sem vendar ne vem kolikokrat predelal Leitfaden ...« Toda v tem trenotku se vrata odpro, mi se nerodno pomikamo v sobo, gospodje v komisiji imajo uradno-slovesne obraze, nadzornik prične v mirnem tehtnem tonu: »Die Kommission hat alle Kandidaten ftir reif erkliirt und zvvar ...« Tako nekako sc godi nama, ko čakava pred Kalijevimi vrati »der Dinge, die da kommen sollen«. Sluga je naju priglasil, le potrpiva! Ozriva so še nekoliko okrog sebe! Na pragu sva prej prezrla napis: '0 rov Aid g alg xaXXlvixoq 7/oux/Jyg švftdfie xavoixel, /ajMv dnino xax6v. Zevsov sin, zmagoviti Ileraklej stanuje tu; nič zlega naj ne pride notri. — Ileraklej, prvotno ideal dorskega plemena, je postal kmalu vzor vseh Grkov. Zato mu Grk izroča hišo, da je varuje vsega hudega. Toda čuj! Vrata so zaškripala, pred nama stoji — plemeniti Kalija. Lep mož jo to. lJujni kosmi črnih las, ki so tuintam z belimi pretkani, sc mu mogočno spuščajo po vratu. 2e Homer prideva Ahajcem pridevek »bujnolasi« xofio&vteg). Tako si je pač Homer predstavljal mogočnega Zevsa, »očeta ljudi in bogov«, ko je obljubil Tctidi, da bo dal zadoščenja njenemu razžaljenemu sinu Ahilu: llekSi z obrvmi prikima ji modrooki Kronion Divni raz glavo noBmrtno ho vsipljejo kosmi vladarju; Veliki strete Olimp ... (II. A 527—530.) 10& Lasje in fino pristrižena brada obkrožata Kaliju grško-tipični obraz, kakršnega občudujemo na grških kipih: ravna črta od čela do konca nosu. Ogrnjen je Kalija v dolgo haljo (Ifidnov), ki mu sega skoro do tal; ta himation odgovarja nekako naši dolgi suknji, površniku, še bolj pelerini ali moderni mantili, dasi ji je prav malo podoben. Grški himation je velik, štirivoglat kos platna ali volne, v katerega se Grk od vratu navzdol ves zavije. Vrže ga na leva pleča, ga potegne čez hrbet na desno ramo, ali če hoče imeti desno roko prosto, pod desno ramo, ter ga potegne nazaj na levo. Kalijev himation je iz tenke volne, obrobljen s pisanim robom. Čevljev Kalija nima; tudi plemeniti Grk je doma bos. Kadar gre na pot, obuje aavdahov; to je prvotno podplat, ki ima le nad prsti jermen, ta jermen se je polagoma razširil v zgornje usnje. Tako je nastal našemu »Halbschuh« podoben čevelj imenovan xQ>inlg, ki je pokrival sprednji del noge, zadaj pa je bil privezan z jermeni. Take opanke še dandanes nosi preprost Balkanec. Tudi pokrivala Grk ne rabi. Na potovanju pa nosi kapo brez krajcev (xvvfj, n'dog), ali pa klobuk širokokrajnik (jiiraoog), kakršne še dandanes nosi italijanska duhovščina. »Odkod sta in česa želita V« vpraša gospodar v čisti atiški grščini vpirajoč svoje žive oči v naju. Ko mu odgovoriva, da sva tujca, ki občudujeva grško kulturo, katero bi rada še natančneje spoznala, nama odgovori: »Naše mesto je središče grškega življenja. Grki smo zmerni prijatelji lepote in trezni prijatelji resnice.* Zevs je zavetnik tujcev; dobrodošla!« Hekši izmota Kalija desno roko iz svojega površnika ter jo nama prijazno ponudi. Pri tem opaziva njegovo fino spodnjo obleko, /troiv, podobno naši srajci. Iliton mu seže do kolen ter ima kratke rokave, okrog ledij ima Kalija dragocen pas. Takoj tu imava priliko opazovati kos praktično grške kulture. Grška obleka je veliko preprostejša kakor naša moderna. Kos blaga in nič drugega, tu ni no podlogo in no gumbov in no žepov, tudi šivanja skoro nič. Koliko denarja izdajo možje v naših časih za toalete svojih ženic! Grki krojaškega stanu niso poznali; žena-gospodinja je s hčerami in deklami pripravljala obleko sebi in možu in otrokom. Dalje jo grška obleka v zdravstvenem oziru neprimerno boljša kot naša. Vsa teža grško obleko leži na ramah, kar je edino naravno; Grk no pozna naramnic in tesnih pasov, pas mu prav ohlapno drži hiton skupaj. In grška dama no nosi skrajno škodljivega steznika in zato tudi ni podobna osi, kakor našo damo. Grško telo so prosto razvija v svoji ohlapni obleki in jo zato tudi ideal lepoto človeškega telesa. Le poglejte jih, to krasno i olj spodaj lena Voda razgraja, kak bregove stresa, In kak prod njo se goro ziblje stena, Kak skalo podkopujo in drevesa, Kak do nebes loti njo jezo pena!« Jezero nas je očaralo, zamaknili smo se v slap Savice. S svetim strahom smo zrli v ta čaroviti pojav narave. Zdaj smo umeli »Krst pri Savici« in smo čutili s Črtomirom, ki je bdi spreobrnjen vsled takega, prizora: »Izmed oblakov solnce zduj zasije, In mavrica na bledo Bogomilo I.epoto svoje čisti svit izlije, Nebeški zor obda obličje milo; Jok, ki v oči mu sili, komaj skrije, Da ni nebo nad njim so odklonilo, Da je na svetu, komaj si verjame, Tak Crtomlra ta pogled prevzame. (Dalje.) Dr. A. Zdešar: Iz dijaških let velikega moža. Kar brez uvoda povem takoj, da je bil ta veliki mož Fr6d6-ric Ozanam, glavni ustanovitelj Družbe sv. Vincencija Pavlan-skega. Toda tale stavek se gotovo zdi marsikomu kakor kakšno suho matematično ali geometrično pravilo, v katerem je človeku na prvi pogled polovico besedi neumljivih. Dovolite, da vam pojasnim, kar je nejasnega. Nadvojvodu Ivan iti njegova nevesta. Družba sv. Vincencija 1'avlanskega — ki je pa umrl že 1. 1GG0. se zove dobrodelna, karitativna družba moških laikov, ki posebno ])o mestih, kjer je nagrmadene vso polno vsakovrstne bede, podpira gmotno lake, ki so zašli v revščino, jih obiskuje in se trudi, spraviti nje in njih družine na pot pozitivnega in praktičnega krščanstva. Ustanovilo jo je 1. 