35
Jezikoslovne stvari.
„Kres" in »Ljubljanski Zvon".
Koncem minolega leta sta se nam napovedala dva leposlovna in znanstvena lista „Kresu in ^Ljubljanski Zvon'\ Na obadva lista sem bil silno radoveden, kajti po vrednikih obeh listov, kakor po sodelavcih; se je smelo soditi, da bosta obadva izvrstna.
Koncem lanskega leta dobim „Kresa in 2. dne letošnjega leta ,,Zvon" v roke. Oba lista imata prijetno vnanjo obliko. Tudi gledč notranje vrednosti smemo z obema listoma zadovoljni biti.
Moj namen v teh vrsticah je, se zunajnosti držati. Naši pisatelji, vešči in nevešči, so jako občutljivi in vsakdo želi, da naj se natančno vse tako tiska, kakor je on zap sal; vrednik bi mu ne smel ničesar spremeniti. To so krivi nazori. Vsak pisatelj ima svoj slog in pri nas Slovencih še svoje oblike, zato je neobhodno potrebno, da vrednik oblike po svojej slovnici prenaredi vsem, tudi sicer izvrstnim pisateljem, in sicer mora to dosledno storiti, da postane list enoličen , ne pa — pisan. Vsak vrednik bi moral slovensko slovnico temeljito znati , vrednik znanstvenega lista pa še mora zraven novoslov. slovnice staroslovensko natančno poznati in brez vsega usmiljenja vse krive ali manj dobre oblike prečrtavati in z boljšimi nadomestiti. Vred-niki listov, o katerih se tukaj govori, so slovniško izobraženi možje. Za „Kresovega" glavnega vrednika smatram dr. Jak. Sketa in za „Zvonovega" profesorja Le ve a. Prvi je leta 1879. dal „Slov. Sprach- und Uebungsbuch" na svetlo, drugi je tudi svoje slovniŠke znanosti že pokazal v „Realschul-Programmua ljubljanskem 1878. 1. in različnih svojih spisih. Obadva pripo-znata Miklošiča za avtoriteto, kar je naravno, saj ga
36
v s i zapadni učenjaki, po besedah prof. A. Leskiena (cf. Jagicev Archiv IV. 142) za avtoriteto imajo. Dr. Sket nam tudi v navedenej knjigi sam pov6, da se drži Miklošiča, s sledečimi besedami: ,,L>er grammatische teil dlirfte auch manchem Slovenen nicht ganz ungelegen kommen, da diess buch der erste versuch ist, die lehren Miklosich's fur die schule zu verwerten und dem gros-seren publicum zuganglich zu machen" (pag. 2).
Ker je moj namen, nekatere napačne oblike navesti in grajati, naj še omenim, kako dr. Sket o oblikoslovji sodi. V predgovoru svoje knjige pravi na str. 1.: „Ausfurlich behandelt ist die formenlehre, deren griindlich.es studium man den die sloveni-sche sprache lernenden nicht genug anem-pfehlen kann."    Zlate in resnične besede!
Poglejmo si nekatere oblike v obeh listih, ali so pravilne in najboljše.    Pri branji sem naletel na
a) sg. loc.: pri Giontiniju Z. (= Zvon) 63. *) na Golovcu Z. 30. pri izdajatiju Z. 62. na koncu Z. 29. ob koncu Z. 45. 46. po krčenju Z. 45. po mnenju Z. 47. o naseljevanju Z. 46. na pobrežju Z. 46. o pra-šanju Z. 45. pri ravnanju Z. 45. v stoletju Z. 46. pri učitelju Z. 28.; zraven pav Ceiovci Z. 63. o gibanji Z. 53. v jezici Z. 31. na konci Z. 31. 59. o kraljeviči Z, 59. 60. v lici Z. 31 34. na polji Z. 57. 58. o Popuvičj Z. 64. v prirocloslovji Z. 52. v stoletji Z 53. v tečaji Z. 64. v ustanovljenji Z. 58. na vseučilišči Z. 61. 63. 64. na zemljišči Z. 59. v življenji Z 53. 