KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt	P„ b. b.
LETNIK XXV / ŠTEVILKA 7	CELOVEC, DNE 15. FEBRUARJA 1973	CENA 2.50 ŠILINGA
Škofijski zakon o sožitju
Minuli četrtek je generalni vikar dr. Kirch-ner v škofovem imenu predal javnosti cerkveni zakon „0 sožitju Nemcev in Slovencev v koroški škofiji". Dokument je nedvomno zgodovinske važnosti in v okviru evropske Cerkve edinstven, ker z načelno ureditvijo jezikovnih pravic v področjih bogoslužja, verouka in gremijev in z ustanovitvijo korporativnega zastopstva slovenske narodne skupine učlenjuje slovenske vernike kot celoto v organizem škofije. Da je ta dokument vzbudil pozornost tudi v izvencer-kvenih krogih dežele in države in tudi inozemstva — posebno sosedne Jugoslavije — je zato razumljivo.
Predzgodovina sinodalne predloge
Prvi sad vatikanskega koncila v škofiji je nemara nadpastirjeva ustanovitev Katoliškega delovnega odbora leta 1966, ki zajema in predstavlja laični element slovenskih Vernikov škofije ob duhovni asistenci duhovnikov. Od vsega začetka je temu odboru odprava najtežje kulturne krivice — šolski verouk elementarnih šol v šolarjem tujem jeziku — pri srcu. Tako najdemo prve koordinatorje za leto 1968 v okviru Katoliške akcije: prezidenta dr. Riepla, dr. Schmidta, dr. Appenrotha, prof. Kinzla, prof. Colerusa 'n dipl. trg. Fritza z nemške in prelata A. Zechnerja, dr. Tischlerja, dr. Vospernika, dr. Zerzerja, dr. Vrbinca in dr. V. Zvvitterja s slovenske strani. Ta odbor izdela spomenico o nujnosti novelizacije zadevnega državnega zakona in jo s škofovim priporočilom predloži prosvetnemu ministrstvu. Ta skupna nemško-slovenska spomenica je prvi zgodovinski dokument koordinacije.
Koroška sinoda 1971 in 1972
Drugi sad vatikanskega koncila je učleni-tev zastopstva slovenskih vernikov v koroško sinodo, priznanje njihovih sinodalnih jezikovnih teženj s strani prezidija, številčno odgovarjajoče število slovenskih sinoda-lov in uspešno sodelovanje slovenskih sino-dalov — duhovnikov in laikov — v sinodalnih gremijih. Zborovanja slovenskih sinodalnih delegatov — skupno jih je bilo sedem ~~ pričajo po številu udeležencev in poteku, s kolikim interesom naša javnost sprem-*ja sinodalno dogajanje. Ne brez zasluge slovenskih škofov so koncilske izjave v konstituciji „Cerkev v svetu" o pravicah narodnih manjšin enoumne in so pobuda Kato-Hškemu delovnemu odboru in Slovenskemu sinodalnemu krožku, da pripravita v okviru koncilskih smernic osnutek posinodalne u-členitve slovenskega dela škofije. S strani škofa dr. Kostnerja in sinodalnega prezidija najde to naše prizadevanje veliko razumevanje, pri pripravi zadevne koordinacije pa ima prvo zaslugo podjetni tajnik KA dr. Winkler. Po škofu imenovani koordinatorji (dekan VValcher, dr. VValdstein, dr. Thurn, dr. Hornbock, dr. Inzko in dr. Zvvitter) pa prevzamejo težko nalogo usklajevanja nemških in slovenskih teženj ob parafiranju področij sožitja. Slovenski sinodalni krožek, Katoliški delovni odbor in interesenti na zborovanjih sinodalnih delegatov spremljajo ko-0rdiniranje dotlej, da dozori v sinodalno Predlogo. Interpreta predloge na sinodi sta dr. VValdstein in dr. V. Inzko. Kot škofijski Zakon pa predstavlja predloga o sožitju najvažnejši sinodalni dokument.
Pomen škofijskega zakona o sožitju
Zgodovina odnosov koroških škofov do Slovencev v škofiji je še neobjasnjeno pod-r°čje. Leta 1878 so se slovenski kateheti v v|ogi na deželni šolski svet bridko pritožili ° jezikovnih težavah v verouku osnovnih pol. Peticijo je v odločnih besedah zagovarja pri prosvetnem ministru koroški škof
W i e ry in celo zahteval, naj se slovenščina uvede kot obvezni predmet v osnovnem šolstvu dvojezičnega ozemlja, škof dr. Hef-ter je leta 1936 osebno tolmačil slovenske narodne težnje tedanjemu kanclerju dr. Schuschniggu in sledeča kanclerjeva izjava Slovencem o povezanosti narodne in državljanske zvestobe je tudi njegov vpliv. Na Silvestrovo 1942 je škof dr. Rohracher v pretresljivi pridigi v celovški stolnici protestiral proti krivici izseljevanja Slovencev. Škofu dr. Kostnerju pa gre zasluga, da je uzakonil jezikovne pravice in zastopstva Slovencev v škofiji. Naj navedemo samo prvi paragraf škofijskega zakona: „Vsi cerkveni uradi, ustanove In organizacije ter njihovi uradni predstavniki in funkcionarji naj skrbijo, da bo vsakomur v cerkvenem področju dvojezičnega ozemlja omogočena uporaba njegovega jezika v duhu krščanske ljubezni do bližnjega." Že ta paragraf sam in z njim ves zakon je enoumna obsodba ozkosrčnega in nasilnega nacionalizma in liberalizma. Kdor ve za duha, ki že dolgo stoletje neti sovraštvo med narodoma v deželi in iz svoje ozkosrčnosti pripravlja kulturno žaloigro dežele, ko bi zavednost slovenskega človeka zamrla, ta bo vedel ceniti dalekosežnost postavne učlenitve slovenskega ljudstva kot celote v organizem koroške Cerkve.
Beseda o medsebojnem odpuščanju
je bila na sinodi izgovorjena po Slovencu dr. Inzku in Nemcu dr. Ebnerju. Prej smo jo slišali iz Regensburga in od nemških škofov. Kdor odpušča, se odpoveduje v smislu zakona o sožitju vsaki nacionalni nestrpnosti in vsakršni jezikovni asimilaciji v škofiji, njenih farah in dekanijah. Koncil pa je dejal, da smo Cerkev ne samo škof in njegovi duhovniki, marveč tudi ti in jaz in on in mi vsi, ki stojimo hkrati tudi sredi civilnega sveta. Tako bo za medsebojno odpuščanje in za osvojitev duha škofijskega zakona o sožitju treba še mnogo dela, potrpljenja in žrtve — pa božjega blagoslova.	dro
»Komisija”
DUNAJ. — V petek in soboto preteklega tedna se je sestala v palači zveznega kanclerja na Dunaju komisija, ki jo je sklical dr. Bruno Krei-s k y, da bi proučil z znanstveniki in zastopniki strank ter Cerkva zadevo okoli dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Posvetovanj v komisiji se je sicer udeležil predsednik win-discherjev ter podpredsednik „Hei-matdiensta" dr. Valentin Einspieler, niso pa bili navzoči štirje zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. (Poseben članek o smislu ali nesmislu komisije berite tudi na 2. strani.)
Dr. Kreisky je takoj ob začetku obžaloval, da se Slovenci komisije niso udeležili, pač pa se je takoj izkazalo, da za celotno stvar nima pravega koncepta. Nekemu znanstvenemu sodelavcu iz Salzburga, namreč Krei-ski, ki je predsednik, niti ni znal odgovoriti na vprašanje po dnevnem redu. Izgovarjal se je, da si bo dnevni red dala komisija sama.
Na predlog znanstvenikov je bila ustanovljena podkomisija, ki se je lahko udeleži vsak član komisije. Do 5. marca, ko bo druga seja te podkomisije, bodo morali znanstveniki zavzeti mnenje o naslednjih vprašanjih:
Denarna kriza -in rešitev ?
Najhujša denarna kriza zadnjih trideset do štirideset let je zajela pretekli teden zahodno Evropo, posebno pa Zahodno Nemčijo. V Bonnu se zato mrzlično posvetujejo o tej krizi, strokovnjaki pa pripravljajo ukrepe v treh smereh:
Treba je najti izhod iz položaja, ki je nastal z nenadno povečano denarno maso v obtoku, ki grozi z inflacijo.
Bonn je v stalnem stiku s partnerji v Evropski gospodarski skupnosti, da bi našli skupno obrambo proti špekulativnemu kapitalu in pritisku Američanov.