1833. v Parizu osem francoskih v sen čili škili dijakov, ki so jo imenovali po največjem apostolu krščanske ljubezni, po sv. Vincenciju Pavlanskom. Duša te dijaške zveze pa je bil zgoraj imenovani Ozanam. Ali danes je že tako na svetu — pravzaprav ne samo danes, marveč je tako na svetu že davno —, da imajo kratkovidneži vsakega za malo prikrajšanega po duhu, ki krščanstvo tudi praktično izvršuje. Zato pa hočemo tu na Ozanamovem zgledu pokazati, kako brljavo jim gleda dušno oko, ki tako mislijo. Pripomnimo le to še, da se je letos 23. aprila slavila stoletnica Ozanamovega rojstva (rojen 23. aprila 1813 v Milanu, kjer sta mu bivala takrat njegova francoska roditelja) in da ga je proslavljalo ta dan na tisoče in tisoče Vincencijevih društvenikov, sam sv. oče in ves kulturni svet. 1. Gimnazijska doba. Bil je čas, ko so se na Ozanamu kazala prav čudna svojstva: neko nagnjenje do lenobe, do jeze in neubogljivosti. Maral ni za Natlvojvoilu Ivan in njoKovu soproga Ana na llrumllskoin jezeru. nobeno rosno delo, zadirčen je bil in svoje volje kar ni mogel in ni mogel ukloniti volji starišev in učiteljev. Toda sreča za Ozanama, da je imel tako izvrstne roditelje vzgojitelje, ki sta ga na pameten in premišljen način znala ozdraviti teh pogulJonoy}nih bolezni. Pokazali so se najlepši naravni darovi. Mladi Ozanam je bil izmed tistih srečnih talentov, ki z bistrim očesom jasnega duha prodirajo v vse raznolike učno predmete. Na liceju v Lyonu je že s trinajstim lotom peanikoval no samo v francoščini, marveč tudi latinsko. V svojem petnajstem letu je podaril očetu precejšen zvezek svojih latinskih, in materi ravno tak zvezek francoskih pesmi. lOb Cut za lepo jo bil pri njem posebno razvit, a ne samo za čudno in naravno umsko lepoto, ampak tudi za nadnaravno versko in moralno lepoto. Bil je angelsko čistega srca in življenja. Toda ne samo pesniško, bil je nadarjen tudi govorniško. Z isto lahkoto kakor klasične, si je prisvajal tudi moderne jezike. In ne samo tajnosti filologije, odpirale so se mu istotako rade tudi globine matematike, tako da je pariški vseučiliški profesor A m p 6 r c, pri katerem je naš Ozanam za časa svojih vseučiliških študij stanoval, večkrat rekel: »Če bi se bil Ozanam posvetil matematiki, bi postal nedvomno prvi matematik 19. stoletja.« Tak jo bil torej Ozanam, ko je v Lyonu izvršil svoje gimnazijske nauke: najlepše izobražen po srcu, sijajno izobražen po umu, in nekaj tako zrelega je odsevalo iz njegove duše, da se je neki njegov prijatelj o njem drastično in duhovito izrazil: »Ozanam ni imel mladosti«, češ da je po duhu iz otroške dobe prešel takoj v zrelo moško dobo. (Konec.) — fggsaz-----------------------------------------=s> Prof. Fr. Pengov: Passer domesticus. (Konec.) Breznov šClp se vos prevrne, Goni megle, burjo dti, Hrib, doline sneg pogrne, V mrazu vmirn v’jolicu. Ko jo bilo gnezdo do tri četrtine narejeno, je jela donašati Albina, ki jo bila precej nagnjena k razkošju, .mehkega perja. To pa je bilo njenemu viteškemu soprogu vendarle preveč. Pometal jo puh iz gnezda, ali Albina jo priplula ravno z novim tovorom domov in videla, kaj se godi. Zletela je za perjem v zraku, ga polovila ter spravila nazaj. Tedaj pa ji stopi na pragu nasproti soprog s polnim kljunom novega perja in stala sta si nasproti kot dva leoparda, so merila s togotnimi pogledi in kričala, četudi z zamašenimi usti, na vos glas; srčeci sta. prekipevali najbridkejšega žolča. Milo je še par burnih prizorov, ko je frčalo perje iz Beriep-ševko in so lovilo veselo po zraku, pa slednjič je bilo le vse perje lopo v gnezdu; kako da jo prišlo do sprave, ni mogel nihčejiganiti, dokazano pa jo, da so je Passer sam najbolj trudil, da s pridnostjo zopet popravi, kar je bil zagrešil v naglici. Nekaj dni je bilo ros vso dobro. Ko pa je odletela nekoč Albina za daljo časa od doma, jo stal Passer na pragu ter čivkal, a odgovora ni dobil; oziral se jo navzgor, oziral navzdol in pogled s,, mu jo uprl na dračja, s tolikim trudom zbirano v nekdanjih dneh. Velika skušnjava se ga jo polotila: »Kako lope troščicc! Kakor v prijazni domačiji prvega clctinstva!« Zletel je doli — plaz se je utrgal. Passer pograbil najlepšo vejico in hajdi z njo v gnezdo; nato pa še drugo, tretj'0. Po tem preveselem dogodku se je usedel na prag, stresel kožušček ter zapel svojo kanarsko himno od konca do kraja s tako veličastnimi občutki, kot morda nikoli popreje. Čutil se je bajno srečnega, in ko je donesla Albina še več perja, ga ni bilo drugega kot gola postrežljivost, dokler ni bilo gnezdo narejeno. Dva dni nato sem splezal na tepko in videl v gnezdu jajčece. Tretji dan pa zopet velikanski Spektakel in škandal v gnezdu! Zamolkli kriki, kakor od daljnega pretepa so prihajali skozi odprtino, večkrat se je prikazal živ repek pri vhodu in izginil; potem je nekaj prasketalo, kot da bi vlekli delavci fašine iz boste; slednjič se je prikazala Albina, ki je vlačila in vlačila ven, a jo je potegovalo nekaj vedno nazaj. Bilo je jasno, da se je tu notri odigraval mučen družinski prizor. Drama se je končala s tem;, da se je posrečilo Albini izvleči zaničevane treske skozi odprtino in jih treščiti na tla; našla jih je bila skrite med perjem, odtod tragični dogodek v hiši, ki bi utegnil spominjati opazovalca na »Mesinsko nevesto«. Najbrž sc je Passer radi ljubega miru zopet udal. V vsesplošnem bojnem metežu in vrvežu je palo s treščicami vred tudi jajčece iz gnezda na tla. Porcelanaste črepinje so ležale na vlažnih, rumenih tleh. Pa naša dva se nista zmenila za te ostanke; ko je izginilo jajce iz gnezda, je izginilo tudi iz njunega tfveta po prastarem načelu: »lontan dagli occhi, lontan dal euore«. * * * I)oli brezen mlm’ prldrzne: »Kuj t’ jo ko«? 