st. 10 MBđffl ilitm i tBffgttfUfgta £,\jrednKtvo: .^Slljaj® on & ajo. — 1 tiskarna — L 32.— in celo leto L 5).— Posamezna stevima 2U cetit. LetniK k Ilz!olari» se veselimo, da so 'S>e italijanski javnosti pojasnili vzroki spora, ker se je s tem razčistil mučni in dvoumni položaj. Naši nasprotniki, so Špekulirali s pretvezno potrebo enotne ironte naprtim Italijanom. Ko pa vidi vsa javnost, da je naše edinstvo neiskreno, ko je znano tud na vaši v, ki bi jih dajale stranki banke, pa sodimo mi, da bo možno zagotoviti Slovencem pouk v materinem jeziku potom sporazuma s grrafiko popolarov in z drugimi strankami, ko jim pride njih čas moči in avtoritete. Dokler ni nam in našim nasprotnikom Gentilejeva reforma vzela vsako iluzijo, smo se nadejali, da pridobimo ne le zadostno ljudskih, ampak tudi srednjih šol za Slovence v Italiji m vseučiliške stolice. „. Polom Jadranske banke je še poostril razdor med obema strujama. Skupina dino|t» ^cče .sedaj izkoriščati pcložej kakor je nastal z Gentilejevlm zakonom ter bi hotela opravičiti svoj pesimizem in svojo taktiko nespravljivosti. Mi pa upamo, da bomo mogli v spremenjenih političnih razmerah koristiti ljudstvu, ki mu, ohranjajoč ga ufcditijenega, pridobimo od Italijanskih vladalcev po-trebna sredstva za njegov obstanek. Res je da sedanji boi izziva v slovenskem ljudstvu nezaupanje napram vsem njegovim .političnim možem _ nemarne, povečano od sedanjega splošnega poetičnega položaja, ki zahteva od vseh največjo previdnost in največjo modrost Škoda sedanjega boja je gotovo vehko večja, nego je bila korist ustanovitve enotne volilne fronte, ki so Ji sedanja Ugibanja o uolitvnli navzkrižja neposredna posledica. Ali sedaj, ko je razkol neogiben, je gotovo, da so slovenski popolari pod vodstvom Sccka, ki se je odpovedal politični kandidaturi, da obleče zopet talar, najmočnejši in stranka, ki ima največ somišljenikov!* * * • Tako se glasijo izjave one odlično osebe iz tabora slovenskih popolarov. Danes jih ne bomo vsebinsko zavračali, ker nimamo navade zidati na intervjujih, rn tudi glede «Piccolovih» ne bomo delali izjeme. Pač pa pozivamoi formalno m javno «Goriško Stražo», da odkrito izjajvi v svoji prihodnji številki, ali odobrava izjave one osebe iz svojega tabora aH ne, ali se z njimi strinja ali ne. V nasprotnem slučaju bomo smatrali te izjave za avtentične in bomo nanje temu primerno odgovorili. (Op. ur. Kakor je razvidno iz telefonskega poročila pod «Vestmi z Goriškega« je včerajšnja «Straža* zanikala «Piccolovo» trditev, da je imel poročevalec tega lista oni pogovor z neko ugledno osebo« krščansko-socijalne struje. Ko smo prejeli telefonkso obve-stilo, je bil pričujoči članek že natisnjen.) Opozicija in skrajni fašisti proti Volilna okrožja ▼ smislu volilne reforme RIM, 10. Glavni predmet razjprav v političnih krogih in polemik po časopisju tvorijo še vedno razna vprašanja, ki se tičejo volitev. Kdaj se bodo vršile volitve kdo jih bo vodil, pojde-li opozicija na vodisce / Na ta tri vprašanja danes ni mogoče -odgovoriti. Obstojijo različna stremljenja, različne Struje glede volitev taka med opozicijo kakor med vlado, a nihče ne ve, -katera bo. prodrla. Opozicija je načeloma proti volitvam v sedanjih razmerah m pod r , . ___tfnlUva-m crt tudi še posebno z ozirom na dejstvo, da je v obtoku tako malo novčanic. Sodi se, da bo iW9Bmm I dinar šel tako navzgor kakor svoječasno i volitvamičehoslovaška krona. Na tečaj dinarja vipli- vega glasila «Impero-. ------ . vse pravice do vlade, nima potrebe nikake potrditve: toliko manj kake nove potrditve potom glasovnic*, piše omenjeni hst Nasprotno je zmerna struja v fašsstovski .stranki za volitve, ki naj bi se razpisale čimpreje. Tako polemizira današnji Še en dokument pa imamo v rokah, ki dokazuje, kdo škoduje ugledu našega ljudstva, in .sicer že dolgo. Tega dokumenta se nisno hoteli poslužiti doslej ravno zato, ker nismo hoteli podžigati razkola. Sedaj pa, ko je mera hudobije polna, odpada ta obzir. m Pred seboj imamo list «Popolo di Tne-ste» od 23. avguisfta 1924. Tu čitamo na prvi strani, v zadnji koloni spodaj, sledeče vrstice v markantnih črkah: «V zadnji volilni borbi je bil g. Besednjak, ki tedaj še ni bil poslanec, obdoilžen, da je bil med vojno avstrijski vohun. (Obdolžili so ga videmski listi Prip. ur. «Ed.»). Resnici na ljubo je treba povedati, da ni bil le po krivem abdolžen, marveč da je bil celo v nevarnosti, ker da je dajal obvestila Srbiji. To nam je pripovedoval nekega večera dr. Engelbert, ki je prišel v naše uredništvo in nam dal tudi dokaze. Poleg tega nam je predložil zahtevo, naj priobčimo kratek člančič v njegovo rehabilitacija Ko smo ga začudeni vprašali, zakaj da se -obrača do nas in ne rajši do «Edmo?ti», je odgovoril, da bi bil tak članek v slovanskem listu nevaren, zaka? njegovi volilci, Id so na dnu svojega srca še vedno črno-rumeni, bi izvedeli, da je on spletkaril proti Avstriji in U ga potem ne volili 1!» «Popolo di Trieste» je pripomnil še k tej izjavi sledeče: «Eodcči poslanec je bil navihan. Hotel je igrati dvoijno igro: kazati se pred Italijani v obleki protiavstrij-škega zarotnika, napram Slovanom pa udanega slugo propadle monarhije*. Seveda je fašistoviako glasilo ta nastop dr.a Besednjaka takog politično izrabilo proti Slovanom sploh kot nov dokaz o njihovem avstriakantstvu, češ da so se pridružili opoziciji tudi tisti, ki imajo srce čino-rumeno pobarvano. To so suha dejstva. Tudi tu ne bomo pisali dolgega komentarja. Pripominjamo le, da poslanec Besednjak ni te trditve nikjer zanikal ter da je mož, ki si je upal glasilu vladajoče .stranke slikati naše ljudstvo v luči avstriakantstva in s tem brusiti isto orožje, ki ga ravno fašisti neprestano vihtijo proti našemu ljudstvu in ki jim služi v glavno opravičbo sovražnega postopanja proti temu ljudstvu: da je ta mož predsednik razkclniškega političnega društva v Gorici, ki bi hotelo v svojem napuhu govoriti ne samo v imenu ene struje, marveč tudi v imenu goriških Slovencev in celo tudi vseh Slovanov v Italiji! Kar pa moramo ponovno in še posebno podčrtati, je toi, da dokazuje opisani nastop predsednika goriškega političnega društva, da ti gospodje pri izbiranju sredstev ne poznajo nobenih mej in da jim ni sveto niti dobro ime našega ljudstva. Iste metede, ki se jih poslužujejo proti nasrnu vodstvu in naši politični organizaciji, namreč obrekovanja in denuncijant-stva, so v stanu uporafeljalt, Ce jim kaže, tudi na škodo ugleda in koristi našega ubogega in izmučenega ljudstva! Sedaj pa naj sadi naša javnost, posebno pa goriška, kje so pravi in resnični zastopniki ugleda našega ljudstva in njegovih interesov!! colo* s «Corriere della Sera», ki trdi, da nima on. Mussolini prav nobenega razloga, s katerim bi lahko podkrepil takotsnjt razpis volitev. «Seco!o» trdi, da bodo edino volitve razčistile sedanji položaj. Um«/no je, da deluje opozicija na to, da bi se volitve čim delj časa odlašale, ker upa, da med tem časom pade Miassoiini. Pa se je baje on. Mussolini sam izrazil, da je še čas za volitve. Vse kaie, da se volitve ne bodo vršile pred novembrom. Z oziram na določbo novega volilnega zakona, da pride na vsakih 70.000 prebivalcev en se je naziranjem ChurcbiPa zoiperstaviia Belgija, kateri se bi hotelo odvzeti od 8%tnega deleža na nemških plačilih, kateri ji je bil odmerjen s speyer-skkn dogovorom, 3% ter jih nakazati Ameriki. Theunisovim ugovorom odgovarjajo današnji listi, da se mora napraviti enkrat konec z izjemami. Na vsak način, na današnjem anglečko - francosko - belgijskem razgovoru se ni prišlo do nobenega zaključka. Spor se še suče ckoli kakih 180 do 200 milijonov mark v zlatu. Za