Bonn je pozitivno ocenil razgovore, ki jih je imel pretekli petek zahodnonemški finančni minister Schmidt z britanskim in francoskim kolegom. Bonnu je veliko do tega, da bi vse tri države vskladile stališča v okviru Evropske gospodarske skupnosti glede ukrepov, ki jih je treba storiti.
Kako pa je prišlo do teh pojavov, ki zdaj strašijo po celem svetu?
Po vsem svetu je dnevno v obtoku 60 do 70 milijard dolarjev. Zdaj se je tej vsoti pridružilo še šest milijard. Kakor izgubi vsaka roba, ki je je preveč, na vrednosti, je tudi s tečajem dolarja. Vsak se je hotel dolarjev znebiti in Zvezna republika Nemčija je bila do preteklega petka edina država z dobro valuto, ki je bila pripravljena kupovati dolarje. Tako se je moglo zgoditi, da je priteklo v Nemčijo preveč dolarjev — bilo jih je nad 6 milijard — in da je morala začeti z protiukrepi, kakor smo jih opisali.
Kako bo torej šlo naprej: Najlažje bi bilo, če bi Združene države Amerike pokupile ves svoj denar. To seveda ne bodo storile, kajti uničile bi si s tem lastno gospodarstvo, vrhu tega pa zgubile svoj vpliv na Zahodu, vsaj v Evropski gospodarski skupno-
sti in dale prednost „novi stabilni valuti". Tudi za ta ukrep ne bo dosti pripravljenosti, tako da bo ostala le ena sama možnost: Zvezna republika Nemčija in Japonska imata v zadnjem času kronično aktivno bilanco, Združene države Amerike pa ravno tako kronično — pasivno. Nemčija in Japonska bosta zato morali doprinesti dosti žrtev in izenačiti težkoče, s katerimi se bije Amerika.
Medtem so Združene države devalvirale dolar za 10 odstotkov (1 dolar bo vreden sedaj nekako 20,90 šilingov) in kriza je zaenkrat končana.
PRIZNANJE DIPLOM MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO
Kakor poroča tiskovna agencija TANJUG, se bodo v desetih dneh začela pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo o priznanju akademskih naslovov, diplom in maturitetnih spričeval. Avstrija pa je samo ena izmed 19. držav, s katerimi bo Jugoslavija sklenila take in slične pogodbe. Prva pota v tej zvezi je hodila Jugoslavija že v letu 1970, ko je sklenila pogodbo o priznanju maturitetnih spričeval z Italijo.
JANEZ VIPOTNIK IN MITJA RIBIČIČ NA NOVIH MESTIH
Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je imenoval za novega direktorja radia in televizije Ljubljana dosedanjega predsednika republiške konference socialistične zveze Janeza Vipotnika. Za novega predsednika republiške konference pa M 11 -jo Ribičiča.
Predlog o tej spremembi je podal predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit.
se je sestala brez Slovencev
•	KAKŠNA JE VSEBINA TERMINA „MANJŠINA“;
•	KAJ JE „MEŠANO OZEMLJE" in
•	KAKO NAJ SE TOLMAČIJO TERMINI „UPRAVNI IN SODNI OKRAJI".
„Velika komisija" pa se bo znova sestala šele 4. in 5. aprila 1973, torej po občinskih volitvah na Koroškem.
Po seji komisije so nekateri člani tudi dajali izjave za tisk. Tako je dr. Valentin I n z -k o med drugim izjavil, da se mu zdi ozrač-
je v komisiji vsekakor razveseljivo, kajti mnenja je, da Avstrija še nikdar po državni pogodbi ni kazala take pripravljenosti kot sedaj. Predsednik deželnega šolskega sveta Josef Guttenbrunner je bil bolj previden, ko je izjavil, da ne more odgovoriti na vprašanje, ali bo delovala komisija pozitivno tudi vnaprej in ali se bodo pokazali tudi uspehi. Ugajal pa mu je predlog prof. Issatschenka, da bo potrebna na Koroškem široka objektivna informacija, kar bi privedlo tudi do izboljšanja ozračja.
Važni termini za občinske volitve 1973
Volilni upravičenci so vse osebe z avstrijskim državljanstvom, ki so se rodile do 31. 12. 1953.
Kandidirati morejo vse osebe z avstrijskim državljanstvom, ki so se rodile do 31. 12. 1951.
Od 12. 2. 1973 do 21. 2. 1973 — vpogled v volilne imenike.
Od 22. 2. 1973 do 27. 2. 1973 — v tem času so možni prizivi proti vpisom v volilni seznam.
2. 3. 1973 — do 16. ure je zadnji termin za vložitev liste pri občinski volilni oblasti (občinski urad).
Do 15. 3. 1973 — morajo stranke in volilne liste javiti volilne priče.
Do 22. 3. 1973 — more zahtevati vsak občan volilno karto.
25. 3. 1973 — občinske volitve.
Ob jubileju avtonomne dežele Furlanije - julijske krajine
Kronologija dogodkov na južnem Koroškem
pini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.1 Izvršni organi dežele pa se sklicujejo na tezo, da je izdajanje zaščitnih ukrepov za jezikovne manjšine izključna pravica države, oziroma vlade. Slednja si te pristojnosti v resnici prisvaja, toda hkrati se izogiba temu, da bi sprejela potrebne zakonske določbe ter da bi zakonite in pravične zahteve slovenske manjšine temeljito proučila.
Čeprav noče zanikati naporov deželnih organov, da bi v deželnem svetu pričeli z reševanjem določenih vprašanj slovenske manjšine, Slovenska skupnost izraža globoko ogorčenje spričo dejstva, da so 30 let po nastanku demokratične republike pogla-
Nedolžna Avstrija
V Primorskem dnevniku je izšel pred kratkim članek pod naslovom „Nedolžna Avstrija" izpod peresa rojaka, ki se je podpisal samo z inicialko D. Članek je z ozirom na naše razmere sila aktualen, zato ga objavljamo tudi v našem listu. (Op. ured.)
Ko je Avstrijec Adolf Hitler v Nemčiji prigrabil vso oblast, so Avstrijci nasilno likvidirali svojega kanclerja Dolfusa in odprli Nemcem pot v Avstrijo, kjer so osvajače sprejeli z velikim navdušenjem. Avstrijskim Nemcem ne moremo zameriti, če so si zaželeli zedinjenja z ostalimi Nemci, ker ima vsak narod pravico do združitve. Tulili so takrat: „Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer!11 Če bi pri tem ostalo, ne bi oporekali. — Toda ta folk je pričel požirati še sosednje narode, rajh je hotel prigrabiti vedno večji življenjski prostor, a firer je s svojo osvajalno megalomanijo presegel Napoleona. Nihče ne more tajiti, da so Avstrijci svojemu rojaku pri teh pohodih dajali polno podporo. Bratci so složno ropali in pobijali po Evropi. Med okupatorskimi silniki je tudi pri nas bilo nemalo avstrijskih Nemcev. Seveda ne tajimo, da je med Avstrijci bilo tudi dosti nasprotnikov nacionalsocializma, toda teh tudi v Nemčiji ni manjkalo. Menimo samo, da ni bilo velike razlike med divjanjem Nemcev iz rajha in onih iz Avstrije, in če bi zmagali, bi skupno pohrustali Slovence in še marsikoga.
vitni problemi Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini nerešeni.
Zavedajoč se, da sta dve tretjini članov obeh poslanskih zbornic glasovali za citirani člen 3 v sedanji posplošeni obliki, menimo, da so hoteli s tem zagotoviti deželi možnosti, da sama izda potrebne konkretne zaščitne ukrepe v korist slovenske manjšine.
Primer zato sta statuta Južne Tirolske in Aoste. Zato čaka izvršne organe naše dežele naloga, da si v duhu člena 3 statuta prizadevajo za zaščito etničnih in kulturnih posebnosti Slovencev.11
Dr. Drago Štoka na koncu sprašuje deželno vlado, kaj namerava ukreniti, da bi ob 10-letnici sprejema posebnega statuta zagotovila pospešeno izvajanje pravic slovenske manjšine in sprejem zakona o globalni zaščiti.
Zdaj, ko se je drugače zasukalo, je pa vse breme dolgov padlo na Nemce iz prvotne Nemčije in njim je naložena vsa pokora-Avstrijski Nemci so se pa pravočasno spet občutili kot poseben narod in si nadeli naslov nedolžne žrtve Hitlerjeve agresije. — Nemčiji so odvzeli ogromna področja in jo potisnili do Odre in Nise, ter jo vrhu tega še razdvojili.