56. 58. in o glagoli Z. 34. o hohniki Z. 34. v rodi Z. 31. po svoj-stvi Z. 33. pri zidi Z. 27. zraven pa v času Z. 17. v duhu Z. 14. v (tem) oziru Z. 7. pri prehodu Z. 7, itd. — ,,Kres" piše redno za oskimi soglasniki (c, č, š, ž, j) i, za širokimi pa u. V ..Zvonu" se nahaja, kakor se iz navedenih zgledov razvidi, za oskimi soglasniki i in U in ravno tako tudi za širokimi i in u. Kaj je tedaj prav, kaj krivo? Ge sta morde obe obliki: v stoletji in v stoletju pravilni, katerej se ima prednost dati ? Seg-nimo po „Vergleichende grammatik der slavisehen spra-chen von Franz Miklosich, 3. band. Wortbildungslehre. Zweite ausgabe. Wien 1876" na strani 132. beremo sg. loc: robu, konju; str. 136. polju, selu. V Miklošičevem berilu za VIII. gimn. razred sem našel: per bugi, na puli, v rojstvu, v stoli. Trub.; po kranju, mestu Krelj.; na puli, po lejti, v žegni. Dalm.; per bugi. na človeki. na drevesi, v jeruzalemi. v jeziki, v krajlev-stvi. v mejsti. v mesti, v paradiži, v templi. v duhu. po (tem) grižleju. po hlapcu, na stolhi- Kren. Evau-gelia; angele, cesare. grade, kralje- beču. egiptomu. gradu, kralu. otcu. varaši. segedini. Vramec. Kronika. Homilia; lete* morje polje pole. spravišče. morju, pollu. spravlanju- spravišču- Vramec.; blatu, dnevu, dvoru. kipu. svetu, žitku. ognju, konju, bitju. licu. veselju, zdravju, življenju. Habdelič. Adam. Levstik navaja (,,Nauk slovenskim županom" IX.) tudi Trubarjeve oblike na h' na polej (pole), v sercej (serce\ v morej (v more). — svete fris. I. II. zinistue fris. I. lesu fris. II. u znicistve u lacomztue, v lichogedni, v licho-piti, u uzmuztue, u lichodiani, dele, blaze, fris. III. Iz navedenih zgledov sledi, da so naši starejši pisatelji kakor že tudi mon. fris. mixtue rabili stoli, mestu, lete; puli (= polji), morju, kralje loc. sg. Miklošič zahteva v navedenej slovnici, naj se loc. sg. obrazi na u, ne-glede na to, ali je spredaj ozek ali širok soglasnik.
Jaz sem prepričan, da je potrebno tam se na sta-roslovenščino ozirati, gder se v novoslovenščini različne oblike nahajajo in je težko razločiti, katerej se naj da prednost. PraŠajmo tedaj staroslovenščino. Miklošič 1. c. pag.   9. ima:   sg. loc. rabg. krai (== kraji).
*) Številka znaci stran.
pag. 10.: konji, ottei. pag. U.: vrači. koši. pag. 12.: plasti ter pag. 21.: selg. kopii. polji. sn>dtci. pag. 22.: loži. plešti. Iz tega vidimo, da v starosl. sg. loc. na u končuje, če se pred njim nahaja širok soglasnik in na i, če je pred njim ozek soglasnik. Tega pravila se ,,Kres" dosledno drži in želeti je, da bi se ga tudi „Zvon" poprijel. ,,Zvon" bi toliko lože se te oblike poprijel, ker jo deloma že rabi — tedaj ne njen načelni nasprotnik — toda ne dosledno. Gotovo bi to dobro na učečo se mlajino vplivalo jaz vsaj sodim, da imata obadva lista med njo obilo naročnikov - če bi obadva leposlovna in znanstvena lista ene in iste oblike rabila; glavna vrednika bi si s tem ob enem delo v šoli olajšala.
b) sg. instr. med Nizozemskem (med Anglijo, Francijo in Nizozemskem) K. (= Kres) 24.
(Dalje prihodnjič.)
44
Jezikoslovne stvari, „Kres" in  „Ljubljanski Zvon".