jutri je naznanjena sklenitev sporazuma med Ameriko in Anglijo. Angleški finančni minister in ameriški delegati so imeli danes zopef zasebne razgovore ter se prepričali, da je dosega sporazuma mor goča. Pariški predlogi se točasno proučujejo na zunanjem ministrstvu v Lctndonu in v Beli hiši. Zdi se, da bi Združene države privolile v znižanje vsot, ki jih zahtevaja na račun vojne odškodnine. Churchill se hoče na vsak način povrniti že v sredo v London in zato ise smatra za f^->tovot, da se bo konferenca do tedaj zaključila. Danes je imel odbor izvedencev sejo v hotelu Astoria. Mirtisier De Steiani pri Doumergueju Predsednik francoske republike Dou-mergue je sprejel davi italijanskega finančnega min:»stra De Štefanija. Iialilansko-nemEki trgo^'dnski dogovor RIM, 10. Danes je bil sklenjen med italir janskci in nemško vlado dogovor, ki ureja začasno trgovinske odnošaje med obema državama. V teku so pogajanja za sklenitev definitivnega dogovora te vrste. Poravnava poljsko-gdanskega incidenta VARŠAVA, 10. Predsednik senata samostojnega mesta Gdansko se je javil pri generalnemu poljskemu komisarju ter mu v imenu gdaraske vledo izjavit $5. obsoja i iScrrreiz^ k? je 5.&|odil na gdanskih lleh, ter obžaluje, da sO biU poškodovani poljski poštni nabiralniki, last podjske poštne uprave. _ Iz Toklja v London po zrnku Polet se izvrši preko Sibirije PARIZ, 9. List «Times» je prejel iz To-kija brzojavko, ki pravi, da bo japonska družba «Sahi» organizirala polet iz Tokija v Lcindon preko Sibirije. Polet prične 1. maja. Udeležita se ga dva dvokrovnika. Splošno se pričakuje, da bosta letali prispeli v London že 16. maja. Danes bo bral dr. Anton Gregorčič, irpok. prof. teologije v Gorici, svojo zlato mašo. Goriški Slovenci se ob tej slovesni priliki z dolžno hvaležnostjo » — t. j. sedanja «Zadružna zveza». Pomen in važnost teh treh denarnih zavodov, ki še dandanes uspešno delujejo, za naše gr-spodarstvo in zadružništvo, je naši javnosti pač dobro znana. Ustanovil je tekom let tri časopise, ki naj bi obveščali in poučevali roijake o raznih važnih zadevah in jih budili k napredku. S somišljeniki je ustanovil tudi «.Narodno ti.karno», «Narodno knjigarno« in «Goriško matico*, ki pošilja vsako leto med ljudstvo pcučne in zabavne knjige. Zadnjim trem zavodom je dr. Gregorčič še dandanes predsednik. Nekdanjo čitalnično podružnico je preosnoval v «Bralno in podporno društvo» s pravico okrajne bolniške blagajne. To društvo, ki je bilo nekdaj zbirališče in zavetišče delavskih, obrtniških in tudi drugih slojev, obstoja še dandanes. Največje zasluge si je pa pridobil in največje uspehe dosegel dr. Gregorčič na šolskem polju. Do njegovega nastopa niso imeli mestni Slovenci nobene svcije šole in njihovi otroci so se dotedaj redno po-italijančevali. Bistri Gregorčičev duh je takoj spoznal pomen šcile v domačem jeziku in po njegovi inicijativi in z njegovim nastojanjem se je otvoril 1. 1883. I. razred zasebne slovenske ljudske šole v Gorici. Iz tega skromnega začetka je pod njegovim spretnim in požrtvovalnim vodstvem nastala tekom let ogromna stavba našega šolstva v inestu. Zgradila so se štiri velika šolska poslopja, v katerih s& imeli svoje zavetišče otroiki vrtci, ljudske šole, razne pripravljalne in obrtne šole in zadnja leta pred vojno čudi moško slov. učiteljišče z vadnico. Čez 1000 naših otrok je vsako leto obiskovalo te šole. Dr. Gregorčič nam je priboril tudi slov. gimnazijo v Gorici in spravil že omenjeno učiteljišče iz Kopra sem. Njegove nadaljne načrte na šolskem polju je pogubila svetovna vojna. Dr, Gregorčič je imel svoje nasprotnike tudi v domačem taboru. Vendar tudi ti, ki se v mnogočein niso strinjali ž njim, so mu morali in mu morajo priznati, da je mož bistrega duha, nesebičen poštenjak, ki je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom, dosegel krasne uspehe. Slovenska javnost izraža jubilantu na tem mestu iskreno čestitanje k zlati maši s srčno željo, naj ga ohrani Bog še dolgo zdravega in čilega. Proces kapetana Sodoma branitelji zahtevajo, da se jetnik izpusti na svobodo PARIZ, 9. Kakor javlja list «Matin», bodo branitelji Sadoula, čigar proce>3 se prične v pondeljek, zahtevali, da se kapetan Sadoul izpusti na svobodo. Po «Ma-tinu» je imenovani obtotžen radi bega k sovražniku. Branitelji bodo skušali dokazati, da o dezertiranju ni govora, ker Sadoul nI prejel v Rusiji nikakega povelja, da se povrne v Francijo. Tudi če bi francoska vojaška oblast odposlala tako povelje, n informacije na pristojnih uradih v Trstu. Z Vaše strani priskrbite si svoj krslni list koLkovan s 3.— nik izvedel za to žalitev, nakar smo takoj za- ^^ kateri mQra ^ ilno legali_ htevah informacije, . prvi vrsti od dopisnika j fan lstotako niste nikdar vlozai prosnjet Qa se I Vam nnnpli rivilna nnlfninina in potem tudi od vseh daljih oseb, ki so | Vam dodeU civilna pokojnina, v stvar zapletene. Iz poročil, katere smo pre- t . f , . jeli, izhaja sledeče: Pismi* is Jugoslavije Kako je bil Radič aretiran. - Verzija radićev-cev. - Uradno pcLcijsko poročilo. - Boj za radičevske glasove. - Seja opczicijonainega blcka. - Volilni boj v Sloveniji - Razcepljenost v mariborskem volilnem okrožju. Hrvatski seljak je doživel svoje prvo razočaran e. Preirigani Radič, ki se je vedno znal v pravem času izmuzniti, ki je nastopal, kakor da ne bi bil pisan zanj noben zakon, je aretiran in vrhu tega vsega pri.et v zelo komičnem položaju. Vtis je za radičevce nad vse neprijeten in voditelji Radičeve stranice čutijo, da je nastopila resna nevarnost, da padejo simpatije hrvatskega kmeta za zgovornega, toda plaši,ivega Radića. Zato je le naravno, če se po Zagrebu razširja čisto drugačen popis Radičeve aretacije, kakor pa ga je podala policija in kakor so ga objavili listi. Ker je ta opis zanimiv in dokaz zadrege, v katero je spravila Radičeva nerodnost radičevce, ga objavljam. Po tej drugi verziji o aretaciji Radića so se odigrali dogodki sledečem V pondeljek, okoli druge ure popoldne je prišel iz Kukovićeve ul.ee neki prazen in misterijozen avtomobil in se ustavil na Zrinjevcu. Par minut pozneje so vstopile v avtomobil štiri dame in avtomobil se je nato v hitrem tempu odpeljal proti ilički mitnici. Isti avtomobil se je okoli sedme ure zvečer povrnil v Zagreb in se ustavil pred Prpicfevo palačo. Omenjene štiri dame so izstopile in odšle v Radiće\o stanovanje. Zvečer je neki gospod izročil policiji od Radića lastnoročno napisano pismo, v katerem je bilo napisano, da se je predsednik HRSS vrnil, ker je slišal, da ga išče polici-a in da bo jutri policiji na razpolago. Radič da je prišel v prej omenjenem avtomobilu iz Zagorja. Na policiji je bilo takoj nato posvetovanje glavnih urednikov in sklenjeno je bilo, da bedo prihodnii dan ob petih zjutraj aretirali Radića v njegovem stanovanju. Telefonično pa je bilo policiji javi eno, da naj pride Šele ob desetih dopoldne, ker drugače da ne bo dobila Radića. Policija je nato obkolila Prpičevo palačo in poslala nekatere stražnike celo na streho, da ne bi Radič pobegnil. Medtem pa da je Radič v svojem stanovanju mirno čakal policijo. Ravnokar se je serviral čaj, ko je vstopila policija. Radič je mirno izpil čaj in nato dejal poveljniku policijske straže Pavloviću: «Sedaj moremo iti!» V sosedni sobi je bila Radičeva žena, ki je izjavila, da hoče biti skupno z Radićem zaprta. Ob 11. in 10 min. je dospel avtomobil z Radićem na policijo. Tu ie bil takoj Radič zaslišan, ki pa ni hotel ničesar izpovedati. Nato je bil Radić zaprt v celico št. 7. Policijsko zgradbo je čuvalo 250 orožnikov. Nasprotno temu radićevskemu poročilu pa ugotavlia zagrebška policija v posebnem komunikeju sledeče: Takoj po padcu Davidovićeve vlade je bil stavljen Radič pod strogo policijsko nadzorstvo. Policija ie prejemala o delovanju Radića točne podatke in po teh podatkih je bilo gotovo, da se nahaja Radič v Zagrebu, in sicer v Prpi-čevi palači. O tem se je mogla policija prepričati tudi na podlagi sledečih dejstev. 