Avstriji medtem ni bil odvzet niti en kvadratni meter ozemlja. Niso ji odvzeli niti tistega dela južne Koroške, ki je od davnine pripadal malemu, stoletja tlačenemu slovenskemu narodu. Zanj zahodne velesile nikdar ) niso imele razumevanja ne simpatij; a ga je tokrat audi Sovjetska zveza žalostno poceni odstopila brez vsake slovanske solidarnosti.
Edina „pokora“, ki jo je Avstrija dobila, je 7. člen državne pogodbe, po katerem bi Slovenci imeli nekaj pravic. — Ampak Nemci so, čeprav z bolečino zlasti milijonov beguncev iz vzhodnih področij, privolili na zaslužene grenke izgube in celo odobrili Brandtovo „Ostpolitik“ kot edino realno. Živci avstrijskih Nemcev, ki so z ostalimi Nemci zvesto sodelovali, pa ne prenesejo skromnega slovenskega podnapisa in še po tolikih letih se v Avstriji lahko šopirijo skupnosti s povsem nacionalsocialističnim duhom svojega nesrečnega rojaka. — Kje je tu pravica?
Komisija
in dvojezični napisi
V petek, 9. 2., in soboto, 10. 2., se je sestala na Dunaju komisija, ki jo je sklical kancler Kreisky z namenom, da bi proučila situacijo na južnem Koroškem po usodnih jesenskih dogodkih okoli dvojezičnih napisov. Od 33 članov komisije se jih je zbralo na prvem zasedanju le 29, kajti zastopniki obeh slovenskih o-srednjih organizacij so ostali doma. Zakaj?
Ko so julija sklenili na Dunaju zakon o dvojezičnih napisih, pač nihče ni pričakoval tako reakcijo nemškega nacionalizma, kakršno je doživela jeseni Avstrija. To tem manj, ker zakon predpisuje dvojezične napise v obsegu, ki nikakor ne odgovarja členu 7 avstrijske državne pogodbe. Odgovarja pa avstrijski povojni manjšinski politiki, ki je napram koroškim Slovencem bila in je očividno za-tiralna.
Da pa doživlja nemški nacionalizem in neonacizem prav na Koroškem svojo pomlad, oz. niti starega še ni vzela zima, vidimo prav v tem, da so ti maloštevilni slovenski napisi poklicali na plan vse ..domovini zveste" sile, ki so v najkrajšem času uničile dvojezične napise. Kdo pa je mislil, da bo Avstrija proti tem tudi Avstriji nevarnim elementom odločno nastopila, pa se je zmotil. Zgodilo se je namreč obratno. Kreisky, ki se je lahko sam prepričal o nevarnem mišljenju teh ljudi, je končno iz volilno-taktičnih razlogov klonil in praktično ukinil zakon o dvojezičnih napisih. S tem pa je po našem mnenju napravil za bodočnost odločilno napako, ker je dal nacističnim silam novega pogona. Odločil se je namreč za tipično avstrijsko rešitev s tem, da je ustanovil komisijo in porinil vprašanje na dolgo klop.
Kakšno izhodišče ima ta komisija? U-stanovljena je bila očividno na pritisk „tafelsturmerjev“ in nemškonacionalnih organizacij, katerim se je pridružila tudi dVP. Jasno je namreč, da te komisije nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo trgačev dvojezičnih napisov. Komisijo so torej vsilili zagovorniki „nemške“ Koroške, katerim je bila ta minimalna izpolnitev pravic koroških Slovencev že preveč. Kar se tiče torej zakona o dvojezičnih napisih, je s te strani akcijski radij že omejen. V prid Slovencem se torej ta zakon ne bo spremenil, ker se tako gledano ne more spremeniti. Komisijo so kakor rečeno ustanovili, da bi ukinili nemir na Koroškem, ki so ga povzročili nemškonacionalni krogi. Če bi zakon spremenili v prid Slovencem, bi reakcija teh sil postala še ostrejša; to pa hočejo ravno s komisijo preprečiti. Zakona torej ne bodo izboljšali.
Po vsej verjetnosti pa zakona o dvojezičnih napisih tudi ne bodo poslabšali napram koroškim Slovencem. Seveda je poslabšanje tega zakona že praktično težko, ker je tako minimalen, da ga sko-ro ni več mogoče skrčiti. Na drugi strani pa je danes konflikt že tako daleč internacionaliziran, da si Avstrija napram mednarodni javnosti ne more privoščiti nadaljnega kršenja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Nedvoumno je to poudaril tudi predsednik Jugoslavije Tito, ko je izpovedal, da Jugoslavija na noben način ne bo dopustila, da bi se katerikoli zakon spremenil v škodo koroškim Slovencem.
Kakšen bo torej rezultat posvetovanj? Zakon o dvojezičnih napisih bo ostal z veliko verjetnostjo isti, ali pa se bo neznatno spremenil. To dokazuje tudi sestava komisije, ki je taka, da nikoli ne more priti do enotnega gledanja na vprašanje. Rezultat bo torej število poročil, ki bodo nekatera Slovencem naklonjena, druga zopet nenaklonjena in tretja bodo na liniji vladne politike, torej že sklenjenega zakona. Ta zakon bo stal končno nekje na sredi in po politiki srednje poti, ki jo prakticira trenutno vlada v škodo koroškim Slovencem, po vsej verjetnosti ponovno sankcioniran.
Ostane le še vprašanje, če bo obravnavala komisija celoten kompleks manjšinske zaščite in določil člena 7. Na to vprašanje niti po prvi seji ni mogoče dati točnega odgovora. Iz gotovih izjav avstrijskih politikov pa je mogoče izbrati, da se bo bavila res le z dvojezičnimi napisi. Avstrijski zunanji minister je ob vsaki priliki poudaril, da so določila člena 7 avstrijske državne pogodbe potem dokončno izpolnjena, ko se uredi vprašanje
Jubilej prvega desetletja avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je dala prav tistim, ki trdijo, da organizem notranjega demokratičnega razvoja v Italiji vsem prebivalcem obmejnih pokrajin ni prinesel enakih pravic.
Ob tej priložnosti je dr. Drago Š t o -k a , deželni svetovalec Slovenske skupnosti predložil vladi Furlanije-Julijske krajine poslansko pismo v obliki poslanskega vprašanja, ki ga iz „Dela“ povzema tudi Naš tednik. (Op. ured.)
„V imenu Slovenske skupnosti ponovno izražam ogorčenje, ker za razliko od statutov dežel Aosta (člena 38. in 39.) ter Južne Tirolske (člen 81., 86. in 87.), ki jih je parlament potrdil, še preden je sprejel tudi statut dežele Furlanije-Julijske krajine, slednji ne vsebuje potrebnih določil o pravicah slovenske manjšine.
Splošno je znano in to dejstvo priznavajo tudi vse stranke tako imenovanega .ustavnega loka’, da je ustavodajna skupščina dodelila naši deželi avtonomijo in specialni statut prav zaradi pristnosti slovenske narodnostne manjšine. S tem je podčrtala nujnost, da bi bila manjšina še posebej zaščitena. Te trditve dokazujejo zapisniki seje odgovorne 75- članske komisije, ki ji je načeloval poslanec Meuccio Ruini.
O tem priča tudi publikacija poslanca Tessitoria ,Kako je nastala dežela Furlani-ja-Julijska krajina’, končno o tem govori tudi deseti člen prehodnih in končnih določb ustave, ki narekuje zaščito slovenske manjšine z besedami: ....zagotoviti je treba zaščito jezikovnih manjšin v skladu s členom 6’.
S trenutkom, ko je bila dežela Furlanija-Julijska krajina leta 1964 dokončno ustanovljena in je dobila posebno avtonomijo, je bilo logično predvidevati, da bo statut vseboval tudi natančna določila o zaščiti manjšine. To bi lahko izhajalo tudi iz člena 6 u-stave, navedenega 10. člena predhodnih in končnih določb ter iz prakse, ki sta jo uvedla statuta Južne Tirolske in Aoste. Na žalost moramo ugotoviti, da statut naše dežele slovenske dežele niti ne omenja, ampak govori o njej samo posredno v nedoločenem in splošnem členu 3. ,V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni sku-
(7. nadaljevanje)
Istega dne je avstrijski zvezni kancler Kreiskv v parlamentu odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca OVP VValterja Sup-pana. Dejal je, da je v luči sedanjih izkušenj za ta zakonska določila dana tudi možnost za noveliranje. Koroški deželni glavar še vedno odločno odklanja noveliranje zakona.