(Dalje.)
c)   Pl. gen. besedij ,,Zvon" 8. 14. 15., zraven besed Z. 31. 32. 33. 34. dnij Z. 13. 15. 29. itd., hčerij K. 13. 17. 18. in zobi Z. 44, (štajerska, oblika m. zob ali zobov.) ,,Beseda'' se sklanja po a sklanji , kakor žena, ne pa po i-sklanji, kakor nit, tedaj pl. gen. besed. Den se je sklanjalo v starosiovenščini po kon-zonantični sklanji, tedaj pl. gen. dkuT>; v novosloven-ščini konzonantične sklanje t»eiuamo (samo beseda d en se še sklanja večinoma po konzonantični sklanji) in pl. gen. se glasi tedaj dan: dni, dnev, dnevov (Miki. Vergl. gramiii. III. 142) ne pa dnij. Hči se sklanja kakor mati po konzonantični (večinoma v novoslov. po a-sklanji) sklanji in nigdar in nigder po i sklanji; gen. pl. se tedaj glasi v starosl. materi*. dl>šter.; v novosl. pa mater, hčer (Miki. 1. c. 44. 144). Staroslovenščina je obrazila gen. pl. na i j, toda samo pri i-deblih; novoslovenščina takih oblik ne pozna, temveč j odpahne. Razen slovenskega jezika se je končnica ij pl. gen. spremenila v i še v srbsko-hrvaškem, češkem, poljskem in lužiČko srbskem jeziku. Oe nekateri pisatelji še vendar pišejo kostij, reči j itd. naj jim bode; te oblike so vsaj po staroslo venskem pravilne, dasiravno jih novoslovenščina ne pozna ; zgorej navedene oblike besedij, dnij, hčerij itd. so vender krive.
d)   Part. praet. pass. in substant. verbal. glag. II. vrste: drgnen Z. 52. 53; nagnen Z. 38, nagnenje K. 20, obrnen K. 4, odgrnen Z. 38, odvrnen Z. l2, osup-nen K. 19, povrnen K. 17, povzdignen K. 37, prilizoen Z. 20, pritisnen Z. 36, razgrnen K. 2, sklenen K. 37. Z. 30, zagrnen Z. 25, zamrznen Z, 18, zraven: porin jen Z. 6, sklenjen K. 20, zganjen Z. 6, itd. — Glag. IV. vrste: pogospodjen K. 36, raznaroden Z. 59, raz vrsten Z. 60, trdenje K. 55, zraven: počejen (počediti) K. 9, utrujen K. 9, vzbujen Z. 54, itd. — Dr. Sket pravi v svojej zgorej navedenej slovnici pag. 135: ,,Das part. praet. pass. wird aus dem infinitivstamme vermit-telst des suff. — n oder — t gebildet'* in pag. 136: ,,Au consonantiseh oder auf — i auslautenden infinitivstamm wird das n vermitteist des vocals - e angefiigt, u. zw. 1) bei deri. classe: plesti (aus plet-ti) — plet-e n. 2) bei der IV. classe, wobei das i mit dem vorher-gehenden consonanten lautgesetzlich verschmilzt, als: hvali-ti — hvaljen; rodi-ti — roje n (au3 rodj en); moti-ti — moče n (aus motje-n); nosi-ti — noš-e-n (aus nosj-e-o); voziti — vož-e-n (aus vozj-e-n)." Dalje: ,,An die IV. classe angelent bilden die verba der II. classe die participalformen aus der nebenform: vzdigni-ti (statt vzdignoti), als: vzdignj-e-n; piknj e-n; neben vzdign-e-n, welcb   letztere   formen   je doch   vorzuziehen
aind." Zakaj neki se ima zadnjim oblikam prednost dajati? Kam pa je preminol i ned loČnikovega debla? saj se vse pretekle oblike obraze od nedoločnikovega debla, tedaj od dregni , pehni , pikni-, stisni , vzdigni-, itd. — Kaj pa Miklošič pravi? Vergl. gramm. III. 169: ,,Das part. praet. pass wird (bei den vb. der II. classe) wie v<n den verbis auf niti gebildet (Miki. obrazi pri gl. II. vrste nedoločnik na noti); nadehnjen, vukradnjen, pognjeo Habd. crknjen , preieknjen gekriimmt. Beli Kranjci, zaklenjen, preobrnjen Stapl. vzdignjen; doch trnutje oka. Kreil. neben trnienje. Trub " *) — Ce tedaj Miklošič, stari slov. pisatelji in narod ne poznajo oblik: obrnen, povzdignen, razgrnen, sklenen itd. se jim tudi ne sme pred pravimi: obrnjen, povzdignjen, razgrnjen, sklenjen it«i. prednost dajati.