1) Prpićeva palača je bila takoj po padcu Davidovićeve vlade od policije najstrožje opazovana in bilo e čisto izključeno, da bi mogel Radič zapustiti palačo, ne da bi o tem izvedela policija. 2) Na podlagi tega opazovanja je bilo ugotovljeno, da se nahajajo vsi člani Radičeve rodbine v Zagrebu. Ve pa se, da Radić nikdar nikamor ne potuje brez spremstva kakega člana svoje rodbine, ker je tako zelo kratko-vden, da ne more sam črez ulico. Ugotovljeno je bilo dal^e, da kupuje Radičeva rodbina na trgu ravno toliko, kakor prej, in sicer ravno ona jedila, za katere se je vedelo, da jih Radič zlasti rad ima. 3) Ugotovilo se je dalje, da odgovarja vodstvo HRSS in tudi sam Radič v najkrajšem času na vse časopisne napade, česar ne bi mogel storiti, če ne bi bil v Zagrebu. 4) Iz tu'*ne ni javii niti en Ust, da bi se nahajal Radič v tujini in enako tudi ni sprejela vlada niti ene vesti, da bi Radič bival v tujini. 5) V Prpičevo palačo so zahajali vsi vodilni člani vodstva HRSS, tudi oni z dežele, iz če-' aar je policija sklepala, da so se vršile v palači pod vodstvom Radića seje HRSS. Zato je bila policija uver:ena, da se nahaja Radić v Prpićevi palači in zato je izvršila dne 2. januarja v palači hišno preiskavo. Ta je bila deloma brezuspešna, ker je policija našla le dokumente, ni pa mogla odkriti Radićevega skrivališča. Kljub temu pa je bila polici a trdno prepričana, da se mora Radič nahajati v palači in zato je bila dne 5. januarja preiskava ponovljena. Preiskovalni komisiji je bil dodeljen inženir in ta je po predhodnem fttudiju stavbnega načrta palače ugotovil, da more biti Radićevo skrivališče edino v stanovanju Radićevega zeta inž. Košutića. Dejansko je tudi inženir potem s pomočjo merjenja spalnice v Košutičevem stanovanju našel Radićevo skrivališče. O vsem poteku preiskave ie bil sestavljen zapisnik, ki ga pa Radič ni hotel podpisati. Radič je bil nato odnelan v policijo, kjer je bil takoj zaslišan. Drugi dan je Nastane interesantno vprašan'e, kako da bodo volili radićevci, če bodo njihove liste razveljavljene. Prvotno se je masi lo, da bi v tem slučaju največ pridobili radićevski disidenti. To mnenje pa se je izkazalo kot popolnoma napačno. Več ko gotovo je, da bi vsakdo drug več imel od nepotrditve radičevskih, list, kakor pa disidenti. Kakor smo mi priobčili članek v zaupanju na svojega dopisnika, tako je naš dopisnik dopis sestavil na podlagi poročila osebe, kateri je on moral zaupati. Toda to poročilo še ie izkazalo za netočno. Poročevalec našega dopisnika je povedal temu poslednjemu, da mu je zanesljiva in dobro poučena oseba pravila, da je bil g. Vlahovich odstavljen od tajništva fašja, ker se je zvedelo, da je bil avstrijski vojak in odlikovan v vojni proti Italiji. Druga oseba, Tudi ta formeinost je potrebna in prošn;a bodi pisana na koikovanem papirju za 3.— lire. Oboje pošljite v naš urad. Izposlovali smo Vam pa provizorno nakazilo mesečne pokojnine. Istrski odbor. M. D. - Podgrad. M. vd. C. - Jelovice I., M. vd. C. O. - Jelovice, F. vcL 7. - M. Klun in I. K. - Mare žige: Vaše zadeve se prouču,ejo; požurili smo končno rešitev. J. V. - Dvori: Pokojnina Vam pripada le z ob 11. uri letno zborovanj s sledečim spOTe-dom: 1) poročila odbornikov; 2) volitev nove*» ga odbora in 3) predlogi in nasveti. Bratska društva in prijatelje vabi — Odbor. — Javna knjižnica pri Sv. Jakobu in v Rc colu. Šentjakobska Čitalnica priporoča slovenskemu občinstvu javno knjižnico pri Sv. Jakobu in podružnico v Rocolu, ki sta bogato preskrbljeni z raznovrstnimi kn:igami, od naf-priprostejših povestic in mladinskih spisov do najzamotanejših zgodovinskih in drugih romanov, leposlovnih in poučnih spisov i. t. d. Vsakdo bo gotovo našel knjigo, ki mu bo po volji. Lepa knjiga je brezdvomno najboljša prijateljica, bodisi starcu ali mladeniču, ker ga poučuje in zabava obenem. Posebno pa jo priporočamo šolski mladini, ki je ob sedanjih razmerah, ko je tako izpostavljena vplivu tujega jezika, na bolj potrebna, ker s čitanjem se najbolje goji mili materin jezik. Knjižnica pri Sv. Jakobu posluje vedno vsa>* ko nedeljo od 10.—11. ure dopoldne v prostorih stare policije. Podružnica v Rocolu posluje tudi v nedeljo in sicer od 10.—12. ure v hiši tamošn ega gospodarskega društva. — S. D. «AdHa». Sestanek nogometašev in prijateljev, ki odpotujejo v Herpelje z vlakom ob 12.40 minut, bo pred D. K. D. pri Sv. Jakobu ob 12. uri. — S. K. «Val» v Barkovljah poziva vse ha-zenašice, nogometaše in kolesar e, da se udeležijo važnega sestanka, ki se bo vršil v torek, ob 8.30 zvečer, pri »Rumeni hiši«. Pridite vsi in točno. ki je bila prisotna pri dotičnem pogovoru, je \dnem._ko ste stopili v 60 leto starosti pa izjavila, da je bil oni pogovor popolnoma I M. I - Brguc in K. P.- drugačen ii da e dotična oseba le na splošno ' "ha,a, da bi baa_ vložena prošnja pod podanimi ^omenjala, da so se skušali vriniti v fašjo osebe,! katere so se kakor avstrijski vojaki borile Opozicijonalni) lblok imel ^osmega tega meseca v Beogradu plenarno sejo. Poleg obsojanja vladine obznane proti HRSS in aretaciji poslancev, zlasti prvega podpredsednika jljam še le seda;, ker smo se je še le sedaj zave-skupščine dr..Mačeka, je bil glavni namen i'deli. Ako bi nas bil g. Vlahovich prej opozoril, seje: doseči sporazum med opozicijonalnimi1 — J-1J —J- —v--s—« proti Italiji in dobile odlikovanja. N.hče pa ne b . more trditi, da je bil g. Vlahovich avstri ski smo požurili, vojak jn še manj pa, da bi bil kot tak odlikovan. Iz tega izhaja, da se je zgodila g. Vlahovichu z navedenim dopisom krivica, katero poprav- nam generalijami. M. R- - Vodice: V Vaši stvari se pričakuje mnenje višje zdravniške komisije, za katero strankami in radićevci za slučaj, da bi bile radičevske kandidature onemogočene. O svoji seji je podal opozici onalni blok obširen komun ke, ki se pa nanaša samo na že izvršene vladine odredbe. O glavni točki seje pa komunike molči in opozicijonalno Časopisje trdi, da v tej stvari še ni bil dosežen sporazum, temveč bo padla o tej točki odločitev na posebni seji opozicijonalnega bloka v Zagrebu. Najbolj verjetno je, da bodo radićevci povsod, kjer so njihove liste potrjene, glasovali za svojo listo, v vseh drugih okrajih pa bodo glasovali za kako opozicijonalno stranko, pri čemer imajo Davidovićevci največ šans, da pridobe radičevsko naklonjenost, ker so ti najmanj nevarni konkurenti Radičeve stranke. F. -P. - Koseze: Vaša zadeva je nepovoljno rešena. Tozadevni odlok Vam ni bil dostavljen radi napačnega naslova. Bo vnovič poskrbi,e-no. Znajte se torej ravnati za eventuelni re--kurz. L V. - Barban, A. S. - Črnikal, L. B, - Buzet: Vsem je odmerjena vojna pokojnina. Tajništvo. bi mu biH dali rad« vol e primemo zadoščenje in popravo, kajti mi ne maramo nikomur delati krivice in tudi s« izogibljemo načelno vsakemu osebnemu napadu. Tudi svojim dopisnikom smo v navodilih strogo predpisali, da se morajo vzdrževati osebnosti. Zato izjavljamo, aledeč svojim načelom lojalnosti in poštenja, da so gornja očitan a na naslov g Vlahovicha neresnična, da se o g., q ncdost 2a ljudi in živino. Kon- Vlahovichu ne more v tem tovelci. ki so resnični lastn.ki in užitkarji za- bega reči, m obžalujemo, daje bil om dopis ^^ zcraljišča trpij0 vsled tega ogromno v našem listu pomotoma pnobčen . »kodo, kajti že 4 leta ne