Isti dan je koroška OVP predložila deželnemu zboru nujen predlog:
1.	Izpolnitev zakona o dvojezičnih napisih naj se ustavi do novelizacije.
2.	Obdelava izvršitvenih predlogov za izpolnitev državne pogodbe naj bo s posvetovanjem manjšinskega odbora deželnega zbora in strokovnjakov za manjšine. Ena izmed nalog tega manjšinskega odbora bi bila, podati avtentično podobo stanja narodnostnih skupin na mešanem območju. S tem v zvezi naj bi se odbor ukvarjal tudi z možnostjo uradnega ali kakšnega drugega
dvojezičnih napisov. Vlada je torej mnenja, da je treba postaviti le še dvojezične napise in da je potem problematika koroških Slovencev rešena. Gledanje, ki ga moramo koroški Slovenci z vso ostrino zavrniti, kajti večji del člena 7 še ni rešen. Tudi avstrijski časopisi govorijo izključno o „Ortstafelkommission“.
Iz tega jasno sledi, da je edini namen ustanovitve komisije ZAVLAČEVANJE REŠITVE KOROŠKEGA PROBLEMA. Vlada namreč upa, da se bo s časom vzdušje spremenilo in da bo potem — seveda šele po občinskih volitvah — brez večjih ovir mogoče postaviti napise tam, kjer jih je postavila že jeseni. Bojim se pa, da je ta račun docela napačen.
ugotavljanja manjšine v skladu z mednarodno priznanimi načini priznavalnega principa k narodu.
3.	Ustanovi naj se odbor deželnega zbora za pritožbe, ki ga naj sestavljajo poslanci, uradni sodniki in predstavniki manjšin. Odbor naj bi obravnaval pritožbe, ki bi se porodile iz odnosov med narodnostnima skupinama.
Razprava je trajala več ur (8) toda brez incidentov. Med govorniki je bil tudi slovenski poslanec, izvoljen na listi SPO, Hanzi Ogris. Poudaril je, da so Slovenci dovolj dolgo čakali na izpolnitev njihovih pravic in da mora biti zato problem urejen tako, da ga bo manjšina lahko sprejela. Opozoril je še na mirno zadrževanje manjšin v teh kriznih dneh na Koroškem.
28. oktobra so v Celovcu pričakovali prihod kanclerja Kreiskega. Policija in orož-ništvo je bilo v pripravljenosti in je dobilo okrepitve.
V noči na četrtek, 26. oktobra, so v okraju Velikovec odstranili sedem dvojezičnih tabel in kažipotov. Akcija je imela svoj višek v Škocijanu, kjer so demonstranti iz rok o-rožnikov iztrgali prijetega udeleženca pohoda. Po poročilih tiska naj bi bil na čelu demonstrantov škocijanski župan Vitus Jes-se. Časopisna poročila govorijo tudi o tem, da so bili nekateri demonstranti pijani.
27. oktobra je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva izjavil, da je Jugoslavija začudena ob takih razsežnostih antislovenske in antijugosiovanske kampanje. Opozoril je tudi na možnost novih korakov, ki bi jih jugoslovanska vlada ukrenila na Dunaju.
Deželna SPO je 23. oktobra v celovški delavski zbornici priredila informativno konferenco o dvojezičnih napisih. Konference
se je udeležil tudi zvezni kancler Kreisky-Koroška „Volkszeitung“ je ob tem dogodku poročala, da od časa obiska Nikite Hru-ščeva v Celovcu ni bilo takih varnostnih u-krepov. Ob delavski zbornici so se zbrale kolone policajev in orožnikov. Kljub vsem varnostnim ukrepom pa je kanclerja pred zgradbo zbornice pričakovalo več sto demonstrantov. Sprejeli so ga z žvižgi in s psovkami kot „Žid“, ..Židovska svinja11 in „Izdajalec11. Demonstranti so pozdravili samo škocijanskega župana Vitusa Jesseja.
Po koncu informativne konference je Kreiskega ob izhodu pričakala še večja množica demonstrantov. Ni se mogel prebiti nazaj v stavbo. Ko so mu predlagali, naj gre skozi zadnja vrata, je dejal: „Avstrijski kancler ne odhaja skozi zadnja vrata11. Končno in z veliko težavo, je policiji le uspelo omogočiti kanclerju odhod iz stavbe. Niso pa mogli preprečiti, da bi ga demonstranti ne obmetavali z jajci in s paradižniki.
Na konferenci sta govorila kancler Krek sky, deželni glavar Sima in številni drugi govorniki. Naj omenimo nekaj besed iz kanclerjevega govora. Med drugim je opozoril, da v državni pogodbi ni govora o velikosti manjšine in naj nihče ne misli, da se Avstrija ni dolžna ravnati po njej. Dejal je, da lahko pride do konference veleposlanikov zmagovalcev v drugi svetovni vojni in morda tudi do ustanovitve razsodišča. Ob tem je poudaril, da nihče na Koroškem ne bi hotel štirim velesilam prepustiti vodilne vloge. Dejal je še, da je veliko Slovencev dalo svoj glas za Avstrijo in da se Avstrija mora držati državne pogodbe, če se je držijo tudi drugi sopodpisniki. Državna pogodba natančno določa pravice manjšine brez ugotavljanja njene moči. linternacio-nalizacija problema bi nedvomno škodila u-gledu Avstrije.
Ustoličenje
karantanskega kneza______________________________
VSEBINA:
Gosposvetsko polje, z vojvodskim prestolom in s knežjim kamnom, vabi k ustoličenju novega koroškega vojvode, kneza Hotimir a.
Rogovi naznanjajo veliko narodno slovesnost. Z vseh strani prihaja ljudstvo in se zbira okrog granitnega stebriča iz rimske dobe, ki ga je krstilo za knežji kamen. Radostno pozdravlja svobodne slovenske koroške kmete (koseze) ter svetniškega škofa Gospe Svete — škofa Modesta. Vsi so zbrani: slovenski narod ter ljudska in cerkvena oblast. Tedaj pride knez v spremstvu vitezev in plemičev. Ko se bliža knežjemu kamnu, ga ljudstvo navdušeno pozdravlja.
Novi knez bo po starodavnem narodnem izročilu slovesno ustoličen. Po svečani prisegi mu kosez v kmečkem klobuku ponudi vode, knez pa z njo napije narodu. Nato poklekne pred škofa in ga prosi, naj mu z blagoslovom posreduje božji mir in pomoč.
Obred je končan. Vsem, knezu in narodu Karantanije kipi iz dna duše zahvalna pesem.
STOLETJA SO MINILA ...
Knežji kamen je danes samo še za ogled — hrani ga celovški muzej; močna železna ograja varuje vojvodski prestol — le včasih še postane predmet anahronizma ... Stoletja so minila ...
Dr. France Cigan je uglasbil ta obred v obliki kantate za soliste in mešani zbor s spremljavo kvarteta trobil. »Ustoličenje karantanskega kneza« je njegov najobsežnejši skladateljski opus. Delo je bilo v izvlečkih izvedeno leta 1964 v Celovcu sce-nično in s klavirsko spremljavo pod Ciganovim vodstvom.
Mešani pevski zbor »Jakob Petelin-Gallus« predvaja, ob drugi obletnici smrti dr. Cigana, njegovo »Ustoličenje« v celoti, koncertantno in z originalno spremljavo trobil.
Odlomek iz kantate ^Ustoličenje karantanskega kneza“
VI. USTOLIČENJE
Posvetitev nove slovenske cerkve v Sydneyu v Avstraliji
(Poroča g. Vinko Zaletel)
KRONIST: Slovensko ljudstvo Karantanije je kmečko ljudstvo. Zato je tudi ustoličevalec karantanskega kneza kmet. S prekrižanimi nogami sedi na knežjem kamnu, samozavestno čakajoč trenutka, ko bo po strogem izpraševanju prostovoljno odstopil ta častitljivi sedež novemu deželnemu knezu. — Knez je že tu. A prevelik sijaj ga obdaja. Zlasti njegova imenitna obleka in dragoceni nakit nista primerna za ta trenutek, ko je kmet višji od njega, ko more šele po milosti kmeta postati gospodar deželi in narodu. Zato na mestu sleče knežje oblačilo in odloži meč ter si obleče kmečki suknjič in natakne kmečki klobuk. Tak šele sme stopiti pred kmeta-ustoIičevalca. — Ko ga ta zagleda, zakliče po slovensko:
KMET-USTOLIČEVALEC: Kdo je ta, ki tako prihaja?
KRONIST: Ljudstvo mu odgovori:
LJUDSTVO: To je deželni knez!
KRONIST: Kmet-ustoličevalec hoče vedeti: KMET-USTOL.: Ali je pravičen sodnik, ki išče blagor domovine?
KRONIST: Ljudstvo mu zagotovi:
LJUDSTVO: Je bil in bo!