110 pojoS več?« »»Eh, kaj? — brat ml včeraj zmrzne, DaneH pa jo moja preč!«« Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč noKol no smeS bit’! Stara prat’ka nam ne laže: Hrezen ima rep zavit. Preteklo je nekaj dni neskaljenega miru. Jajčece se jo poka-zovalo za jajčecem, dokler jih ni bilo pet v gnezdu, in vse je kazalo, da se je začela za našega Hermana in njegovo Rotijo doba složnega in veselega družinskega življenja. Passer je zopet prepeval, da se je čudila soseska, Albinka pa je znašala še vedno novega perja, kot bi nameravala kar vtopiti v mehkih perjanicah svoj bodoči zarod. Pa ti pride zopet naš Conek s svojo biološko-eksperimentato-rično naravo in napravi mali poskus. Da so držijo kokoni odkazanih jim mest in ne hodijo drugam nest, imamo že od nekdaj v vsakem gnezdu po eno brclanasto jajce. Podobno jajčece iz marmorja je podtaknil moj bratec ob ugodni priliki tudi v vrabčevo gnezdo. Kaj se je nato godilo, ne vem, le tega se dobro spominjam, da je bila drugi dan nedelja. Vse jo bilo tiho in svečano, ko sem vstal. Le od gorenjega vrta začujem pri-šedši na dvorišče nekaj podobnega kot se je vršilo skozi celo desetletje pred trojanskimi vrati. Bila sta naša mala Ahil in mesto Hektorja drobna Andromaha, oba v vrabčevih togah, ki sta gnala ta vrišč in sekala ter kljuvala s svojim kopjem drug na drugega — s smrtno resnobo. Bil sem jima že čisto blizu in še se nista zmenila zame. Šele, ko sem spotikajoč se nad nespodobnim ruvanjem Nadvojvoda Ivun navJIochgolllngu, 1H1U. na prazničen dan posegel v bojni mete?, z lastno nogo, sta sc* zapodila na streho bližnjega kozolca, kjer se je nadaljevalo klanje brez najmanjšega intermezza. Popoldne pa je bilo na tleh pod hruško 110 samo umetno jajce iz apnenca, ampak tudi vseh pet pravih. Čudno, (»kroglasto jajce je vzbudil nemara v Passerju grozne dvome o Albinini zvestobi in ti so porušili domači mir in uničili za enkrat vse upo. Jeli se je posrečilo Albini na kak način najti svojega Danijela kot nedolžni Suzani, da pojasni zadevo in nekrivdo svojo, o tem molčijo ptičji anali; vendar sva dobila z bratom kmalu dojeni, da sta pozabila zaročenca, kar je bilo in sklenila začeti iznova. Ker v Berlepševi skrinjici očividno ni bilo blagoslova in sreče, zato sta otresla ob njenem pragu! prali s svojih papučic (Pantoffeln) in izbrala nov kvartir. Sosed Luka si je bil napravil pred leti gepelj (vitelj) s pokončnim vretenom in strešico nad zobatim kolesom na njem. Pod to streho si je izbrala Albina novi dom in po neutrudnem delu enega tedna je bilo narejeno novo gnezdo. Težko si je misliti, kako sta mogla strpeti ptiča pri domačiji, ki se je nai vsake tri dni (ko so rezali slamo) vrtela cvileč in škripajoč na okoli, da so se spogledovale plašno celo nemuzikalične race v bližnji luži. Toda Albina je bila popolnoma zadovoljna; saj je bil izpolnjen glavni pogoj družinskega miru: soprog sc je bil privadil zatajevati se in zatirati svoje lastno mnenje. Gotovo bi bilo šlo vse lepo izpod rok, da se ni lepega dne Lukov kostanjevec v geplju preburno zaletel in polomil nekaj zob na gorenjem kolesu. Sosed je šel vdelavat nove zobe, obenem je pa treščil celo palačo Albina-Passerjevo v blatni jarek ob cesti. Kaka taščica ali lastavica bi bila ob tako strašnih udarcih usode gotovo izgubila zadnjo iskrico upanja, vrabčeva energija pa ne pozna nobenih mejil, podobna je žilavosti nedavno preminulega kralja železnih kartelov in ameriškega milijarderja Morgana. Gnezda ni bilo več, to je ImIo prozorno kot steklo na prazničnem oknu. Treba ga je bilo ustvariti, toda na čisto drugačni podlagi nego doslej. Temelj je dala sedaj rogovilasta veja kanadske rejnete, najboljše jablane prod našim uljnjakom. V to rogovilo je položila Albina nekaj slamic, ki jih je bila anektirala od sosedov in s tiein dejstvom je naznanila možu .svoj dnevni raport, da je položen temelj novi Horni. Passer je bil do duše prepričan, da se izogne marsikaki bridkosti, ako se ukloiHi volji gospodinje in ne tišči v zid z lastno glavo, zato je začivkal dvakrat svoj »amen!« in »fiat!« in goreče slikal po kompostu za pripravnim Stavbenim gradivom. C c pa mu je očesce slučaj 1110 naletelo na fino treSčico, je raje junaško zatisnil drobno pupilo in pogledal drugam; dodobra se je bil naučil ceniti veljavo kratkih besedic: Ne vpelji nas v skušnjavo! Vse to se je godilo že v poznem poletju, kajti ure tek6 in nič no rek6; perje je bilo sejano le redko, bilo ga ni dobiti niti za potrebo. Priti je moralo nadomestilo, in če* bi ga bilo treba z neba sklatiti. Pa ni bilo treba. Po vasi je dosti konj, vmes marsikaka častita starina, ki ne dd veliko več na vnanji lišp košatega repa in goste dlake. Prvomestnika v tem oziru sla gotovo Pevčev lisec in belec, stara mučenika z mu lasti mi repovi in napol gola po životu; sledov njune nekdanje lepote in čvrstosti je polno ne samo domače dvorišče, ampak tudi vse ceste in križpota bližnje okolice do Ljubljane in Dola na eni, do Ihana in Domžal na drugi strani sveta. Sokolje Albinino oko je opazilo bogati vir novega materijala in zdel se ji je dober, originalen; izvirnost pa je prijala njenemu modernemu okusu. Podjetni par se j,e lotil takoj s polnim parom realizirati novo srečno misel in brž je