morejo tam pasti Odgovorni ueduk. iz SržaIkegs ži¥(iema — S stolice padel včeraj predpoldne 4-letni Bruno Santori, stanujoč v ulici Rossetti št. 13. Pri tem se je tako hudo udaril v glevo, da je zadobil precej veliko rano na temenu in najbrž mu je tudi počila črepinja. Mati je prenesla malega ponesrečenca v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Dva zlikovca pod ključem- Pred približno dvema mesecema so se neznani zlikovci po noči vtihotapili v skladišče tvrdke Leo Fritsch v ulici Tesa ter ukradli 334 kg bele kovine v skupni vrednosti okoli 3000 lir. Policijsko oblastvo je takoj odredilo natančno poizvedovanje, ki pa jc ostalo dolgo č«xsa brezuspešno. Šele pred kratkim so prišli varnostni organ: na pravo sled. Zvedeli so, da je — S Konto vela. V spomladi leta 1919. je vojaška uprava zasedla več oralov obsegajoči ukradeno v skladišču neke tukajšnje tvrdk^, prostor na skupnih pašnikih katastralne obči- kar se je tudi izkazalo za resnično. Blago je ne Kontovel. Na tem prostoru sto ijo danes bilo zaplen eno in po nadaljnih poizvedbah se številne barake, katere služijo kot municijska je policistom posrečilo izsled ti zlikovca, ki skladišča, vsled česar je imenovani prostor V „ljudski Pratiki" svo;e živine, katero oni ob splošnem poman -kanju dobrih senožeti itak prav težko redijo. Municipij dobiva od vojaške uprave najemnino « « ^ ___1" * * _ _ I n n 4 « 1 ■ H /\flT ft«n l/«1 ki io j« izdala zadružna tiskarna v Gorici, tcgazemliižia apravi lastniki Konto«!« ' - - nekakem političnem nISO dob h do danes niti vinar)a. tozadevna _ r_ .. ___.<1. na mc*c ni rr> Prihodnji teden poteče rok za vlaganje kandidatu h list. Prvotno je izgledalo, da bo letos vloženih manj list kakor lani. Vse pa kaže, da se to optimistično naziranje ne bo izpolnilo. Tudi najmanjše strančice sc nočejo odreči otroškemu veselju, da bodo štele glasove. Z vložitvijo zadn ih. list pa vse čaka. Če smo prej doživeli tekmo, kdo da bo vložil listo kot prvi in dosegel prvo skrinjico, je sedaj zavladala tekma za zadnjo skrinjico. Zato je vloženih še tako malo list in zato je tudi volilna slika- še nejasna. Prvotno se je mislilo, da bo letošnji volilni boj tako vroč, kakor še ni bil nobeden. Tudi ta napoved se ni uresničila. V splošnem je volilni boj bolj miren ko lani in le tu pa tam se čuje o kakih spopadih, ki pa za naše razmere in našo vročeicrvnost niso nobena senzacija. Pač pa se je potrdila stara resnica, da raste boj, čim bolj se gre na vzhod. Da se temu primerno tudi večajo nasilja, je samo po sebi razumljivo. V Sloveniji tudi ni še volina slika jasna. Za mesto Ljubljano je vložena šele prva kandidatna lista, ona Narodnega bloka. Lista ni plod popolnega sporazuma in mogla bi vse drugače učinkovati, če bi ne bila motila pogajanj temna senca iz prejšnjih volitev. Koncem tega tedna pa bo tudi v Lubljani slika jasna. Na Kranjskem so vložene šele štiri liste in sicer ona SLS, Narodn. bloka, Samostojne kmetijske stranke in SRS aK točneje rečeno, lista Prepeluha. Kakor vse kaže, dobimo še listo bratskega sporazuma (združeni narodni socijalisti in davidovićevci), dve socijalistični in končno tudi komunistično listo, če je ne bo zakon o zaščiti države onemogočil. Izbera bo torej dosti velika in vsaj v tem oziru je za volilca dobro preskrbljeno. Na Štajerskem bo slika še bolj pestra. Danes je že vloženih šest list, in sicer: SLS, viteza Zagorskega, ena najbolj originalnih kandidatur v vsej državi, lista bivšega madžarskega poslanca Geze Hartnerja, Narodnega bloka. Samostojne rad. stranke in Samostojne kmet. stranice. Poleg teh pa bodo nastopili še radikali, pristaši dr. Ravnika in sicer skupno pod vodstvom polkovnika v pokoju Aljan-Čića-, dalje socialisti (Kcrunovci in Bcmoto vci), narodni socijalisti združeni z davidovićevci, komunisti, invalidi, Nemci in bogzna kdo se še ne spomni v zadnjem hipu, da bi mogel rešiti državo. Kot nosilec liste Bratskega sporazuma (nar. socijalisti in davidovićevci) nastopa vseučiliščni profesor Boža Marković iz Beograda. Markovič je znan po svojem odločnem jugoslovenskem prepričanju in je v 2enevi to jasno dokumentiral. Po vojni je bil predsednik glavnega odbora Jugoslov. Matice. To čast pa je že pred enim letom odložil. Bil je eden idejnih povzročiteljev zagrebškega kongresa in eden najbolj odličnih pristašev jugoslovenske misli. Lansko leto je pripadlo prvo mesto po številnosti vloženih list Bsnjaluki. Letos pa je verjetno, da si pribori to časno mesto Maribor. Ni ravno dobro za nas vse, da bo ravno naša severna meja na najslabšem glede koaeeli-daci:e političnega življenja. Pač skrajni čas, da postane severna meia ne naša zadnja, temveč ena naših prvih skrbi. O. P. Spominjajte se ob vsaki priliki .DUaike Matice' čitamo med drugim v neKaaem P"---- p^šnja,"naslovila na mes ni municipij dne pregledu iz minulega ieia: __,___ ,Q->o na pinflinp. ie Besednjak, časnikar, zastopa program, ki se da označiti z besedami: naroden, socijalen, ludski. Drugi poslanec, ki ga je naše ljudstvo poslalo v Rim, je dr. Jožef Wilfan, odvetnik. On zastopa program, ki bi se dal prav Ino tako-le označiti: naroden, liberalao-kapiialisticno naziranje*. Ali ni pisca oblila rdečica, ko je napisal tako laž o dr.u ^lfanu? Priprosto Tudstvo, ki čita «Prat:ko», mora razumeti rečeno označbo, kakor da dr. Wilfan govori in dela proti veri, cerkvi in duhovščini. Kdo more navesti kak tak čin ali kako tako besedo, ki bi ga bil storil, oziroma jo izustil ta večni oznanjevalec medsebojnega miru, zložnega dela in spoštovanja napram vsem stanovom, posebno pa do verskega čustvovanja našega ljudstva? Nikdar ni storil kaj takega ne kot politik, ne kot voditelj naše politične organizacije, ne sta 22-letni Mihael Gentile, stanujoč na Corso Garibaldi št. 24 in 17-letni Jordan Barba, stanujoč v ulici Tesa št. 48. Po zaslišanju sta bila oba odvedena v zapor. — Samomor 70-letne starke. V svojem stanovanju v ulici Lloyd si je včera: popoldne vzela življenje 70-letna zasebnica Helena Ben-ko. Starki je pred kratkim umrl mož; ostala je na stare dni sama na svetu in poleg tega še v bedi. Življenje ji je postalo pus'o in* otožno; zdelo se i je, da ji bela žena predolgo prizanaša; zaželela si je tudi ona večnega pokoja, ki ga ie že umival njen mož. Včeraj popoldne je starka izvršPa žalostni nak'ep. Zaklenila vložena pri ravnoisti oblasti za dcvinkulacijo se je v svoje stanovsme ter se obelila na k? zneska, kateri pripada kontovelskim rbčinar- Velj nad vratrri m hodniku. jem kot odškodnina za postavitev stebrov za j Okoli 18. ure je nek sQrodnik Benkove, Ui je 15. decembra 1922 za izplačilo na emnine, je ostala kljub prizivu z dne 11. decembra 1923. še nerešena. Ravno tako čaka rešitve prošnja električno napeljavo Tržič-Tr«;t, katero jc gradila »Societa elettrica dell'Tsonzo* leta 1913. oz roma 1921. in ki ie deloma tekla tudi po občinskem zemljišču vasi Kontovel. Dozdeva se. da hoče mesfni municipij z od-lašan em te nujne zadeve prosilce prisiliti, da pogostoma prihajal siarki r. bisk, potrkal na vrata in se začudil, da e stun-v?nje zaprto, posebno, ker so sosedje povedali, da starka ni š!a z d-rra. Ko je pa po^Kda! skozi luknio pri ključavnici, ;e zepazil nekaj temnega, ki je imelo obris ženske postave; končno je - bodo od- ?v-je pravične stvar- odnehali. Ako grozo razločil, da e to starka, ki je visela n«t-je temu tako, bodi mu povedano da Konti- ! premično na vrvi. Med tem se jc nabralo pred velci ne bodo odnehal! od svoiih pravičnih vratmi mnogo ljudi n nekd"> je hitel obvestit zahtev ter so pripravljen? braniti svoje pravice 0 dogodku reši no postajo. Kmalu potem jc z vsemi zakonitimi sredstvi. dospel