KRONIST: Kmet-ustoličevalec še ni zadovoljen: KMET-USTOL.: Ali je častilec in branilec prave krščanske vere?
KRONIST: Ljudstvo ponovi:
LJUDSTVO: Je bil in bo!
KRONIST: Kmet-ustoličevalec še dalje vprašuje: KMET-USTOL.: Ali je zaščitnik duhovnikov in redovnikov, vdov in sirot?
KRONIST: In zopet mu ljudstvo odgovori: LJUDSTVO: Je bil in bo!
KRONIST: V svesti si svoje od prednikov podedovane pravice se kmet še s ponosom obr-
ne do koseza, ki je spremljal kneza na kraj ustoličenja, ter ga vpraša:
KMET-USTOL.: S kakšno pravico me more odstraniti s tega sedeža?
KRONIST: Kosez ga pomiri, rekoč:
KOSEZ: Dobil boš šestdeset denarjev, pisano kobilo in govedo ter obleko, ki jo ima sedaj knez na sebi, tvoja hiša pa bo dajatev prosta.
KRONIST: S tem je kmet zadovoljen. Udari kneza lahno na lice in reče:
KMET-USTOL.: Bodi pravičen sodnik ter zaščitnik vere in ubogih!
KRONIST: Zdaj šele se kmet umakne s kamna in nanj stopi knez. Iz rok koseza, pod čigar varstvom je prišel sem, prejme nazaj svoj meč s poučno besedo vred:
KOSEZ: Sprejmi svetli meč, božji dar! Z njim boš odbijal nasprotnike svojega ljudstva. KRONIST: Knez zavihti meč na vse strani in reče: KNEZ: Meč pomeni sodbo. Z njo se ukazuje konec zločinski divjosti.
KRONIST: Nato dvigne desnico in narodu takole priseže:
KNEZ: Jaz, sodnik in vojvoda Hotimir, knez karantanski, obljubljam in prisegam pri troedinem Bogu, svoji časti in svojemu meču, s katerim bom branil mir in svobodo Karantanije, ter vpričo častitega škofa Modesta, ljudskih starešin in tu zbranega ljudstva, da bom kot karantanski knez in vojvoda branil in ščitil vse narodove pravice, ki mu pripadajo že iz davnine, da bom častilec in branilec prave krščanske vere, pravičen sodnik, zavetnik duhovnikov in redovnikov ter zaščitnik vdov in sirot. Prisegam, da hočem storiti vse za blagor Karantanije. K temu mi Bog pomagaj!
LJUDSTVO: Amen.
Za Avstralijo in ves katoliški svet pomemben dogodek bo letos svetovni evharistični kongres v Melbourneu. Za avstralske Slovence pa je najpomembnejša blagoslovitev nove cerkve v Sydneyu. Obojega sem se hotel udeležiti, da vsaj po slikah posredujem oba dogodka zamejskim Slovencem.
Po vojni so se začeli Slovenci množično izseljevati v Avstralijo. Potrebno je bilo, da gredo dušni pastirji za njimi. Prvi so se odzvali naš koroški rojak dr. Janko M i k u I a in frančiškana p. Beno K o r b i č in p. Klavdij Okorn. Leta 1955 je prišel p. Bernard Ambrožič, ki je najgloblje zaoral v avstralsko versko ledino in začel izdajati mesečnik „Misli“. Ker sta p. Korbič in Okorn odšla nazaj v Ameriko, so potem prišli p. B a z i I i j, nam poznani že pokojni p. Odi-lo Hajnšek, p. Valerijan Jenko in p. Stanko Z e m I j a k v Melbourne. Razen g. dr. Mikula so vsi frančiškani.
V začetku je bila za Slovence v Sydneyu in okolici božja služba v Padingtonu pri frančiškanih. L. 1969 so kupili že staro in revno leseno prezbiterijansko cerkev v Mer-rylandsu. Prostor je na lepem kraju. Začeli so načrtovati novo, večjo cerkev. Da bi ne
OBJAVA
Dekleta, ki bi si rade za šolsko leto 1973/74 zagotovile prostor na enoletni gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu, naj se prijavijo od 12.—28. februarja. Prijave so možne ustne ali pismene pri vodstvu šole:
Enoletna gospodinjska šola šolskih sester, 9184 Št. Jakob.
bilo preveč težav z dovoljenji, so uradno le „renovirali“ staro, v resnici pa napravili novo. Načrt je napravil inž. Ivan Žigon. Gradili so jo deloma Slovenci sami, deloma pa „Katoliško gradbeno društvo", ki ga vodi avstralski velepodjetnik in trgovec Ruben Scarf in dela brez dobička. Največ je prispeval slovenski podjetnik g. Dušan Lajovic, ki je plačal oba zvonika in po svojih zvezah preskrbel brezplačno streho. Cerkev je dolga 18 m, široka 14 m in so jo končali junija leta 1972. Ima 200 sedežev.
Posebna dragocenost in umetnost je velik križ, ki ga je iz rdečega avstralskega cedrovega lesa izrezal Šlezijec, umetnik Friderik Rents. Pravijo, da je to sedaj najlepši križ v Avstraliji. Isti je že prej za staro cerkev napravil kip sv. Rafaela, -zavetnika te cerkve in zavetnika vseh izseljencev, ki je sedaj spredaj ob tabernaklju.
V nedeljo, 14. januarja, se je zbralo v
Merrylandsu okoli 1000 Slovencev. Cerkev je posvetil ljubljanski škof dr. Stanko Lenič ob asistenci frančiškanskega provin-ciala p. Marijana Valenčaka, tukajšnjega dušnega pastirja, p. Valerijana Jenka, dr. Janka Mikula in Vinka Zaletela. G. škof je imel med slovesno sv. mašo krasen nagovor o pomenu te cerkve, pa tudi kako naj bomo mi vsi živi kamni v zgradbi sv. Cerkve.
Cerkev je obenem spomenik vsem padlim žrtvam obeh svetovnih vojn. Plošča je vzidana na zadnji steni cerkve in jo je odkril župan te občine g. Develin. V svoji tirad ni obleki je bil pri božji službi, pozorno sledil vsem obredom in petju in tudi sam prejel sv. obhajilo.
Petje je vodil priznani pevovodja g. Ludvik Klakočer, ki se že 25 let požrtvovalno briga za cerkveno in svetno petje med Slovenci v Sydneyu.
Popoldne so se Slovenci s škofom in drugimi gosti zbrali na ..Slovenski zemlji" v Horsley Parku k pikniku. Ob domači muziki in petju in drugih dobrotah so preživeli lepo popoldne v prosti naravi.
V	tednu po blagoslovitvi se vrši v fari sv. Rafaela sv. misijon. Vodi ga g. škof dr. Lenič. Po večerni maši in pridigi pokažem vedno nekaj slik o Koroški, o naših navadah in življenju In jih tako povezujemo z domovino. Ljudje zelo uživajo ob slikah in domači pesmi, ker tega jim Avstralija ob vsem bogastvu ne nudi.
V	soboto bo blagoslov »triglavske slovenske zemlje", druge skupine slovenskih izseljencev. Prihodnjo nedeljo pa bo škof podelil sv. birmo slovenskim otrokom. Ker živi v Sydneyu in okolici okoli 5000 Slovencev, pomeni škofov obisk poživitev verskega in narodnega življenja.
Po Sydneyskem obisku bo škof obiskal še druge slovenske skupine, potem pa odšel med največjo v Melbournu, kjer se bo obenem udeležil evharističnega kongresa.
ŠTIPENDIJE JUGOSLOVANSKE VLADE
Italijansko zunanje ministrstvo v Rimu je sporočilo, da je jugoslovanska vlada razpisala več študijskih štipendij za italijanske državljane za akademsko leto 1973/74. V poštev prihajajo diplomiranci, študentje pred diplomo in umetniki, ki želijo spopolniti se v svojih strokah v Jugoslaviji, oziroma specializirati se ali pa razviti raziskovalno delo. Celoletni štipendisti dobijo mesečno 900 din, poleg tega pa še mesečni prispevek 600 din na stanovanje. Štipendisti ne plačajo vpisnih taks in so zdravstveno zavarovani. Poletne štipendije obsegajo hrano in stanovanje ter prosto obiskovanje tečajev.