e) Že zgoraj fsub d t se je omenilo, da Miklošič samo oblike mignoti, minoti, zdignoti itd. rabi; enako tudi ,,Kres" in sicer dosledno. Ah nebi kazalo se teh oblik poprijeti? Staroslovenščina pozna samo miniti, zdignoti; srbo hrvaščina minuti, zdignuti itd. Novoslovenščina ima tam o (imenujmo ga: globoki 6), gder ima staroslovenščina fc: in<ftžB — mož, muž, r^ka — roka — ruka itd. „Zvon" piše blisknil (t. j. blisknol) ^8; obrnil 28; vzdigniti 19 in minul 28 itd. Upajmo, da bode v prihodnjej Številki in naprej , Zvon'4 tudi dosedno pisal: minoti, obrnoti itd., ker tudi narod tako govori.
„Kres" ima obliko zaželjen 16. Inf. se giasi želeti (in je tedaj glagol lil. 2) ne pa željeti ali želiti; part. praet. pass. tedaj želen, zaželen, ne pa željen, zaželjen.
Naletel sem tudi na inf. narastati m. naraščati Z. 22; spominati m. spominjati Z. 40, spominajrao m. spo-minjajmo Z. 16. Kavno tako krivo je reči: za hoditi, za udariti, za vzdigniti (m. za hojo, za vdarjenje, za vzdigovanje) Z. 19. „Za" pred inf. je grd germanizem. Adj. od kmet se glasi v nsl. kmečki Z. 42, ne pa kmetski Z. 2. 10. 22. ts se teško izgovarja, zato se včasi spreminja v c: hrvacki. Vramec. včasi v e: kmečki, ali v š: hrvaški m hrvatski Z. Zarad ložega izgovarjanja se tudi mora d odpahnoti, na pr. gosposki m. go-spodski K. 36; Z. 12; gospostvo m. gospodstvo, S. 41. 57. Z. 57. (že Trub. piše gospostvo); sosestvo m. sosedstvo Kr. 42. (kakor bistvo K. 47. 60. m. bit^tvo, bistven K. 60. bogastvo K. 59. m. bogatstvo itd.). V ol)zir Z. 17. 57. se Čestokrat 1) odpahne, tedaj ozir Z. 7. 57. 60. Od brat se ne obrazi adj. bratski K. 27. temveč bratovski (Janežič, Slov. slovnica pag. 130) bratin-ski (Habd. Miki. Vergl. gramm. II. 278), zategadelj Z. 17. 19. 20. 25. 31. 34. 36. 55. se ne piše z .,Ij% ker se glasi ,,del, gen. dela" ne ,,delj, delja". Netjakinja K, 63. pisati je krivo; v srbskem se nahaja nečak m. ex sorore nepos, nečaka f. ex sorore nepotis. V Hercegovini in po bližnjih krajih Bosne se sicer tudi govori netjak, kakor vodjak, mladjak, (Vuk. Rječnik p. 419.); glasi se tedaj nečakinja, tj pred samoglasnikom se spremeni v starosl. v št, v novosl. v c. Po istem pravilu se mora glasiti namesto mestjan K. 26. 30. 31. 65. meščan. V pisavi mažjar Z. 3. in pomadjariti Z. 47. ne doslednosti. Ali ne bi kazalo se tujega pravopisa držati in pisati magvar, pomagvariti? Ravno tako v pisavi v on-dotnjem Z. 61. in ondotnej Z. 63.; bulgar Z. 43. bol-gar Z. 57. 60 in bolgarski Z. 57. 58. 59. 61. starosl. bVLgark (besedi bolgar se mora prednost dajati, hrv.-srb. bugar cf. volk — vuk, polk — puk, dolg - dug itd.); oba Neofyta Z. 58 zraven Rilski Neofit Z. 58; vpliven Z. 56 zraven upliv; danes K. 3. 17; Z. 13; dandenes Z. 61. zraven denes Z. 3. 8. 10. 11; in dendeues Z. 44. 46. 47. ne doslednosti.                            (Kon. prih.)
*)  Primeri še: ,;Mikl. Vergl.  Gramm." (2. Aufl.) I.  222, 12 ; ,,Rad jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti I. 122."
52
Jezikoslovne stvari.
„Kres" in „Ljubljanski Zvon".
(Konec.)