zdravnik z dvema postrežnikoma. — Uprav'čeni posestniki. Vrata so bila še vedno zaprta, na hodniku _ . .. ... . _ . j. ir««^' ' oolno liudi. a nobenemu ni prišlo na um, « « . . o r» Vi« trraf o tilnmil Tn ^tA morala storiti šele da t kot voditelj nase po mene organi- __ apttrvitev veu*e ^ £ {a ]q Jo sta morala storiti šele po- kot parlamentarec v rimski zbornici. W*>. Včerajzfutra, so v ladjedelnici S. Rocco b« v™?au o o ^ nQ . rf^si*-; »on tfnvnr deistvo. da crpfnn cmistili V lttone veliko motorno lad O 5Lr . . . ' , ' 1 J- V tem pogledu govori jasen govor dejstvo, da srečno spustili v morje veliko motorno je dr Wilfan v tesnih prijateljskih in politič- j «Esquilino», ki je bila zgrajena na račun trnih stikih z zastopniki strogo verskega ljud- , žaškega Lloyda. Ta ladja, ki obsega 10.5C0 nemškem Poadižju! Priprosto ljudstvo, j ton in ki bo opremljena z motorii tipa Disel, stva v ki čita starka je bila mrtva; zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila pred dobro uro, Po?ne'e se je podala na 1W mesta sodna tudi ki komisija, ki je sestavla zapisnik o dogodku ter dala nato prepeljati truplc mrtvašnico mestne bolnišnice. ki od blizu pozna zasebne razmere dr.a Wil- prisostvovale v velikem številu razne tržaške lana ve sama najboljše, koliko mu donaša osebnosti iz pomorskih in trgovskih krogov ter njegovo — kapitalistično naziranje! Je to rastopniki civilnih in vojaških oblasti. Novi ' K - r ' ^---ladji je bila kumica gospa Hedwiga Toephtz, ki je imela ob te) priliki slovesen pozdravni mož čistili rok, ki more s povzdign eno glavo in vedrim čelom gledati na svoje obrekovalce. Sreča je, da stoji na Čelu naše politične organizacije tak — kapitalist! iz žlullenln naft§a lludstos (Narcdnoi dekle iz Dekanov in železniški sprevochiik.) Pri odhodu večernega vlaka se "je na drž. kolodvoru v Trstu dogodil dne 8. t. m. sledeči prizor: Dve naši dekleti iz Dekanov sta pri odhodu vlaka vzeli vsaka ■srvojo* ^Edinost® v roke, da si bosta med vožnjo kratili čas ter se seznanili z dnevnimi novicami. Pomenkovali sta se še prej med seboj nekoliko v svojem jeziku. KaT v st epi sprevodnik vlaka in ju surovo nahruli, češ da je prepovedana slovenska govorica teT izjavi, da jima ne dovo*-Jjuje v njegovi navzočnosti govoriti «jugo-slavo». Ena izmed teh je moško protestirala in ki ena -Ljudsko Pratiko», si mora tudi nri- ' mesto z navadnimi parnimi stroji, je P™'" j ter j^a nato preD.i,ati truplo samomorilke v sliti da ie Wilfan — kapitalist!! Na to stran j0 jc zgradila omenj-na paroplovna družba. ____ ni treba, da bi izgubljali besede. Naša javnost, odkar ie bil Trst priključen Italiji. Splovitvi^ Is tržaške pokrajina _ Dutovl'e. fPrireditev v Dutovljah.) Po dolgih treh letih mrtvila na upravništvo. 53 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio It 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 GLASOVIRJE ▼ vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pećar, Trst, Via Molino a vapore 3-II. 44 ALOJZIJ POVH urar In zlatar Pfazza Garibaldi 2,1, n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah. 63 MLEKARICE in preprodajalke zaslužijo lahko Lir 10.— do 15.— dnevno, obrnivši se na Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst via Raf-fineria 4. 54 naznanilo preselitve. Goriško krojaško podjetje ftntonlMčSsln se je preselilo iz ulice Nazarlo Sauro (prej Dogana) ns Corso Uiitorlo Emsnuele št. 37 Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi. GOSTILNO, samo ali s prodajalno, vzamem v najem, bodisi v tržaški okolici ali tudi na Krasu, eventuelno se kupi tudi dekret sam. Pisati na: Berce, via Giulia 82/111 56 BABICA, diplomirana, govori slovensko, spre- 1'eroa noseče. Na željo zdravniška pomoč, ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10/1 57 HARMONI, z 10 registri, se proda. Maslo, Pasjak-Jelšane, Istra. 58 PRVA in druga sobarica se iščeta za odlično družino v Benedkah. Plača in ravnanje dobro. Predstaviti se od 9—12 in od 3—5 v via Lazzaretto. vecchio 36/1 Maraspin. 59 SLUŽKINJA* za- na premoženje in molžnjo krav, se išče. Prednost imajo starejše. To-roš, via Commerciale 272. 60 DEČEK za trgovino se išče. Natančnejša pojasnila v via Milano 29, Bar Suban. 61 DEKLE pošteno z znanjem slovenščine, italijanščine in nekoliko kuhana sprejme gostilna *A1 Giglio» Campo S. Giacomo 9. 62 HLAPEC, za prevajanje kruha se išče. Plača po dogovoru. Ivan Jančar, Divača 60. 63 KONTORISTINJ A z večletno pisarniško prakso, vešča slovenskega, itaii;anskega in nemškega jezika, korespondence in strojepisja, išče primerne službe. Ponudbe pod -Zmožnost« na upravništvo 55 Slovensko delavsko, obrtrrjsko, kon-sumno in gospodarsko društvo ladran vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta ulica lndnstrla št. 10 Sv. Jakob vabi na XIX. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. Januarja, ob 9.30 v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnega računa za leto 1924. 5. Volitev odboia. 6. Volitev načelništva. 7. Slučajnosti. ODBOR. Ako v določeni url ne bi zadostovalo Št. vilo članov, se bo vrti! občni zbor uro pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu navzočih. (113) H delavnica za električni posod se proda 115 pod ugodnima plačilnimi pogofi. Objekt je prirejen za industrijsko podjetje ter se nahaja 5 minut od kolodvora (blizu Ljubljane). Pismene ponudbe pod «Urejenem na Al oma Gofenpany, Ljubljana SOL A BERLITZ SAMO ta zavod je posebno organiziran za podučevanje JEZiKOU VIA TORRE BififlCfl 21 Vrtnarji, pozor!! Semena: čebulček, redkvica, špinača, radič, korenjček, pesa itd. Umetna gnojila : mešanice za vsakovrstno zelen avo ; superfosfat itd. Trte in sadna drevesca kraškega izvira. Plugi, slamoreznice, kose „Merkur", šape okoličanske, žice za trte, klajno spno in vse druge kmetijske potreb ščine. 102 Bsoćna prilika za peflsželoe troora-prepioiaiakB KMETIJSKO-TRGOVSKO RRUSTVO Trleste, via Rafflneria 4, tel. 36-75. i r. Josip Poliambulanca medicinska-kirurgična-porodniška. Kemične in mikroskopične analize; endovenozne injekcije. ZOBO-TEHNIlN! ATELJE za bolezni v ustih. - Moderne proteze. Idrija - ulica Trento št 280 - Idrija Ordinira od 8-12 in od 2-6. 112 lnserirsjts v „Edinosti" ni i TrU MHILO Naznanjam veleč, duhovščini in cenj. občinstvu, da se je tvrdka Tofioletto & C., pri kateri sem sodelo~aJ, razšla. Prevzel sem trgovino sam, vadila jo bo gospodična Antonija Gus4in. Trgo-vina je bogato založena. Prodaja se bo vršila po zmernih cenah. Priporočam se veleč, duhovščini in cenj. občinstvu. U*^) VITTORIO FORTUNATO Via G. Rossini 26 % Zlato, srebro, krone, # 2 platin, zobovje J (f kupuje ifa Zlatarna ALBERT P0VH| S Trst, Via Ma zini 46 m % tf ^t IIIHIIHBIIHilli Via S. Caterlna 7, vogal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalfim, da je prejel Igiuseppe SPECHAR - TRSI I I velika Izbero tn- in Inozemskem M H za molke in ženske obleke po konkurenen h cenah, ragi strici Sporočam v naglici, da so Tyrrelovi, in tudi ospica Vanstone seveda, odpotovali ▼ Pariz, jer ostanejo preko spomladi. Ta ovira naj vas ne vznemirja. Imam naslov Tyrrelovih in te s ponoćno ladjo odpotu em za njimi. Prilika se bo v Parizu ravno tako ponudila kakor ▼ Londonu; obljubljam Vam, da jo bom Čimprej uporabil. O izidu Vam takoj sporočim. n S prisrčnim pozdravom Jurij Bartram. • - 2. Isti goapici Garth. Pariš, 13. aprila. Draga gospica Garth! S težkim srcem sem ravnokar pisal stricu. Vaše prijazno naklonienost do t svojo sopot- Z ozirom na mene, se čutim dolžnega, da tudi Vam pišem. Gospica Vanstone je odbila mojo roko. Moja nečimernosi me je recimo zapeljala, toda priznati moram, da sem pričakoval popolnoma drugačen izid; da, zaupno povedano, mislim celo, da ji je bilo težko zavrniti me. RazU>& • katerim je utemeljeval svojo odločitev, je morda zanjo zadosten, zame prav gotovo ne. Govorila je prijazno, prisrčno, toda končno je odločno izjavila, da ji njena družinska nesreča ne dopušča, da 'bi mene oškodovala. Bila je tako žalostna in razburjena, da nisem mogel svoje stvari tako braniti, kakor bi bil napravil v drugih razmerah. Ko sem se poskusil dotakniti osebnih vprašanj, me je prosila, naj se je usmilim, in naglo šla iz sobe, še sedaj ne vem, kaj je mislila reči z besedami o družinski nesreči. Ali je menila nesrečo, za katero so odgovorni le njeni stariši, ali pa je namigovala na svojo sestro. V njenih očeh ne more biti ne eno ne drugo resna ovira. In ali ni nobenega sredstva, ia bi jo ods*r«n?li? Odpustite mi vprašanje. Konec mojega upanja me je hudo zadeL Ne Nora, ne vi, ne nihče, ne ve« kako jo ljubim. Vedno Vaš odan Jurij Bartram. Gosp. Garth. Juriju Bartram u. Westmorland House. 