ANTON SVETINA:
Odlomki iz zgodovine kor. Slovencev
(1. nadaljevanje)
Enajsti ljubljanski škof Oton Friderik grof Buch-heim, ki je začetkom leta 1641 nastopil to službo, se je podal dne 1. julija 1641 iz Gornjega 9rada na pot, da izvrši škofijsko vizitacijo svojih štajerskih in koroških župnij. Ker je njegovo potovanje zanimivo, ga bom tudi prikazal: 1. julija je v Ljubnem, 2. julija v Solčavi v Lučah; 3. ju-"ia v Rečici, 4. julija v Braslovčah in na Vranjem, 5. julija v Preboldu in v Trbovljah; 8. julija ^ Mozirju, 9. julija na Sladki gori, 10. julija v Podčetrtku in v Sv. Petru pod Svetimi gorami, 'L julija v Podsredi, Kozjem in Pilštanju, 12. julija v Planini, 19. julija obišče škof Šoštanj, Stari trg Pri Slovenj Gradcu in Slovenj Gradec ter prispe julija popoldne v mesto Pliberk. Tu so ga slovesno sprejeli in so ga med drugim pozdravili Jhestni sodnik in člani mestnega sveta, ki so škoto Prosili, da bi smeli prihodnji dan priti k njemu v avdienco. Pri avdienci so najprej škofu če-stitaii k imenovanju, nakar so ga med drugim Prosili, da bi smelo biti ob nedeljah in praznikih v župni cerkvi bogoslužje tudi v nemškem isziku. iz te prošnje sledi, da je bilo v Pliberku d° leta 1641 bogoslužje le v slovenskem jeziku.
Ko je leta 1650 tedanji pliberški vikar zbolel in prosil za upokojitev, so za župnijo Pliberk prosili rLe kompetenti, in sicer Jurij Stergar, kanton v Slovenj Gradcu, Tomaž Banko, bivši K3plan v Pliberku in sedanji vikar v Črni ter celj-kaplan Prešeren. Takratni nadžupnik v Braslovčah Filip T e r p i n , poznejši dolgoletni Seneralni vikar ljubljanske škofije, je bil pozvan, a da k tem prošnjam svoje mnenje. Terpin priporoča v svojem odgovoru na škofijski ordinariat a župnijo Pliberk Jurija Stergarja in piše
med drugim tole: „... Eo quod Slavigraecii in germanica et slavonica lingua exercitatus est, quid etiam Pleyburgensis parochia requirit...“, kar se pravi, da se je kaplan Stergar v Slovenj Gradcu izuril v nemškem in slovenskem jeziku, kar se zahteva tudi za pliberško župnijo. Stergar je potem to mesto res dobil in je bil 40 let vikar župnije Pliberk.
Iz leta 1754 je ohranjen seznam vseh faranov župnije Pliberk z navedbo bivališča, imena in predirnena, spola, poklica in starosti posameznih oseb. V tem seznamu je najzanimivejša ugotovitev, da so bila imena oseb ženskega spola, tudi imena žen pliberških meščanov, vpisana skoraj brez izjeme v slovenski izgovorjavi, kakor Minka, Mojca, Meta, Alenka in Lenka, Spela i. p. Iz tega sklepamo, da so se meščani, tudi tisti, ki so bili po poreklu Nemci, oženjali s Slovenkami in da je bila slovenščina poleg nemščine občevalni jezik pliberškega prebivalstva.
V župni cerkvi in njenih podružnicah so poučevali slovensko mladino v slovenskem jeziku. To izhaja iz poročil pliberškega vikarja Franca Leopolda Schlangenberga, po rodu brez dvoma Nemca, o gibanju prebivalstva v letih 1761 in 1763 na škofijski ordinariat. V farni cerkvi je prihajalo ob nedeljah in praznikih k nemškemu verouku do 70 otrok, k slovenskemu pa do 100, v Mežici in Sent Danijelu pa k slovenskemu verouku do 100 otrok. Nekoč poroča vikar takole: „ ... et etiam traditur doctrina Christiana ad ecclesiam parochialem, in qua divina peraguntur Schlavo-nico idiomate, pariter certis diebus dominicis et festivis per annum, ad quam parvuii Schlavonici comparent ad summum centum .. .*, to se pravi, da se vrši v župni cerkvi, kjer se izvršuje služba
božja v slovenskem jeziku, ob vsakoletno enako določenih nedeljah in praznikih verouk, h kateremu prihaja do največ sto slovenskih otrok. Drugič pa poroča vikar takole: „uti etiam traditur doctrina Christiana ad ecclesiam parochialem, in qua divina peraguntur Schlavonico idiomate, pariter omnis diebus festivus et dominicis maxime feria tertia paschalis et in festo S. Mi-chaelis, ad quam magni et parvi comparent ad summum 600: examinantur et remunerantur in Schlavonico idiomate...“, to se pravi, da se razen ob določenih nedeljah in praznikih, ko se vrši služba božja v slovenskem jeziku, vrši verouk tudi na tretji velikonočni dan in na praznik sv. Mihaela, ko prihaja k župni cerkvi do 600 odraslih in otrok: izprašujejo in nagrajujejo se v slovenskem jeziku. Tudi peli so tako pri župni cerkvi kakor pri podružnicah v slovenskem jeziku, kar dokazuje poročilo istega pliberškega vikarja na ordinariat: „ ... Domenica resurectio-nis qua pomeridiano tempore ducitur processio ad filialem S. Andreae in Loybach ubi schlavonico sermone cantantur vesperae", kar pomeni, da je bila na velikonočno nedeljo v popol-_ danskem času procesija k podružnici sv. Andre* ja v Libučah, kjer so večernice peli v slovenskem jeziku.
Nadžupnija in cerkev sv. Nikolaja sta se nahajali v predmestju Beljaka na levem bregu Drave. Mesto Beljak je bilo od leta 1239 do leta 1759 v lasti bamberških škofov. Zaradi tega je predmestje Beljaka na levem bregu Drave od leta 1461 dalje spadalo javno-pravno pod oblast bamberškega škofa, cerkveno-pravno pa pod oblast ljubljanskega škofa do leta 1787, ko so bile meje škofij po uredbi cesarja Jožefa II. na novo postavljene in so bile vse koroške župnije izločene iz jurisdikcije ljubljanskega škofa. Cerkev sv. Nikolaja pa je 15. maja 1786, ko je nastal v beljaškem predmestju požar, do tal zgorela in je niso več na novo sezidali.
skozi Koroško in je službeno obiskal vsa bamberški škofiji podložna mesta in gospostva na Koroškem. 6. septembra je prišel v mesto Beljak, kjer so ga slovesno sprejeli in mu je vse prebivalstvo s prisego potrdilo svojo zvestobo. Slovenci so škofu prisegali v svojem jeziku, moški s povzdignjenimi tremi prsti, ženske s polaganjem desne roke na prsi, knapi pa po običaju rudarjev z vzdignjeno desno pestjo (Car. 1820, zv. 3). Iz tega sledi, da je živelo v rudniku svinca Plajberku blizu Beljaka v tistih časih še mnogo rudarjev slovenske narodnosti.
V beljaškem predmestju so imeli svojo cerkev in samostan tudi patri kapucini. 15. dec. 1645 piše tedanji vikar župnije sv. Nikolaja Janez Vidmar škofu v Ljubljano med drugim, da ga prosi za dovoljenje, da bi smel dajati pri spovedi odvezo tistim osebam slovenske narodnosti, ki jih patri kapucini pošiljajo k njemu k spovedi, da jih naj zasliši v našem jeziku; tisti patri namreč, ki imajo pravico do izpovedovanja, so Nemci. Škof je izdal to dovoljenje pod pogojem, da med patri res ni nobenega Slovenca in so tiste osebe slovenske narodnosti, ki jih je treba izpovedati, farani župnij akvilej-ske in salzburške škofije.
Pri cerkvi sv. Nikolaja se je od ustanovitve te župnije dalje vršilo bogoslužje v slovenskem jeziku. To izhaja iz navodil, ki jih je izdal leta 1494 takratni vikar župnije sv. Nikolaja vikarju župnije Lipa nad Vrbskim jezerom. V teh navodilih je bilo vikarju iz Lipe naročeno, da „ ... de-bebit venire ad missam in dedicarione ecclesiae et in die S. Nicolai praedicare in Schlavonico, si Vicarius requerivit...“, to se pravi, da je bil vikar iz Lipe dolžan priti k cerkvi sv. Nikolaja v Beljaku na dan proščenja cerkve in na dan sv. Nikolaja in tam pridigati v slovenskem jeziku, če šentklavžki vikar to zahteva. Proščenje je bilo pri cerkvi sv. Nikolaja na belo nedeljo, to je prvo nedeljo po veliki noči, sv. Nikolaj pa se obhaja 6. decembra.