hitel znašat dlake in žime, po dve do tri nitke skupaj. Najbrže je slišala Albinica o priliki mladega Plev-niška, ki je bival dolga leta onstran Atlantisa, ko je opisaval sosedom razmere živals'tva onstran luže. V Ameriki namreč živi sorodnik našega vrabca, ki čuje na učeno ime Spizella socialis in si spleta na premeten način žimnico na vzmete. Treba je v ta namen le napeljati žimo okrog in okrog gnezda, kakor daleč seže. Uspeh je izvrsten, seveda je treba delo razumeti, kakor vsako drugo; gotovo bi bil velik dobiček za naša krilata znanca, da sta se preje natančno informirala o prcdclavanju žime, če ne drugje, pa vsaj pri inajbližnjem ščinkovcu, ki tukli ni zadnji mojster v tekstilni obrti z žimo. Glavno načelo, nekak aksiom te industrije je namreč: »Jemlji vedno le po (©no samo žimico v kljunček 1n drži jo na enem samem koncu!« — To je Kolumbovo jajce, to Arhimedov princip žimne tehnike pri pticah. Zakaj, navidez tako detinsko nedolžna žimica ni brez nevarnosti; ]>odobna je v tem oziru o'ni tekočini kemične industrije, ki se po besedah knjige vseh knjig blišči v kozarcu rujno kot zlato in vabi človeka s svojo omamno aromo; ko se pa udaš vabljivemu »vinskemu cvetu«, ki ga zmerja njegov lastni oče-kemik z zaničljivo kratico C»H» . OH, tedaj piči kakor gad in razlije po tebi svoj strup kakor lmzilisk, da ti rani pamet in srce. Ker je manjkalo našima zdaj že starima znancema Filemonu in Baucidi z drobnimi vrabčjimi srčeci strokovne šole, zato sta ravnala z žimo, kot bi bila slama. Kadar je bila žima precej dolga, pograbila jo je Albinica na enem koncu, nato še dva- do trikrat po sredi in slednjič še na drugem koncu. Transport je bil na ta način res da enostaven; toda ko bi bila videla gospa ščinklja aii sestrična ji pinoža ta miodus prenašanja grozečih zanjk, ki so obdajale glavico in kljunček Albinin, stavim, da bi jo bil pretresel mraz do mozga in kosti ob pogledu na brušeni Damoklejev meč nad glavo ubogo sosede. Hit je zadnji dan tapeciranja. Albinka je dala umeri Passerju, da ne potrebuje več žime; ponovno in razumno je urejevala še zadnje dlačice pod rodno strešico. Njen zvesti Filemon je sedel medtem na robu kositrnega žlebu pri bližnji, strohi na hlevu in se zazibal s par trilčki, ki si jihf je bil iz mladolstncjga idealizma še rešil v sedanjo prozo življenja, v sladke sanje bodočnosti. Videl je že v duhu celo trumo mladih Passerčkov, kako poskušajo svoje še slabotne aeroplančke, slišal, kako ga prosijo neprestano s sladkimi otroškimi glaski skorjice kruhka, drobnega proska, gledal je v pre- lestivi viziji vrabiče-mladiče, kako — — —, toda, kaj pomeni ta krik, ki mu je šel kot nabrušeno bodalo skozi srce, kaj ta nemir v rodnem gnezdu?! Albinka, ljubljena gospodinja, caplja kot brez uma semtertja, se premetava in napenja na vso moč a ne more niti za dolžino svojega kratkega stasa proč od gnezda. Zgodilo se je, Člesar se je bilo že davno bati. »Vrč bodi toliko časa k vodnjaku, dokler se ne ubije,« pravi pregovor, in izpolnil se je danes nad nesrečno Albinko. Vtaknila je po naključju glavico v zanjko zadnje prinesene žime, jo zadrgnila ter se tako ujela v nastavljeno past. Čim Soja v frankfurtskem p&rlainoniu. bolj s,e je presukavala in mučila, tolika huje jo je davilo v grlu. Passerek, ki se je čutil v tem trenutku s temperamentno nagajivko zvezanega z najtesnejšimi vezmi ljubezni in sorodstva, je postal grozno razburjen; cvileč in čivkajoč je frfotal okoli gnezda. Poskušal je tudi rešiti ponesrečen ko, jo vlekel za eno nožico, a s tem je situacijo le še poslabšal. Ves napor je bil bob v steno, v žimi se Je napravilo le par novih vozlov in čim dalje sta vršila uboga zaročenca svojo rešilno akcijo, toliko več žim se je zapletalo v zarotniški komplot. Ko so šli otroci iz šole, niso videli več naše pridne, glasne in energične Albinke, ampak njihove .oči so se mogle s sočutjem ozi- rati le še po razdrapanem, s perjem pokritim trupelcu, ki je viselo tiho in onemelo gori na rogovili kanadske rejnete. Ubogi Passer je imel srce popolnoma strto. Ko je bil dal signal za nevarnost, so pač prileteli na pomoč vsi sosedje in združili svoj jok z njegovim žalovanjem, vsi skupaj pa nliso vedeli recepta za ubogo žrtev. Ko so se dodobra zavedli, da je zapihljala hladna mrtvaška sapa v hiši sosedovi, so glasno kondolirali, nato pa posnemali prvega izmed znanih »trojnih človeških prijateljev« in odleteli vsakteri po svojem opravku, eden gledat novo pristavo, drugi preizkušat zoreči ječmen, tretji snubit mlado družico . . ., le Passer-vdovec je še skakljal, ohromel notranje bolesti okoli razdrte sreče, ali pa sedel kje v bližini brez jeka s povešenimi kreljuti. Treba je bilo dolgo, dolgo časa, predno je prišel do popolne zavesti, da je njegova prva ljubezen, njegovo življenje brez — življenja mrtvo. Celi dan in še naslednje jutro se je trudil in prizadeval na vse načine kot sanitejoe, jeli ne bi bilo mogoče vzbuditi v njej zanimanja in interesa za vsakdanje življenje. Ponoči je počival kot vrabec-samcc na veji in b prvi jutranji megli si jo dal opraviti, trenotno čivkajoč, okoli gnezda, raz čegar rob je visela še vedno nezabljiva Albinka v usodni zanjki mrzla in nema. Passer, ali da te jenja ta skeleti rana — ne boš posnel Katona Utičana! Dr. Fr. Kulovec: Izobraženi stanovi v prvem krščanstvu. (Dalje.) Zlasti v drugem stoletju in v začetku tretjega je jelo število kristjanov med višjimi sloji kaj hitro naraščati. Duh