16. aprila. Dragi gospod Bartram l Uganila ste, ko ste menili, da me bo Vaše pismo užalostilo. Današnja dekleta se mi zde preveč prevzetna in trmasta. Nora mi je v dolgem pismu sporočila vse podrobnosti. V Vašem in Norinem interesu Vam zaupam, kaj je bil resnični razlog njene zavrnitve, toda zanašam se na Vaše poštenje in Vašo molčečnost. Dovolj sem stara, da Vam morem tudi reči, da bi bila gospica Vanstone rekla da, če bi bili sledila svoji želji. Pravi vzrok vse nesreče je vaš častivredni stric, admiral Bartram. Za časa Vaše odsotnosti bržčas je bil v Londonu in je posetil Tyrrelove, da bi se spoznal z Noro. Kar je videl in slišal, je bilo očividno boljše, kot je pričakoval in si želel. V nekem razgovoru z gospo Tirrelovo, pri katerem se sicer ni omenjalo Vašega imena, je izrazil svoje obžalovanje zaradi Magdaleninega ponašanja, ki bi utegnilo v bodočnosti škodovati Nori. Nihče se ne more z njo poročiti, če se ne odloči, da pretrže vse odnoiaje z gospo Vanstone, ker vsakdo bi se obotavlajl stopiti v sorodstvo s tako osebo. Gospa Tyrrelova, ki ima Noto zelo rada, je obsojala ta ajegov predsodek, ki ga je imenovala sebičnega In brezobzirnega. Ven- dar pa si ni mogla kaj, da ne bi omenila Nori ta razgovor zato, da bi vedela, kaj ima pričakovati od strica svojega bodočega soproga. Ce Vam sedaj še povem, da je Nora še vedno naklonjena in zvesia Magdaleni, tedaj boste razumeli pravi vzrok njene zavrnitve. Vsi trije nosijo svoj del krivde. Toda kar je, je, in vprašati se je samo, kako bi se dala stvar popraviti. Mislim in upam, da se bo dala. Moj svet je: Nc smatrajte tega Ne za odgovor. Pustite Nori čas za premišljevanje in kesanje zaradi njenega dejanja, zanesite se na moj vpliv, počakajte potrpežlivo ugodnega trenotka in potrkajte zopet. Možje, ki so vajeni delati po zrelem prevdarku, mislijo, da so ženske tudi takšne, toda one slede trenotnemu impulzu za kar se potem globoko kesajo. Medtem si morate prizadevati, da izpreobr-nete strica in ga vsaj prepričate, naj drži svoje mnenje zase. Gospa Tirrel je mnenja, da je on vse namenoma govoril in žc vnaprej slutil uspeh. Jaz pa mislim, da je prišel bolj iz radovednosti, in so ga slavospevi gospe TyrreIove razdražili, Ce me ubogate, upam, da bo Nora Vaša žena, predno poteče šest mesecev. S prijateljskimi voščik zaključuje Harrie Garth« , ir^MSiniiie gospodarstvo v letu 1924. cijami ter dragim poskrbelo za vesel pogreb preteklega leta. X, Dekleta iz Žabe, da bi ne s svojcu prireditvijo odtegnile občinstvo Poljubincem, so šele s poznejšim nastopom pokazale, da so tudi v Žabčah ugodna tla za ustanovitev prepotrebnega društva. Kol nekako kljubovanje dotičnemu dopisniku Edinosti, je Voilčansko društvo priredilo za svoje člane v društvenih prc-storih vesel zabaven večer poln deklama-cij, nastopov, pevskih točk in tamburanja. — Iz Ajdovščine. (Koncert Slovenskega kvarteta). Preteklo nedelo smo bili tudi mi deležni izrednega umetniškega vžitka, ko smo imeli priliko se naslajati ob, rekli bi, nebeško lepem petju miiega gosta Slov. kvarteta iz Ljubljane. Njegov sloves, ki ga spremlja na vseh njegovih dosedanjih potih, ga je spremljal tudi pri nas in se je izkazal kot popolnoma upravičen. Naš trg posečajo vsako leto številni gostje, družbe in posamezniki, umetniki in tudi nazovi-umetniki. Ti poslednji so v poslednjih letih že zelo pokvarili in ra^čarali naše poslušalstvo, da je postalo zelo nezaupljivo in Tudi gospodarstvo našega kmeta, delavca in uradnika doživlja v bistvu isti naravni proces kakor gospodarstvo italijanskega kmeta, delavca in uradnika. Leto 1924. vsebuje tako pri nas kakor kje v Jugoslaviji, v Franciji ali drugod v Evropi celo vrsto odpovedi do raznih udobnosti — pri nas je težko govoriti še o pravem razkošju —, v tem letu je zastavil naš kmet, delavec ali uradnik ravno tako kakor gospodar doli v Italiji ali v Jugoslaviji neizmerno energij v spremljanju, do povratka k predvojnemu gospodarstvu, ki je bilo več ali manj v -ravnovesju. Vojna je uničila neizmerno količino bogastva, a živ-ljenskih zahtev ni zman šala temu sorazmerno, ampak celo zelo povečala. Štiri leta trpljenja in odpovedi so rodila željo po udobnem življenju, ki se mora uresničiti, kakor hitro napoči mir. Z vojnih poljan, z begunstva smo se vrnili z željo po uživanju, da bi tako nado- V zvezi z našim gospodarstvom je omembe I vredno tudi dviganje Din, oziroma tudi padanje lire. Oni, ki so nekdaj nakupili večje svote dinarjev po visokem tečaju« pozdravljajo ta pojav; drugi spet, ki morajo kupovati dinarje n. i pr. za vzdrževanje dijakov, godrnjajo. Do tu smo naštevali samo nadloge. Kot vestni kronisti pa ne smemo pozabiti na izmenjavo denarja našim zadrugam, ki je rešila marsikatero zadrugo iz hude finančne zadrege. Rekli smo, da je borba za obstanek v naših krajih silno težka ravno radi posebnih razmer, ki smo jih opisali. Ta borba zahteva žrtev: odpovedati se je treba marsikateri udobnosti; pričeti je treba s pravim gospodarstvom in pred vsem šteditL Razkoš e, ki se danes opaža na deželi glede obleke, obuvala hišne oprave i. t. d., ne odgovarja našemu resničnemu bogastvu. Koliko kulturnih in političnih organizacij se je tudi izreklo priti nepotrebnim plesom! Zanimivi bi bili statistični podatki o hranil- mestili trpljenje med vo no. Zvišale so se torej1 nih vlogah v preteklem letu; žal da jih nismo naše življenske zahteve (standard of life), n*?!^ dobiti, ker niso hranilni zavodi zaklju-znižalo pa efektivno bogastvo. Toliko bolj velja to za po vojni oškodovane kraje. Gospodarski zakon pa uči, da se dvigajo običajno življenske zahteve vzporedno z napredovanjem bogastva (le kdor je v resnici bogat, previdu » pri posečanju koncertov raznih go- j sj lahko privošči gotove udobnosti). Sa, je stov. -Ravno v preteklem leju smo se imeli j ra2k0šjc tudi eden izmed onih činiteljev, na priliko naslajati ob milih glasovih naših pri- j podlagi katerega lahko sklepamo o blago-znanih umetnikov-rojakov Rijavca in Šimenca, stanju kakega naroda. Prvo leto po vojni je katera bi bila takrat tudi zaslužila boljšega obiska. Vsled tega smo se bali tudi za uspeh poslednjega gostovanja imenovanega kvarteta. Toda bojazen je bila odveč, kajti Bratinova dvorana je bila nabito polna, kakor malokdaj, samega izbranega občinstva, ki je prihitelo iz b'ižn,'ih in daljnih krajev naše doline, da sliši prekrasno petje slavnih štirih umetnikov, kateri so se pripeljali po sijajno uspelem koncertu v Gorici skupno s svojim učiteljem g. Marottom in večjo družbo Goričanov, kateri so jih hoteli slišati še enkrat. V podrobnosti izvajanja se ne bomo spuščali, ker nismo v to poklicani, omenjamo