,,Zvonu ljubi samoglasnike v začetku besed, česar se sicer radi ogibljemo: izgled Z. 6. 43. ia vzgled Z. 23. 25. 26. 30. Oblika izgled je na vsak način kriva in pomeni „aus*icht" , ne pa „beispiel". Izgled je tako nastalo kakor izrok Kren. evang. 65 b. m. 2rok, vzrok, starosl. v^zrokt, zrok, Vrarnec. Uzrok Z. 29. 57; izgubiti Z. 28. 29. 57. K. 12; mesto zgubiti Z. 47. iz-grešiti Z. 21. m. zgrešiti srb. zgriješiti, sagriješiti. Vuk. izkusiti K. 31. m. skusiti; izpoznati Z. 6. m. spoznati; izpregovoriti Z. 34. m. spregovoriti; izpremeniti Z. 25. 35. m. spremeniti; poizgubiti Z. 62. m. pozgubiti; učinki Z. 45. m. včiniti Habd. Vramec. uječarski Z. 5. m. ječarski od ječa Trub. Kren.
V se je jel rano zgubivati pred I: ladanje Vramec. Evangelistar. Kronika. Habd.; laška ulica; lat za vlat, lastovit za vlastovit. Jagič. Archiv IV. 486., tedaj tudi lastnik m. vlastnik K. 65] in lastnina m. vlastnina K. 63. 64. 66.
j,Suff. ljej (ljaj) glagolovi koreniki dodan, znamen-juje djanje, v hipu dovršeno ali abstraktne predmete: grižljej, mahljej, migljej — zategljej" itd. Jane-žič ,,Slov. slovnica" 121. Po tem navedenem pravilu se ne more glasiti prigodijaj Z. 41., temveč prigodek, dogodek. Wolfov slovar. Cigale Termin, prigogijenje. Habd. prigoda Vuk.
„Opazovati" je glag. VI. vrste, tedaj praes. opazujem, deblo je opažu. Sedanjikove oblike se obraze od sedanjikovega debla, tedaj part. praes. act. adv. opazuje, ne pa opazovaje K. 8., kakor da bi se praes. glasil opazovam.
Iz Francoskega se je fevdalstvo — beneficium, feu-dum sirilo med germani na Nemškem, in ko so si Italijo podvrgli tudi na Laškem. Na Nemškem so imenovali fevdalstvo ,,lehenwesen" in feudum „lehen", tedaj je tudi bolje feudum sloveniti s ,,fevd", nego nemško besedo ,,lehen" K. 65 66. rabiti, zlasti, ker smo besedi fevdalstvo uže privajeni.
„Podati se" K. 7. 8. 27. 28. 42. 63. 66. Z. 42. sich begeben je germanizem in naj se rabi mesto te besede: iti, napotiti se.
Od kor. mr se glasi inf. rar&ti; part. praet. act. II. mrl; praes. merjem: tedaj tudi mr&ti praes. sg. III. umerje, ne pa umrje K. 65. Z. 22. Miki. Vrgl. gramm. III. 167.
Da so nekateri pisatelji v „j" zaljubljeni in ga pišejo večkrat tudi brez potrebe, je poznano.  Nepotreben
je v besedah: Jurij Z. 14. 15. (Govori in piše se Juri — za Jurij — gen. Jurja Habd. Juraj Vramec); strijc Z. 10. 13. 14. 15. 16. (Ta beseda se glasi stric. Habd. Miki. Vuk. stričič Vramec. Habd.). nij Z. 7. 13. Zgodovina oblike nijsem, nijsi, nij itd. je znana, kakor je tudi to znano, da j a je njeni oče sam za pet let popolnoma zavrgel — njegovi epigoni se je pa drže kakor klešč kože. Da je ta oblika kriva, ve vsakateri, ker se nigder ne govori. Pisatelji pa je tudi neso pisali do 1. 1870. Daj Bog, da bi se vsi pisatelji dobrih oblik tako trdo prijeli, kakor so se te. Naj samo navedem, kar Miki. pravi. Vergl. gramm. IV. 172: „in den sla-viachen sprachen pflegt man in der schrift die negations-partikel ne mit dem verbum zu einem worte zu ver-schmelzen: I. je3 esse: asi. nesmB, nesi, nestB u. ne, nesva u. s. w. aus ne jesmt, ne jesi u. s. w. und nes^tfc non sum, non es etc. nsl. nesem und nejsem, nesi und nejsi, ne neben nej und ni, nesva und nejsva u. s. w. und sogar neso, nejso, niso, serb. nijesam, nijesi, nije, nijesmo, nijeste, nijesu und nišam, nisi u. s. w. rus. be-tontes ne steht fiir ne estb, solite daher ne geschrieben werden. čech. nejsem. pol. nie fiir ne jestB. ober-serb. nejsyra, nejsu. lit. nerafiir neira. g o t. nist, a h d. nist, neist fiir ni est neben ni im, ni is. II. ime nabere: asi. nemarni, nsl. nemam, nemaš, nema u. s. w. non habeo, non habes etc. bul g. nemam. III. hl>t velle: nsl. nočem, nečem* itd. O nesem, nčmam še primeri Vrgl. gramm. III. 175.  Ljublj. Zvon 44. 45. ;32. 33.)