časa je pripravil med temi stanovi krščanstvu prijazno razpoloženje. V dobi Antoninov je pognalo zopet živo zanimanje za filozofska vprašanja. Filozofske šole so pošiljale po svetu celo propovednike, ki so bili po svojem stanu obveza,ni, razširjati misli filozofskih šol. V tem oziru se je poaebno odlikovala stoična šola. Ta propaganda je docela omajala vero v paganski Olimp. Po neutrudnem delu se je zopet oživela zavest, da je človek odgovoren za svoje življenje in dolžan nravno živeti, Te ideje so postale splošna last izobražen ejših slojev stare diružbe. V to atmosfero je stopilo krščanstvo. Mnogi so videli v krščanstvu najbolje rešena sodobna vprašanja. Med njimi jih je bila cela vrsta (Justin, Tatian, Melito, Aristid, Atenagora, Apolonij, Klement), ki so liili preje po poklicu filozofje. Ti so kol kristjanje vso svojo učenost posvetili novi religiji. Vse najboljše in najplemenitejše sadove antičnega duha so uporabili in izrabili, da so dokazali upravičenost in veljavnost krščanske religije. Branili so jo zoper ugovore paganskih pisateljev, primerjali paganstvo in krščanstvo med seboj in pokazali na živih zgledih, kako neprimerno višje je krščanstvo Posamezne verske resnice so z vsestranskim razmišljevanjem neprimerno poglobili, vsp skupaj pa sklenili v lepo harmonijo, ki so v njej dokazali vir vsega spoznanja in nravnega življenja. To je pripravljalo velik preobrat v naziranju vseh onih krogov, ki so prišli s krščanstvom v stik in so ga imeli priliko natančneje spoznati. Kristjanov ‘niso mogli več zaničevati kot neuko maso. In moč krščanske resnice jih je končno le potegnila v svoj krog. To pi*e-pričanje zveni tudi Sz ust apologetov. Minucij Feliks se čuti že upravičenega, dia z vso ogorčenostjo zavrača očitek, kakor da bi bili kristjani doma le med najnižjimi in najbednejšimi sloji.1 Nastalo je krščansko plemstvo, ki se je strogo ločilo od pagan-tkega. Bili so krščanski meceni, ki so radodarno podpirali krščanske ustanove. Njihov zgled je precej vplival na krščanske misli. Iz njihovih vrst dobimo zastopnike celo med najvišjo cerkveno hierarhijo. Papež Kornelij, ki je bil umorjen v preganjanju cesarja Galla, je bil iz slavne rodbine Kornelijev. V hudih časih so se hrabro borili — res more Romano — za novo vero in so tudi radodarno žrtvovali svoje življenje. Več članov plemenite družine Pomponijev je dalo svoje življenje za Krista. Njihovo grobišče je odkril znani ])(* llossi poleg katakombe Kalistove (De Rossi, Roma sotteranea I. 318). Krščanska arheologija poroča tudi o slavni rodbini Ceci-lijev. S Pomponiji jih je vezala vez sorodstva, zato so tudi njihova grobišča v katakombah drugo poleg drugega. Iz te družine je po-sobno znana ljubka, od legende tako proslavljena osebnost, sveta Cecilija. Po mučeniških aktih, ki segajo v šesto stoletje, je bila zaročena z mladeničem Valerijem. Njega in njegovega braita je prepričala <> resničnosti krščanstva. Oba sita se dala krstiti. Pri nekem preganjanju so vsi trije umrli mučeniške smrti, najbrže za časa Marka Avrela. Cecilijin prvoten grob je odkril De Rossi v katakombah. O drugem Ceciliju-kristjanu priča tale napis v Kalistovi katakombi: Septimius Praetextatus Caecilianus, služabniku božjemu, ki je 33 let vredno živel svojemu poklicu. Cerkveni pisatelji iz te dobe poročajo seveda še o mnogih drugih znamenitejših osebah. Druhal je to najbolj bolelo, da so se posebno tudi oselw iz takih stanov oklepale obsovražene religije. In v časih, ko je ljudstvo obvladala strast, so kaj radi navalili na take osel>e. Izdajali so jih navadno sužnji ali drugi uslužbenci. O njih so v prvi vrsti veljale rezke Tertulijanovo besede: cotidie obsidemur, cotidie prodimur i Oct. 81, H. (Apol. 7). Skozi špranje in stenske odprtine so izkušali kaj ujeti, kar bi jih obteževalo. (At domesticorum curiositas furata est per rimulos et cavernas. Tert.) Cezar Septimij Sever je bil radi tega ljudskega razpoloženja primoran, zavzeti se za kristjane iz senatorskih družin in jih varovati pred preganjanjem druhali. (Tert. ad Scap. 4.) Kakor rečeno, drugo in začeltek tretjega stolejtja je bilo' za krščanstvo posebno ugodno. Krog pristašev iz vseh stanov se je po vseh provincah hitro in nepretrgoma širil. Važno za to dobo je posebno to, da ste je krščanstvo že udomačilo mied državnim urad-ništvom, celo mpd najvišjimi in deloma tudi v armadi. Če bi iskali vzrokov, bi bil poleg zgoraj omenjenih mordia eden, četudi no najvažnejši, ta, ,da jo v tej dobi vladajo več cesarjevi, 'kjiJ niso bili krščanstvu sovražni, nekateri so mu bili celo naklonjeni. Na dvoru je bilo takorekoč semenišče za državne službe. Na dvoru se je kari-jera začela, nehala v provinci z visoko državno službo. Med dvornimi uslužbenci je bilo veliko število kristjanov. »Implevimus pala-tium«', napolnili smo cesarsko palačo, vzklika s ponosom Tertu-lijan za Septimija Severa. Ko je vladal Filip Arabec, so dosegli kristjani žei najvišje službe na dvoru, v državni upravi so zavzemali važna, včasih zelo odlična mesta in celo vojaška dostojanstva jim niso bila več nedosegljiva. (Kus. h. E. Vil. 10.) Vse te službe so bile zvezano z raznimi verskoceremonielnimi obredi, ki so pomenili za kristjana zatajitev vere. Od kristjanov niso izvrševanja teli obredov več zahtevali, ker kristjani brez dvoma na to no bi bili pristali. Pričela se je milejša praksa, da je bilo mogoče številnim krščanskim odličnjakom stopati v državno službo. V začetku