le, da je kvartet odpel svoj obširni spored točno in neumorno s tako preciznostjo in tako lepo, kakor zna menda le on. Občinstvo, ki je kljub vročini in gneči v dvorani poslušajo umetniške glasove s pravo pobožnostjo, ni štedilo s pohvalo po vsaki odpeti točki. Želelo bi vedno, da sliši še in še. Vse pesmi brez izjeme so zelo ugajale, posebno pa <-,Katrica», «Atila in Ribič», «Spak», <-Kregata se Baba in devojka» in « Vojaški bo- vse kazalo {v naših krajih razkošje v obleki, veseljačenje, plesi itd.), da hočejo ljudje v državah, ki so se udeležile svetovne vo ne, na vsak način iti mimo tega zakona. Toda kmalu so uvideli, da vede ta pot neizogibno do gospodarskega propada. Radi tega so se nekateri prej, drugi pozneje, vrgli v borbo proti svojim lastnim življenskim zahtevam, ki so pomenile že razvado; na drugi strani pa so se lotili z vsemi silami dela, da bi si pridobili novih bogastev. Stremljenje, da bi se razlika med življenskimi zahtevami in efektivnim bogastvom čimprej odpravila, pa občutno ovira dejstvo, da je vojna zelo zmanjšala produktivne sile človeka, ker mu je zrahljala v prvi vrsti zdravje, da ne govorimo o uničenih industrijah. V tem pogledu bi se zdelo, da pomeni I. 1924. ravno tako pri nas kakor kje drugje, enoletno dobo razmeroma ravno tako velikega truda za odpravo te razlike, skratka, za vzpostavitev gospodarskega ravnotežja/ To ne velja samo z ozirom na to, da so pri nas kul- ben». —- Po končanem sporedu ni dolgo hotelo i turne, gospodarske in zemljepisne razmere biti konca odobravanju vrlim umetnikom. Ob- I drugačne kakor drugod, ampak v prvi vrsti činstvo je odhajalo prijetno iznenađeno in nad j radi tega, ker se nahaja gospodarstvo v Jul vse zadovoljno, kakor malokdaj^od kake druge prireditve. Pa tudi umetniki so se zadovoljivo izražali o poslušalstvu. — Po koncertu so se dragi gostje ustavili nekoliko v družbi do- Krajini vsled ^ pogodbe v Rapallu v čisto posebnem položaju: Julijska Krajina je bila namah odrezana od gospodarskega organizma, s katerim je tvorila organsko celoto. Iz pri- mačinov, nakar so se vrnili v Gorico, da na- j vilegiranega položaja v avstroogrski monar daljujejo dru^i dan svojo res triumfalno kul- ; hiji — bila je ena izmed najjužnejših pokra-turno-umetniško turnejo po naši takih užitkov jin, kar je bilo z ozirom na n:eno proizvodnjo tako žejni in željni pokrajini. — Prireditev se (vino, krompir, ne pozabimo tudi na letovi-je vršila kljub navalu občinstva v najlepšem ščarje) izredne važnosti za njeno gospodar- čili še knjig. Kljub temu pa je znano, da naraščajo vloge sorazmerno bolj pri zavodih v večjih središčih (Sežana, Postojna, Adovščina ,itd.) kakor manjših. Vsled tega nekateri trdijo da so v teh krajih ljudje prej prišli do spozna-knia da je treba pričeti s štedenjem. Zdi se pa da je treba to naraščanje vlog pripisovati posebnim krajevnim gospodarskim razmeram. Bolj zanimivo kakor opisovanje naše revščine bi bilo gotovo poglavje, kaj so poklicani krogi storili za dvig našega gospodarstva. A zato bi bilo treba novega članka. Dr. L. Berce. IMS sinki tn! mul Tržnfha posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje In stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menfice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št telef. 25-67. 61 Izšel je EDINOSTI" Cena: V usnje vezan L 7.— „ platno „ „ 3.—- Dobiva se v tiskarni .Edinost* in v knjigarni Stoka, Via Milano. Kupujem DAROVI — Obrtnijsko društvo v Barkovljah daruje 100 L »Šolskemu društvu®. Srčna hvala! — V počastitev spomina pok. Emice Luznik daruje Fany Babuder L 5 za »Šolsko društvo®. Ker so trije kralji dobro peli se je zbralo pri Sv. M. Magd. sp. na Kolonkovcu na dan sv. treh kraljev L 52 za Šolsko društvo. G. Franc Rudolf iz črnega vrha pri Idriji Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na daruje L 25.10 »Šolskemu društvu.* j , , . ... _ _ V gostilni g. Alojzija Kobala v Idriji je na- debelo in za družine Via CuniCOlfi 8, na brala pri tomboli mala Rožica L 13, in v go- drobno in za družine Via Giullaili 32 stilni g. Pivka darovala vesela družba L 10, Telefon 27-66 Priporoča se lastnik 731 domačih in divjih živali (lisic, kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev L t. d. Lovci in nabiralci kož vprašajte za ceno, predno prodate vase blago! Frane Stras, Kobarid (Caporetfo) Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se ni bati konkurence. - V zalogi imam vedno stroje ne jančkove in druge kože za kožuhe. Vprašajte povsod za šolsko društvo. Za svetoivansko podružnico Šol. društva so redu, mir se ie nekoliko kalil le od one strani, od katere bi se smel najmanj kaliti. — Umetnikom kličemo: Hvala vam in pridite še! — Ic? a- Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji bo i- -io dne 18-1 25 ob 10 dopoldne svoj redni občni zbor v dvorani Gosp, Didiča. — Tajništvo. Loterijske števlSke izžrebane dne 10. januarja 1925. Bari 49 54 25 70 84 Firenze 21 14 46 28 66 Miiano 83 7 54 62 86 Napol i 80 32 78 67 52 Paiermo 62 10 1 50 27 Roma 48 68 81 30 66 Torino 8 53 49 20 74 Venezia 22 42 19 57 72 in umetnost stvo — je prišla Jul. Krajena v popolnoma inierijoren položaj v primeri z ostalimi pokrajinami Italije. Torej ne samo nenadna amputacija, ampak ravno ta inferijornost je glavni vzrok krize, ki jo prež:vlja Julijska Krajina po vojni. To ni pač nikaka nova ugotovitev, to ve danes že vsak naš kmet. A drugi udarec, ki ga je zadala vojna našemu gospodarstvu, je opustošenje velikega dela goriške zemlje. Vojna odškodnina! Kol ko gospodarjev, ki so računali z gotovost o na primerno ^d^kedmno, je danes na robu propada. Rajše bi bili gotovo stanovali v skromnih bajtah gospodarsko neodvisni kakor v lepih hišah zadolženi do glave. In ravno leto 1924. je prineslo zopet celo vrsto razočaranj v tem oziru. Priznati moramo, da ie bilo v tem letu razmeroma zelo mnogo vojne odškodnine likvidirane in izplačane, delo gre hitrejše od rok; toda za kakšno vsoto se sklepajo konkordati, je čisto drugo vprašan e. V strahu, da sploh ne prideio do odškodnine, podpisujejo oškodovanci naravnost smešne vsote. Odškodnina za škodo na polju in vinogradu je tako nizka, da ni mogoče resno govoriti o njej. Na stotine vojnih oškodovancev se še vedno v strahu povprašuje, kaj je z likvidacijo Cerga. Že pred vo:no je bila naša zemlja prerevna, — Ženski svet. Izšla je ravnokar prva številka novega lefn.ka tega krasnega/ glasila naših ženskih udruženj s sledečo vsebino: Obrazi in duše. XIX. — Josipina Turnograjska. — (Dr. J. Lch.) Vihar. — Pesem. — (A. C.) U božica. — (France Bevk.) Crne rože. — (Gu- da bi dala vsem članom družine vsakdanji stav Strniša.) Modrost. — (Josip Ribičič.) Srce j kruh. Nekateri sinovi so morali v tovarne si mi dršće. — Pesem. — (Iva Rod.) « Veronika j iskat zaslužka, drugi k železnici, tretji so šli Deseniška». — (Ivanka Klemenčičeva.) Kako zopet študirat. Vse te poti so danes našim si urejamo vrt. — (Vida.) Ženska, ljubezen, I ljudem zaprte. Ne preostaje drugega kakor zakon. — (Dr. France Debevec.) Izvestja: Naše < izselitev. In koliko s:nov, očetov ?e moralo delo. — Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. Priloga za ročna dela. - «Gospodarski koledar« za l. 1925, katerega je uredila naša Utva, je v razprodaji v knjigarni J. Štoka, ul. Milano št. 36. Prodaja se po 5 L; na licu mesta. Gospodinjski koledar se c tako priljubil našemu ženstvu, da ga je ko maj pričakovalo. Ker je le majhno^Ptevilo iztisov. naj čim prej sežejo po njem, ker sicer ostanejo brez njega. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Rallineria št. 7, ima v zalogi: Seuiena; Zajamčeno seme karfijola snežna kepa, špinača ™ i, 6.