Iz navedenega se vidi, da oblike nijsem, nijsi, nij itd. nema nobeden slovanski narod: zakaj bi tedaj ravno mi Slovenci take oblike rabili v pisavi, ki se nigder v govorici ne rabijo? „Kres" ima dosledno oblike nisem, nimam, ,,Zvon" nisem, nesem, nesem; nimam, nemam, nemam. Vsakdor iehko previdi, da je edino prav nesem, nesi etc. pisati. Ta e s^arslov. 1> — se različno izgovarja: navsbodue: dete, vera, na zahodu bolj kakor i: dite, vira. Miki. rabi za 1> strešico * nad e, e, Hrvati so pred kratkim rabili strešico v nad e, 6: lep, vera, zdaj pišejo ie: vienac, grieh. Poprimimo se tedaj še mi te oblik« in pišimo nesem, nemam kakor Miki., nčsem, nemam kakor Levstik (,,Ljublj. Zvon" 1. 30 — 36) ali nesem, nemam kakor Suman („Ljublj. Zvon" I. 43 — 47), glede znamenja nad e se uže bomo zedinili.
,,Kres" piše dosledno kteri, ktera, ktero , ,.Zvon" pa kareri, katera, katero. Ali nebi kazalo se prve oblike poprijeti? Jaz sem čestokrat slišal govoriti keri, a, o m. kteri, a, o. Da še dendenes veliko pisateljev piše kteri in so tudi popred tako pisali, je znano.
Praepos. raz se stavi za acc. tedaj raz konje , ne pa raz konj K. 4. (M ki. Vrgl. gramm. IV. 441).
Jeziki brez samostalnega členka (spolnika) — tem jezikom se prištevajo tudi slovanski — ne morejo adj. rabiti m. subst., tedaj se ne sme reči ali pisati: mlado in staro (popušča dobrodejno senco) K. 4. m. mladost in starost, mlajina in starina, otroci in starci, ali kdo bo vendar tisti srečni Z. 29. m. srečnež; ali med zveličane K. 66 m. med svetnike; ali ubog K. 66. m. ubožec itd. Cf. Miki. IV. 6.
Neprimerno je reči ,,kmetje so začeli živ posvet" Z. 4. m. kmetje so začeli se živo posvetovati; neprimerno ,vz v tla uprtimi očmi" K. 5. dve praepos. ne smeta druga za drugoj biti, izvzemsi „oklep za na prsi" in še morda pri kakej drugej besedi. Za „bord" je neprimerno reči „ladjino vzgorje" K- 24. — Prodajalničar Z. 9. se pravi besitzer eines gewolbes, verkaufsladens; verkaufer se pravi prodajalec in tako bi se tudi moralo reči.
Zgoraj se je uže omenilo, da je den edina beseda, ki   se   v   novoslovenščini   še   po   konzonantični   sklanji
33
•v
sklanja. Čuvajmo tedaj ta zaklad in pišimo rajši od dne do dne m. od dneva do dneva K. 34. Tako tudi Kren 62 itd. piše.
Da se nekatere tiskarske pomote pri popravljanji lahko prezro, je jasno, deloma si je vender lehko bralec sam popravi, na pr. ino K. 32. Z, 34. 36.; nagote K. 40. m. nehote; ni smeti Z. 49. m ne smete; zgodoviva Z. 57.vm. zgodovina etc.
Ce bi glavna vrednika — katerih osobno ne poznam — obeh listov ,,K." in ,,Lj. Z." se hotela po mojem svetu ravnati, bi postala oba lista bolj enotna in bi s tem gotovo le pridobila.    V to pomozi Bog!
T. Petrov,