Valerijanove dobe se je zdelo, da bo krščanstvo v javnosti prevladalo, livzebij kar naravnost pravi, da je bil njegov dvor poln pobožnih mož in kakor družba božja (h. 15. VII. 10.). Kesmeje je sicer jel preganjati kristjane in svoj dvor oprostil vseh kristjanov, vendar to ni dolgo trajalo«. Pod njegovim sinom Galienom so se zopet povrnile stare razmere: na njegovem dvoru je bilo polno kristjanov. Žena in hči Dioklecijana, najgrozovitejšega krvnika kristjanov, sta bili sami kristjanki. V tej dobi, koncem tretjega in začetkom četrtega stoletja, je krščanstvo že toliko napredovalo, da je bilo obče znano, da je cesarski dvor v Nikomediji po pretežni večini krisrtjanski (Kus. h. K. Vlil. 1.). Nič nenavadnega ni bilo več, čo so cosarji zaupavali kristjanom colo namestništva čez celo province. Obenem z zaupno častjo ho jih tudi oproščali predpisanih daritev, da niso prišli v konfliikt s svojo krščansko vestjo. (Kus. h. K. Vlil. 1.) (Daljo.) Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Prvo potezo ločimo po kakovosti (kvalitativno) v žugalno, posilno ali počakalno (Drohzug, Zugzwang, Tempozug). Žugalno prvo potezo imenujemo ono, katera žuga nasprotniku postaviti mat v x — 1 potezi, ne da bi nasprotnik odgovoril nanjo; kakorkoli naj se brani, vedno je mat v določeni potezi. Drugače je pri posilni, oziroma počakalni potezi. Tukaj podleže nasprotnik vsled dolžnosti, da mora narediti potezo, s katero se samega oslabi in pogubi — Ahilova peta! Primerjaj nal. 79! Ako bi imeli črni na u ali l> stebru ali drugod (od al — a8, bi —b8) kako podobo, ni mogoče napraviti mat v 2. potezi. Posilna, oziroma počakal na poteza je taktična kombinacija, s katero je nasprotnik prisiljen pustiti sovražnika blizu — miš mora iz luknje v mačje žrelo. — Taka poteza, ki ne napade, je gotovo tiha, s katero pa ne premagaš nasprotnika v x—1 potezi, da ga ne sili recimo prokleta dolžnost k potezi v lastno pogubo. Naloge, ki so na temelju posilne poteze sestavljene, imenujemo šahovski ljudje: posilke = Zugzvvangsaufgaben. Žugalna poteza je premočna, ako ne pusti nasprotniku izbire za obrano. Ako se taka poteza izvede v rešitvi naloge, tedaj rečemo: glavna igra in žugalna igra sta ono (Ilaupt- in Drohspiel). Navadno pa privede žugalna poteza glavno igro. Kolikor različnejše so obrane (odgovori), ki žugajočo potezo ošibijo (parirajo), toliko boljša in lepša je naloga. Naloga 80 to nekoliko pokaže; kakor namreč potegne Le7, ShB, Sal, La6, toliko matnih potez dobiš. Pomniti je, da je naloga le takrat naloga v pravem pomenu, ako jo diči lepota nastava, potez in notranjega jedra: lepa ideja, pointe, kakor reče Francoz. Varijante niso potrebno; če pa so zravon, smatrati jo moramo kakor — postransko prikazen, kateri pa zamoreš dati lepo lice, tako lahko rečeš: naloga ima dve ali celo tri glavne igro. Ena korenina jo pognala dvo ali tri debla. Glavna igra se smo in mora rešiti le na en način, kakor že ročono. Lepo je, ako se postransko igre dajo tudi samo na on način rošiti — posebno pri 3. zložkah; dočim so pri 4. ali 5. zlož-kah to vodno tožko dosože. V nobenem slučaju pa ne sme imeti varijanta več potez kakor določeuo, nikdar x-}-l, x — 1 pa vodno dovoljeno. Nalogo 79., 80., 81. so reprodukcijo,- bolj lahko vsebino. Rešitev nalog. Nal. (17. Nal. 08. Nal. 09. z belim turnom na g7. 1. M8 — h8 1. Th8 — f3 1. Te4 — e3 2. D, T S * 2. D, T * 2. I), T, L, S, p. £ Nal. 70. 1. Lc1Xk!» Sf4 — Ld4 L — Lb2> c3 DXoo 2. i)dr>x *-> 2- Lcl> d2> 3. Tc7, dB $ 3. Tc7 * 8. L, S +• Drugo laliko, n. pr.: Tfl 2. Kg7 8. LfO Nal. 71. Nal. 72. 1. Kdl — ol 1. SfO — d5 2. 1), S L p. * 2. D, T S p. Nal. 73. 1. Te6 — h6 c4 1. — Se5 2. g2 — g3 2. Ld5 3. T X h4, f2 — f3 $ 3. Le6 i Nal. 74. 1. Sf8 — g(5 Kctt 1. — Ke6 2. Da4 -f Kd5 2. Dg4+ Kd5 3. Sf4 * 3. S X e7 * 1. — Sf6 2. T-ff6 itd. 1. — e7 — eB 2. S~f-e7-f Kefi 3. Sf8 Našim mladim prijateljem: Veselo in brezskrbne poCitnicel Šolo pustite v Soli; ne grenite si pošteno zasluženih počitnic! Na veselo svidenje s pomlajenimi močmi! Naloga 79. Th. Brede. b c d c I g h Naloga 80. K. Kri in. (Tidskrlft for Schach 1912.) u b c d e f u h a b c d c f k h Mut v 2. potoži. b c d c ( g h Mat v 2. potezi. Naloga 81. A. UrSič. (Munch. N. Nuclir. 11)13.) « b c d « I u h b c d e I k h Mut v 2. potezi. Naloga 82. A. Uršič. * b c d e I g h i m m m m i 8 H 4. Si H !^B m u m u 7 7 UH&JSk VMa* '///V/S* ■ ■ A 6 ■ a ii ■ m mm m mm IH H 1 i 5 * i c ♦HAB M B i i k mu m 3 3 ■ ■ ■ ■ m mm m : 1.. 2 i 9&i Hiii | I m m ■ ■ « b c d « I g h Mnt v 2. potoži. c Uganka: (Rešitev uganke in imena rešilcev v prihodnji številki.) (Za rešitev razpisujemo 10 kron nagrade, ki jo naročnikom določi žreb.) Drobiž. Moja pot nazaj h krščanstvu. Znani vseučiiiški profesor dr. W. Forster je imel pod tem naslovom dne 13. jun. t. 1. predavanje na dunajskem vseučilišču. Predavanja se je udeležila velika množica odličnega občinstva, zlasti dijaštvo je bilo Številno zastopano. Poslušalo ga je več vseučiliških profesorjev, med njimi tudi deko.ii filozofske fakulteto dr. Schrddcr. Predavatelj je govoril o njemu priljubljenem predmetu, kako je našel zopet pot nazaj k živemu krščanstvu. Med drugim je izvajal: Moderni hočejo pretrgati sploh vso vezi s krščanstvom. Trdijo, <10 no marajo ne za krščanske verske, ne etične nazoro. In vendar so si ravno ti najmodernejši ohranili v svojem srcu nebroj krščanskih idej. Njihovo življenjo jo šo vodno prepojeno s krščanskim duhom. Tu je velika