Zvezna vojska: Dvojezičnost nerešena
NOVI PRIMARIJI V BELJAŠKI DEŽELNI BOLNICI
Nedavno je deželni svetnik g. Galob izročil trem mladim zdravnikom dekrete z imenovanjem za primarije. Bil sem večkrat pa-cijent v beljaški bolnici in poznam tudi odličnega kirurga, ki dela v Beljaku, g. dr. Franca Petka. Tudi nemški bolniki ga zelo cenijo. Zanimal sem se, zakaj je bil dr. Petek pri najnovejšem imenovanju primarijev prezrt. Po starosti prav gotovo odgovarja predpisom in po znanju tudi, torej mora imeti drugo življenjsko napako: Je pač sin znanega slovenskega delavca in odličnega delavca v Velikovcu z istim imenom, dr. Franceta Petka. Pa pravite, da imajo vsi Korošci iste šanse.
-|- Jurij Trampuš
V Dobu je v torek, 13. februarja, po krajši bolezni v 75. letu starosti umrl Jurij Trampuš, pd. Božič. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 13.30 od hiše žalosti v Pliberku.
Ob težki izgubi dragega pokojnika izražata Narodni svet koroških Slovencev in Naš tednik vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.
r	n
Dom v Tinjah vabi na
tečaj in srečanje lovcev
Če gre že vse v Tinje, zakaj pa ne bi enkrat tudi lovci šli tja?
Seveda to pot brez pušk in psov. Je itak ta mesec lov na vse strani prepovedan. Zato imamo tudi čas in priliko, da pridemo skupaj na naš »lovski pomenek". Že zato, da se medsebojno spoznavamo in pa: lovska latinščina naj pride spet malo do izraza! Vsak je imel v preteklem letu svoja lovska doživetja, če ne, si jih bo pa v tinjskem domu izmislil. Mišljeno je pač tako, naj bi tisto nedeljsko popoldne, 18. februarja, koristno združili z zabavnim in družabnim večerom. Novi časi z novimi, zmeraj ne najboljšimi pojavi, vdirajo tudi v naravo, to čudovito odprto knjigo božje lepote in u-metnosti, ki v njej zlasti lovec'preživlja in doživlja svoje najlepše ure. Povejmo si svoje misli, svojo zaskrbljenost, svoje načrte!
Pozdravljamo posrečeno zamisel: lovci v Tinjski dom! Ne sicer na duhovne vaje, ampak na družabni sestanek, čeprav bodi resnici na ljubo povedano: zlasti svet lovca sta tihota in zbranost. Kdor nam tega ne verjame, naj gre z nami enkrat na srnjaka. Tam bo sedel ure in ure nepremično in brez besede. Zato se Tinjskega doma ne bojimo in — pridemo!
Program:
•	Dipl. inž. Pepi Maurer: »Ustvarjenje lovskih gojitvenih skupnosti" — »Razširitev jelenjadi in srnjadi"
•	Ž. m. I. Ciril Demšar:
»Odprta knjiga narave in njena čuda"
•	Strokovni film
•	Lovska večerja z zabavnim programom.
Začetek: v nedeljo, 18. febr., ob 14.15. Zaključek: v nedeljo, 18. 2., ob 23.50.
Tečaj in
srečanje čebelarjev
v torek, 27. februarja 1973
Točen program bo prihodnjič razpisan.
Začetek: ob 9. uri dopoldne.
Zaključek: ob 17. uri popoldne.
V___________________________________J
V zadnji številki našega lista smo na prvi strani objavili članek sodelavca NT pod gornjim naslovom. Le-ta se je udeležil predavanja avstrijskega obrambnega ministra Liitgendorfa. Ker Je bil članek pravzaprav le poročilo o referatu ministra, prinašamo danes k temu še komentar.
(Op. ured.)
Po diskusiji dne 31. 1. 1973 v Celovcu, je obrambni minister Lutgendorf v pogovoru s sodelavcem Našega tednika dejal na njegovo vprašanje, ali je to vse in ali namerava obrambno ministrstvo dokumentirati enakopravnost slovenščine tudi z dvojezičnimi formularji, pozivi, odredbami in predpisi, le dejal, da bo o tem razmišljal.
Spričo dogodkov zadnje jeseni se je na Koroškem (in v Avstriji) zakoreninilo zmotno mnenje, da imajo Slovenci razen napisov itak že vse. Za zvezno vojsko očitno zadostuje ena sama oseba, ki sedi v pisarni in je na voljo vsem tistim, ki izrecno želijo govoriti v materinščini. Vprašanje je le, če kdo sploh zve za to ustanovo enakopravnosti? In kakšen je položaj v posameznih kasarnah? Tam pač slovenščina ne eksistira. Znani so primeri, da so vojaki-Slovenci, ki
ROŽEK
Ogromno število pogrebcev je v soboto, 3. februarja, spremljalo k zadnjemu počitku na rožeško pokopališče dolgoletnega in zaslužnega organista in pevovodjo, g. Šimana He-beina, pd. Mejaza. Rajni g. Hebein se je rodil leta 1898 v fari Melviče v Ziljski dolini. Leta 1923 je prišel v Rožek in tu nastopil službo organista in cerkovnika. Našel je v Rožeku svojo življenjsko družico in si tukaj ustvaril svoj dom. Skozi 30 let (z nekaj presledki) je vestno, neutrudno in Bogu vdano opravljal svojo službo, olepšaval božjo službo z orglanjem in petjem nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom. S svojimi pevci je mnogo doprinesel k temu, da v naši farni cerkvi domača pesem še ni utihnila.
Lansko poletje pa ga je napadla huda zahrbtna bolezen, a kljub temu je še tu in tam sedel sa orgle, ki jih je zelo ljubil. Kmalu pa je onemogel, iskal pomoči v bolnici, a na žalost zaman. Doma pa je z veliko ljubeznijo in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo skrbela zanj njegova žena in mu tako lajšala strašno trpljenje, ki ga je rajni voljno prenašal.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik g. Niko Marktl ob asistenci treh duhovnikov. Poslovil se je od rajnega organista z ganljivim in prisrčnim nagovorom. Na domu in ob odprtem grobu pa se je od svojega dolgoletnega pevovodje poslovil domači cerkveni zbor z žalostinkami in tako izrazil svojo zahvalo za njegov trud in požrtvovalno delo.
Ohranili bomo tega srčno dobrega človeka in vestnega organista v trajnem in najlepšem spominu.
Naj počiva v miru!
Ženi in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
so v dopustnicah (Urlaubschein) izpolnili krajevna imena dvojezično, morali tisti dopust preživeti v kasarni, potem ko so jih še za to posebej nahrulili.
Za naše vodilne šarže v Avstriji bi bilo gotovo poučljivo kako študijsko potovanje v zadevi dvojezičnosti na Primorsko. Tam bi videli na plakatnih stenah med drugim tudi sledeče naslove: »VPOKLIC POD OROŽJE — CHIAMATA ALLE ARMI" z vsemi tozadevnimi instrukcijami tako v italijanščini kot tudi v slovenščini. Ce je minister Lutgendorf dejal, da bodo govorili o uresničitvi sklepa ministrskega sveta z dne 8. 10. 1968 (le-ta govori o izvedbi določil člena 7 državne pogodbe v podrejenih uradih vseh ministrstev), naj mu ta namig služi kot podkrepitev dejstva, da Avstrija ne bi bila edina država — tuda ne na »demokratičnem zahodu" —, ki bi narodnostno manjšino končno priznala kot dejstvo. Docela deplacirano pa je mišljenje, da »Slovenci itak ne potrebujemo slovenskega uradnega jezika, ko sami prav tako dobro obvladamo nemščino."
LOGA VAS
Slovensko prosvetno društvo »Svoboda" Loga vas je imelo svoj redni letošnji občni zbor zadnji petek pri Marici. Udeležilo se ga je kar lepo število društvenikov.
Predsednik Maks Kaki je uvodoma pozdravil vse navzoče in jih prosil, naj se spomnijo v minuti molka članov, ki so umrli od zadnjega občnega zbora (1968) sem. Bili so to bivši predsednik Luka Mežo tič, pevovodja Hanzej A i c h h o I z e r ter soustanovitelj društva Rudolf Groblacher, stari Martin s Trebinje. Zahvalil se je pevskemu zboru (pevovodja Stanko Černič) za požrtvovalnost, kajti edinole slovenski pevski zbor še priča na kulturnem področju o Slovencih v Logi vasi in okolici.
Društveni tajnik Stanko Černič je poročal o dejavnosti društva (pevski nastopi, gostovanja v SR Sloveniji, veliki uspeh julija 1971 pri Cvetniku v Logi vasi in v Porečah). Logovaško društvo je veliko doprine-
f	\
Objava Slovenske gimnazije
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
SPOROČA:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1973/74 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, tj. od 10. 2. 1973 do najkasneje 28.