ŠG kg, zgođn:i nizki grah, sfcme sa,at ne, solate, radiča, čebulček, solatno peso, redkvico rdečo okroglo itd. Deielje: inkarnatno, domačo in lucerno; Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojila: Tomaževo žlindro «Colu-mcta», rudninski superfosfat, kalcijev cijanamid ali apneni dušik in kalijevo sol. Kmetijsko orodje: pluge, šape, štrpače, železne grablje, srpe, kortelače. Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy». Krma za živino: koruzno moko, klajno apno Hcf. Žveplene trakce za žveplanje sodov. Med v vrčkih od pol kg po L 6. Biti'lin, zdravilo za i.a spolovilih obolelo govejo živino. Zamaške za steklenice in vehe za sode vsake velikosti, tudi na debelo. Cenjene trte in sadna drevesca za večje itevilo sprejema naročila. Kmetovalci iz i \ i-i j - „ • - , Iržaškc okolice, ki si želijo narojili kake' kI*'; /t "706 ne. oWsc; vrste trt ali sadnih drevesc, naj prijavijo ? '.e ' V* J itevilo in vrsto pri Tržaški kmet. dražbi ^ I f^Tpf s.°bo"draS i^UTh kTa ifc toliko odpadejo* prt"oXdČg stSfi ^ "" J?«ker je podraželo predvsem b.a.o, H , r w Ji, ga pn nas ne proizvajajo, pn tem pa neiz- Narocmkom trt in sadnih drevesc naznanja- ogibno potrebujejo (žito. sladkor itd.); poleg mo, da so naročene trte in drevesca dospela, tega pa cena našega glavnega pridelka (vina) ter jih vabimo, da jih dvignejo. še vedno pada. darovali pri neprostovoljni odhodnici Andreja (47) Keniča v Zagorju prijatelji, znanci in gosti L 105. Želimo Ti vse dobro bratec Andrej! V 283 št. «Edinosti* se je vrinila med darove neljuba pomota. 50 L poslanih potom g. Paljka iz Lokavca za božičnico «Šol. društva* je bilo nabranih na svalbi gdč. učiteljice Ide Slokar z g. Maksom Valičem. Gosp. Stepančič Gracijan L 50, g. Stepančič Nicefor 25, g. Panjek Olga 25, g. Babič G. 25, Kerže Iv. 25, g. A. 15, gg. V. M., N. N., N. N. po 5 lir — skupaj 15. Skupna svota L 180.— Vsem cenj. darovaicem srčna hvala! Skupiček dražbe «datelnov» na Sihrestro-vem večeru v Ajdovščini za «šo!sko društvo/* Lit 35,— Ob priliki spora pri taroku nabrali v gostilni Jeras, Ajdovščina Lit 16.— E£pnar hrani uprav- ništvo. Mladinskemu društvu «šparta» v Skednju so darovali za S lvestrovo: po L 5.— Lukan, Merlak Oton, Flego Darko, Sancin Vincenc, Srebrnik, Godina Vekoslava, R. Š., Vouk Mari'a, Subčrn Vilma. Po L 3.— K. Sancin-Kotal, Sancin Slava. Po L 1.— Lukežič M. Santin A., Ana. N. N. Nadalje so darovali: Sancrn Viko 1 škatFo pudra, Betka 15 pomaranč, Tavčar Aron steklenico maršale, Pižon Valentin steklenico vina, N. N. par plobas, Sancin M. dva paketa biškotov, Josip Sancin-Vako vrček rrarrr elade, Venturini jabolčni štrukelj, F. P. 40 krofov, Kranic Kristina 6 paketov čokolade, San^;n-Gapa 15 past, Jožica Sancin-Drejač punčko, N. N. pisalno orodje, Merlak «kug!uf Sirca 4 pakete biškotov in steklenico maršale, dvojica Trebeč torto in L 10.— ker se nista udeležila Silvestrovega večera. Štoka preolačala vstopnino L 2.— Zahvaljujemo se vsem cenj. darovalcem in g, Pon<*račiču, ki nam je v svoji velikodušnosti znižal pristojbino za uporabo njegove dvorane. FR. ŠTRANCAR. ni! Crismancich m® in tailni lito.w v Trstu re^istrovana zzdrnra z neomejenim jametv3m Via Pler Luigi da Priesirina 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge po % 5 M2RODILNICA MARIO FERLIN Sv. H. Kosi zgornja Z Bivio. Tel. m prodaja na debelo in drobno. «3 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na d<*m. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. ;1 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun glir v DINARJIH -sg$ ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. 4 J Uradne m od 9-1 zl. od vs4-7 6 m. Poštno tailDifui \m šf. "1MT. TeL 16-04. Najvišje cene plačujem za V kiis?, zlatat9 Sisic, dihurjev, vicSar, jazi>acovvm3iii va-veric, krtov, diyjh in zajcev. D. Trs:, Via Cesara BatUsH št. 10 Bf. nadiSr., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. ravno v preteklem letu zapustiti rodno zemljo in se podati na pot v Ameriko, kjer bodo morali hlapčevati argentinskim veleposestnikom. Srce se trže človeku, ko prisostvuje odhodu rojakov, in to tudi iz bogatih občin, ki pred vojno sploh niso poznale izsel:encev. Iz vsega tega sledi, da je borba našega ljudstva za vzpostavitev gospodarskega ravnovesja. borba za gospodarski obstanek veb'ko silnejša kakor drugod v Italiji ali kaki drugi-državi. In ravno vsled teh posebnih razmer je potrebna.pri nas posebna gospodarska politika od strani države, sicer bo življenje našega kmeta v na kraišem času padlo na nivo zadnjega kolona. Dolžnost države je, da to prepreči. A ravno leto 1924. nam zopet dokazuje, da se vlada ne zaveda te dolžnosti; ravno v letu 1924. je davčni vijak pritisnil z nenavadno silo: pričeli so se pcb;rati zaostali davki o^ 1. 1914. dalje. Mi Se vedno upamo, da ni padla še zadnja beseda v tem oziru. Dogodki v Rovinju so zelo nazorno pokazali, kam lahko dovede taka politika. Pomagajte temu ljudstvu, da se dvi£n§ -z Iti namah bo- ste za ezili pot komunizmu! V preteklem letu je prišlo nad našo deželo še več drugih na-dlog, tako polom zavoda «Banca Adratica*, likvidacija Kmetijske zadruge in v zadnjem času izredna draginja, ki je pa po vsej Italiji. O dalekosežnosti poloma aBanca Adriatica« za naše gospodarstvo je danes še težko govoriti, ker ni še gotovo, kako se bo vsa zadeva rešila. Likvidacija Kmetijske zadruge j« sicer stala naše kmete skoro par sto tisočakov, trpela Je radi nje tudi zadrjtfflS j-fi ideja — dolge polemike po tistih so na stvari bržkone še škodile —; a na drugi strani ima tudi ta slučaj svojo dobro stran. Likvidacija Kmetijske zadruge vsebuje zlat nauk, da je treba za vodstvo zadružnih podjetij sposobnih l udi in da morajo zadruge sloneti na gospodarski podlagi. Slučaj Kmetijske zadruge je pokazal, da se centralistični sistem (podruž- Porni porožsfa, DEVIZE Amsterdam od 9H5.— do 975. Bel-eia od 1 !7.f>0 do U9.M); Pariz od lv7 75 do 1?* 2f>; London od 11l.:i0 do U4.6:»; New York od i>3.80 do 2H 9 ; Španija od S3&.— do 345.— ; Švica od 4B2.— do -K4. j Aten« od 4*J,— do ; Berlin od 570.- do >80 — ; Bukarest od 12.— do «2.50; Praga od 7130 do 72.— ; Ogrska od 0.0330 do 0.034 ; Dunaj od 0.03H0 do 0.0340; Zagreb od 41.40 do 41.80. V A I.UTE: Avstrijske kror»® od 0.0830 do 0.'»340; dinarji od 41.30 do 41.70; dolarji od »3 75; do 23 «5; I rove i po 20 frankov od 92.— do 98 — funt šter-ling od ) 11.20 do 114.50. Benečijske obvez- ice 19.K). Predno kaj nakupite, obiščite 44 Veliko skEsdsile pohištva tvrdko ALESSANDRO LEV! MINZ1 Via Rettorl St. 1 — Via Malcanton št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. NajboljSi Šivalni stroji so HoMii materija!. I. R. I. Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Sivonje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šiva inih strojev in potrebščin 24 Ccrvellinl, Trst Vio G. EsPnaiti ii fSMB Na zahtevo se poSljejo ceniki. 54 i naznanja cenjenim odjem&Icem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via Carciucci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA^j LJUBLJANSKA KREDITNA I PODRUŽNICA V TRSTU [ Elsvnlca In rezerve Dinarjev 60.000,000'- Telefon: 5—18, 22—96 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica In rezerve Dinarjev 60.OOO.OQO'-- Telefon: 5-18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % °/0 I vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- -stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HajprlftlatfnejSa zveza z Jugoslauijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor Blagajna je odprta od 91/,—12l/a In od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: I !