nekon-sokvontnost mod njihovim mišljenjem in življenjem. Ravno radi tega tudi no čutijo tako živo pogubnosti in neresničnosti svojega n oziranja. Govornik sam pa jo bil strogo ateistično vzgojen. V njegovi hiši so ni slišalo no božjega, ne Kristusovega imena. Vse življenje jo bilo brezversko, pogansko. V tem duhu jo tudi živel dolgo vrsto let. Boril sc jc proti Cerkvi, krščamstvu in religiji z vsemi argumenti, ki jih rabi svobodo-misolstvo v tem boju. In ravno ta kon-sekvontnost v Izvajanju teh idej go, je — kako čudno se sliši — pripeljala nazaj h krščanstvu. Največji modornik živi samo v teorijah in ne preizkuša svojih idej tudi v življenju. Zato tudi no spoznajo, kako nezmožno so njihovo ideje, da bi dvignilo in oplemenitilo življenjo brezštevilni) ljudi in mu dale tudi pravo vrednost. Kdor jo pogledal v življenje in spoznal, kakšno jo in kakšno hi moralo biti, ta mora najti pot nazaj h krščanstvu. Govornik jo živel dve leti mod najbednejšiml delavskimi stanovi, študiral njih življenjo in mišljenje. Prizadeval si je, da bi jih moralno in umstveno in materialno dvignil. Zato jo kot »rdoči brat« netil med delavstvom slojno zavest in jim vcepljal samozavest. Pa j njegov trud je bil zaman. Prišel je do I prepričanja, da se delavsko vprašanje no da rešiti brez krščanstva. Delavstvo je postalo v sedanjem socialnem razvoju važen kulturen faktor. Nositelj kulturnega gibanja pa bo le todaj postalo, če bo zajemalo svoje vodilno silo in ideje iz krščanstva. Drugega izhoda ni. Moderne ideje vodijo le globlje v mla-kužo. To spoznanje sc mu je rodilo, ko jo poizkušal v dejanskem življenju živo-tvorno moč svobodomiselnih idej. Zato se pa sedaj tudi z vsem srcem priznoiva k veri v Kristusa Boga-človeka. — Predavanje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Dragoceno darilo. (Iz italijanščino poslovenil A. Rabuza.) Bilo je v onih davnih časih, ko še ljudje niso imeli hiš, ko še ni bilo ne države, ne zakonov, ne družabnega reda. Zemlja jo bila vseh ljudi; nikdo ni imel svojega polja in gozda, ampak vsi so jemali od zemlje, kar Jim je ravno donosla. Tako so potovali po svetu in iskali rodovitno pašo za svoje ovco, edino bogastvo, ki so ga poznali, kajti prvi ljudje, prišedši na to našo zemljo, so bili pastirji. Eden izmed sinov starega Jafota, so jc, sledeč svojim čedam na paši, oddaljil od vseh svojih bratov; goro in roko so ga ločile od svojcev, on pa jo, žalostno stoječ na samoti, zdihoval in hrepenel nazaj po svojih dragih, Niso ga mogla ublažiti ljubkovanja njegovih belili ovčic, no ljubko ptičjo potjo, ki so jo razlegalo po gozdih in travnikih in širilo prekrasno melodijo. Nekoga dne proti poldne je legel pod bližnjo drevo, ovco so ga pa obstopilo in se zbrale okoli njega. In Jafetov sin jo zasanjal. Zdelo so mu jo, da jo stopil na zelo visoko planjavo, s katero so je obvladal col svot. Ko tako gloda okoli, zagleda šotore svojega kraja in poleg njih šotore svojih prijateljev, kjer so bivali ljudje, ki jih ljubi od svoje nežne mladosti. Srce mu začno hitreje biti, kri so mu j razgreva v žilah: on razprostre svoje- roke in pokliče s silnim glasom svoje brate in sestre. Ali daljava, ki ga je ločila od njegovih dragih, je bila neskončna in njegov glas se je izgubil v tem prostoru, kakor čivkanje ptice v velikanskem pragozdu. Megle bele, rdeče, rumene, se premikajo nad njegovo glavo, potujoče po zraku, in on jih zaprosi: »Megle, meglice lahke, ponesite me od tod s seboj če/, morje in puščave tja daleč do Šotorov mojih dragih!« Ali megle so bile visoko gori na nebu in se niso dale omehčati; delile in združevale so se in potovale naprej, ne meneč so za njegovo prošnjo. pozdrav!« Tudi veter je odšel, ne da bi ga uslišal. Tedaj pa sklene pastir roke k molitvi in prosi Gospoda in njegove oči so rosile solze: »Vsegamo^očni Gospod in Stvarnik vesoljstva, odpravi to, kar loči ljudi, čas in prostor, dodeli, da sredi te svoje zapuščenosti zamorem govoriti s svojimi dragimi, vedeti, kaj mislijo oni sedaj, in kaj so mislili prej in drugikrat. In glej! Angel se spusti na solnčnem žarku z nebes, ker je ganila Vsemogočnega pobožna prošnja ponižnega pastirja v nižini, samotarja na svetu. Nebeški sel mu poda tablico, na njej so Cerkov sv. Pavla v Frankfurtu. Kakor puščico prilete mimo njega ptičko z razprostrtimi perutmi, zibajoče se v sinjem zraku; in Jafetov sin zopet zaprosi: •<> ptičico, ptico veselo, dajte ral svoje peruti, da z vami od tod polotim k šotorom domačega kraja!« I*tico veselo žvrgole, pa so ne zmenijo za glas milo prosečega doli v nižavi. Tedaj se vzdigne in obrne do vetra, ki je šumljal po vejali drevesa in prinašal gla.s kakor kakega mogočnega živega bitja: »O silni in hitri vetrček moj, vzemi tudi moj glas in ponesi ga s seboj, da zamorejo bratci in sestro, ki jih ljubim, slišati moje besede, sprejeti moj bila zaznamenovana skrivnostna znamenja in mu reče: »Uči so razbrati ta le znamenja in jih posnemati, in tvoja prošnja bo uslišana.« Na tak način jo Bog podaril ljudem abecedo in z njo pismo in pisanje, nežno in neločljivo zvezo, ki druži človeštvo preko časa in prostora, kakor je bil želel ponižni pastir. Geografsko drobtine. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) A v t o m o b 11 n o costo nameravajo zgraditi skozi .celo Unijo od Atlantika do Pacifika; dolga bo približno 5000 km. Stroški so proračunjeni na 25 milijonov dolarjev. Na nekem banketu v mestu Indianopolis, kjer so se posvetovali o tem projektu, je tristo navzočih avtomobilistov takoj nakazalo vsoto 300 tisoč dolarjev. Avtomobilov in motorjev za osebni promet je na Angleškem do 180 tisoč, tovornih pa 130.000, skupaj 310.000. Utrinki s klasičnega in krščanskega neba. 2. Krepost in učenost. Seneca (4. pr. Kr. do 65. po Kr.): Virtus et sapientia nulli praeclusa ost, omnibus patet. (Krepost in modrost ni nikomur zaprta, vsem je odprta.) Claudianus (iz Aleksandrije, prišol 395 po Kr. v Rim, zadnji znamenitejši lat. pesnik): Gaudet enim virtus testes sibi iungere musas. (Vedno krepost je vesola, če so ji pridružijo muze.) Tukidid (grški zgodovinar okolo 400 do 309): dp«TY| xat £i)v«oi£ — kropost in razumnost. Gregorčič (1844 1906); To bodo naj višja modrost in krepost brzdati in vladati strasti. Medved (1869 1910): V življenja službo som prišel začasno Z nalogo tiho — mislit in trpot. NaSe slike. Razen nadvojvodo Karola, čigar spomenik nam kažo naša slika, jo igral v Avstriji v prvi polovici 19. stol. važno ulogo tudi nadvojvoda Ivan, sin cesarja Leopolda II. in Marije Ludovike. Vzgojon v Florenci in na Dunaju, jo postul 1. 1800 goneralissimus avstrijsko vojske na Bavarskem. Po porazu pri Hohenllndenu dne 3. doc. 1800 jo dal slovo vojaškemu življenju in so začel intenzivno zanimati za žulje zatiranega kmeta. Njegova ljudomilost mu jo naklonila zlasti srca gorate Tirolsko in veliko pripomogla, da so Tirolci lota 1809 oborožili in nastopili kakor en mož zoper francosko-bavarsko nasilje. Tudi nadvojvoda sam je v tej nevarnosti zopet stopil na čelo južno-avstrijski vojski in premagal podkralja Evgena pri Sa-c i 1 c dne 16. aprila 1809. Nato je hitel preko Pred i 1 a bratu Karolu na pomoč, ki jo zbral svoje čete pri Wagramu. Toda prišel je prepozno, vendar ne po svoji krivdi, kakor so dognala najnovejša raziskavanja. Po letu 1815 je posvetil svojo moči naravoslovnemu in zgodovinskemu študiju in posebno vzljubil alpinski svet, zlasti zeleno Štajersko. L. 1811 jo ustanovil v Gradcu višje izobražovališče Joannoum in muzoj, ki mu je podaril tudi svojo znanstveno zbirko. Dunajski dvor mu nekoliko času ni bil naklonjen, ker sc jo bil poročil z Ano, hčerko poštarja Plochl, s katero je preživel najlepšo dneve svojega življenja. Nas Slovence zanima nadvojvoda Ivan, ker je z veseljem opazoval slovensko narodno probujo in pripomogel, da so so ustanovilo »Novico«. Leta 1848 ga je imenoval cosar K e r d i n a n d za svojega namestnika, narodni kongres v Frankfurtu pa ga jo izvolil dno 29. julija za državnega upravitelja. Že prihodnji mesec so jo vršil slavnostni vhod v staroznano nemško prestolico. Nadvojvoda Ivan jo ob tej priliki v corkvi sv. Pavla slovesno izjavil, da prevzame težavno in odgovorno mesto. Loto pozneje je zapustil stolico ob Mainu in so iznova vrnil med svojo Štajerce. Umrl jo v Gradcu dno 10. maja 1859. Dr. Pr. T. Popravek. V zadnji štov. „Mentorja“ na zadnji strani v odstavku „Poloti z zrakoplovom" naj so pravilno čita zadnja vrsta odstavka: višino 10.500 m. Duhovne vaje za abituriento in dijako 6., 7. in 8. razreda bodo od 1. do 5. sept. v zavodih sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Vodil jih bo jozuit čast. gosp. dr. Ant. Prošeron. Naslove zn počitnice naj nam naznanijo dijaki vsaj do 16. julija. 1 r I : rrr n:rr Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. . H. KREGHR, trgovina z usnjem na debelo in drobno Bogata zaloga razno-vrstnega usnja In črev-: Uarsklh potrebščin : :: Glavna zaloga :: "SNIH" - kreme v korist obmelnim Slovencem! Zajec & Horn, Beton in železo-beton. Ljubljana* Dunajska cesla 73. Telefon (ter. 73. Fondamentl, stropovl, moitovl, vzidava turbin, stopnice, tlakovi, ksllollt, cevi xa kanale. Umetni kamen (okraski za farade, obh. mize, balaitrade) ** ♦ 4 Priporočljiva domača tvrdka 1 Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora n zidanja noi eertii v Imlbeln pil Sulemberkn, da Je gospod Rajha Solnih, umetni steklar v Šiški Ibb napravil v Imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogo, v splošno zadovoljnost ln po zmerni ceni ter Je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočil*. Za stavbni oaDort V Šmihelu, 11. avg. lOOOi FranBUek Oabilek, tupnl oprav. QB)B)ED6Ž) m IrSBiim tilBitit tin, nntln ii Ukoi ter i»l f fit tlnla mafiUatlli irelnetn. Prah FRFDI ■H*- M3 M*slfa DIHIH LDClUl HibloSičen eesti 4, naspr. ..Dnima". Priporočata se preč. fflMflnl mm mm v ram® nam bot priznano soOdni tvrum * ---------------- Knjigoveznica „KatoL flshoonega dnaltoa** o Ljubljani m priporoCa f Imiltev vsakovrstnih knUaovelklli 4eL JCnittaloam *n«t«n popast Solidno dilo, xm*rn« en*. Laka lfllhar, urar, Lilijam, Kopitarjeva ulica itn. I EovMlnH pretaitltt dn> i «1. obtimtva svojo veliko Id bogato zalogo priložnostnih daril kit ure, vtrlilct, uhan«, zapcstnlc« po nlattlfe uaik. 2a MUiti la taiaa porinila n jaitl- a Nicka emu! Priporofia m Vallka salona | trgoDlna s blobnhl In Cenili • Ini Podlesnik sL. Ljubljana. Stari tn it II. a V zalogi ima tudi J talovadn« iarljo, a blato, srajoa, iV a ploa, pasove, sna« J ka sa nollorme. B 5 Prodaialna M M. tta“ I im) i Linliljani ; Drlnorofia ovolo booito galono J šolskih in pisarniških potrebščin, J ▲ kakon raznovrstni papir, imki) nataza, mni zapisnika, kopira« knjig«, ▲ Z lolska Ib plsarnllka map«, pisala, radirka, ArnDo, gumi, ttntnlk«, ravnil«, mm ™ trikota, Im tila, kam, ioplSa, raznovrstna rasgladaloa la d«vool]onaU]a. ■