2.	1973, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1972/
73 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLAS-SENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bodo morali delati sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba o-troka ponovno prijaviti v prvi polovici junija 1973. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1973 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22.
Ravnateljstvo
V_____________________________________J
slo k slovenski kulturi na Koroškem, zaradi tega mora biti skrb nas vseh, da ga ohranimo in še bolj okrepimo ter razširimo njegovo dejavnost.
Sledilo je še poročilo blagajnika Maksa Černiča, nato razprava, razrešnica staremu odboru, nato pa volitev novega odbora.
Za predsednika je bil na novo izvoljen Maks Kaki, podpredsednika sta Pavel S i -m a iz Pulpač ter Hanzej S c h w a n n , mežnar iz Loge vasi. Tajnik je zopet Stanko Černič, njegov namestnik Tevže j Kaki ml. Blagajnika sta Maks Černič in Robert S c h w a n n.
Zatem so društveniki še razpravljali o zadržanju Slovencev pri naslednjih občinskih volitvah. Občina Loga vas je namreč razpuščena, priključili so jo proti volji občanov »veliki občini" Vrbi.
Vljudno Vas vabimo na
ples Slovenske gimnazije
Prireditev bo v petek, 23. februarja 1973, s pričetkom ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani (Kolpinghaus) v Celovcu.
Za razvedrilo in ples bosta igrala narodno-zabavni ansambel »POSKOČNI ROŽANI (»Die Fidelen Rosentaler") in zabavni ansambel »BENDŽO-5" iz Ljubljane. Vmes pa bodo vložki maturantov.
Določene vstopnine nimamo; ker pa je celotna prireditev povezana z velikimi stroški in je dobiček namenjen maturitetnim potrebam, Vas prosimo za nekaj finančne podpore.
Maturanti — Združenje staršev — Ravnateljstvo
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
prireja v nedeljo, 25. februarja 1973, ob pol treh popoldne v Domu glasbe v Celovcu
KONCERT
mešanega pevskega zbora
Jakob Petelin - Gallus
Spored:
I.	»USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA"
kantata za soli in mešani zbor s spremljavo trobil — besedilo: Zdravko Novak (Lovro Kašelj) — glasba: dr. France Cigan.
Solisti:	Janez Kampuš — bariton (kosez, škof Modest)
Aleks Schuster — bas (kosez, kmet-ustoličevalec) dr. Janko Zerzer — bas (kosez, sodnik)
Knez: Polde Cvelf — Kronist: Janko Tolmajer Spremljava: kvartet trobil
II.	»KOROŠKA V PESMI IN BESEDI"
Dirigent: Jožko Kovačič
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih Farne mladine in v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, telefon 72 4 83.
t
I
Wiener Internationale Messe
■ ' _______________________________________________________________________________________________________________________________________________~______________________________________________________________________________________________________________________________________________'_____________________________________________________________________________________________________________________________________________-
mit der grčBten Mobelausstellung und der	nieht mit dabei -
~y-_ /• in'\ 77^^ grčBten Bauwirtschaftsfachmesse Osterreichs	nieht informiert!
Dunajski mednarodni spomladanski velesejem 1973
s številnimi važnimi poudarki
97. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM je prva prireditev, ki jo prirejajo po začetku veljavnosti dogovora z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Posebni poudarek na Dunaju bo tokrat GRADBENI STROKOVNI SEJEM, ki zavzema na velesejemskem razstavišču površino 60 tisoč kvadratnih metrov, na katerem bodo razstavljeni GRADBENI STROJI in GRADBENA VOZILA vseh vrst.
GRADBENI SIMPOZIJ, ki ga bodo priredili drugi dan otvoritve velesejma, se
bo bavil z važnimi strokovnimi vprašanji. Tudi velika RAZSTAVA POHIŠTVA, ki bo zopet na razstavnem središču velesejma, ki bo zavzela celotno razpoložljivo površino 25 tisoč kvadratnih metrov, bo pridobila z udeležbo vodilnih izdelovalni-ških tvrdk še posebno veljavo.
Nadalje bo nudilo velesejmsko razstavišče še celo vrsto drugih poudarkov. Obsežen prostor zavzema tukaj strokovni sejem „DOJENČEK-OTROK“ in števil-
na inozemska udeležba GOSPODINJSKEGA ORODJA.
V okviru Instituta za gospodarsko pospeševanje sta tukaj zastopana KOROŠKA DOMAČA OBRT S POSEBNO RAZSTAVO, kakor tudi nižjeavstrijski INSTITUT ZA GOSPODARSKO POSPEŠEVANJE (VVIFI).
Velesejemski program razstavnih tvrdk vsebuje znotraj trideset področij tega velesejma s številnimi strokami tolikšno
ponudbo, da jo verjetno v tej raznolikosti in zaključenosti komaj najdemo v Avstriji.
DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM, KI BO OD 7. DO 11. MARCA 1973,
bo prinesel številne aktualne ponudbe, kakor tudi pobude in rešitve problemov, ki bodo napravili velesejem še zanimivejši, da se ga bo res splačalo obiskati ter zagotoviti bogati blagovni izbiri temu primerno povpraševanje.	B. L.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU:
Izredno lepa počastitev Prešernovega genija
Kot vsako leto, tako je tudi letos slovenska skupnost v domovini in zamejstvu svečano proslavila dan Prešernove smrti (zlasti so bile številne proslave na Primorskem v Italiji) in se tako častno oddolžila poetu-geniju.
Tudi pri nas na Koroškem se je Slovenska prosvetna zveza pretekli petek v polno zasedeni modri dvorani Doma glasbe v Celovcu na dostojen način spomnila dneva Prešernove smrti — to je zgodovinskega datuma, našega slovenskega kulturnega praznika.
Spored proslave je obsegal govor predsednika Zveze slovenskih organizacij, nastop znanih solistov ljubljanske Opere in pianista ter recitacije Kokotovih pesmi.
Potem ko sta odlično zapela mezzosopranistka Božena Glavakova Vilharjevo pesem „Nezakonska mati" na Prešernovo besedilo, basist Lado Korošec pa Gerbičevo „Kam“, prav tako po Prešernovem tekstu, je predsednik Zveze slovenskih organizacij, odvetnik dr. Franci Zvvitter v bogatem govoru pojasnil pomen Prešernovega dne kot slovenskega kulturnega praz-/ nika. Dr. Franci Zvvitter je med drugim dejal:
»France Prešeren, največji slovenski pe-i	sni k in genij je ob slovenskem kulturnem
prazniku zmerom v središču razmišljanj.
Tudi mi koroški Slovenci smo ga ob teh priložnostih spoznali še z različnih strani: j	literarno-umetniškega vidika kot naj-
pečjega pesnika, ki je priboril slovenskemu jeziku, tedaj še od mnogih zaničevanem rovtarskem’ jeziku, kulturno višino, ki je potrebna za ustvarjanje višje književnosti 1 ln ono kulturno mesto, ki v jeziku ne gle-' da samo sredstvo za vsakdanje medsebojno > občevanje, marveč vidi v njem ono dragoceno posodo, ki oklepa razglabljanje, misli in čustva ustvarjajočega duha. Spoznali smo t Prešerna tudi že na njegovi življenjski poti in hodili po Prešernovih stopinjah’, da mi danes tukaj ni treba ponavljati življenja n [n podatkov in orisati njegovo izobrazbeno ln poklicno pot.«
. Nato je soočil govornik navzoče s Prešernom »kot tisto osnovno osebnostjo, ki pomeni v nastanku našega naroda tisti preperet in tisto duhovno preusmeritev, ki Je vodila iz zaplotništva tedanje odločujoče slovenske družbe v demokratične, kulturne, pa tudi socialne tokove tedanjega ča-sa, ki so postali gibalna sila vsega svobodoljubnega sveta nasploh, na Slovenskem pa uažen zaveznik slovenskega narodnega gibanju prihodnjih desetletij in vse do današnjih dni, ko praznujemo na spominski dan njegove smrti vsako leto vseslovenski kulturni praznik.«
Tri medjimurske narodne v Žgančevi priredbi je zapela potem mezzosopranistka tožena Glavakova, in sicer Da bi imel Perje, Vehni vehni fijolica in Ljubav se ne ,rži. V nadaljevanju prireditve je pianist profesor Igor Dekleva zaigral krstno izvedbo Ukmarjevih štirih koroških narodnih na-Pevov za klavir: Oj ta mlinar, Kje so tiste
stezdice, Marija in mlinar in V Celovcu lie-po paukajo.
Pesnik Andrej Kokot je pritegnil hvaležno občinstvo s svojo poezijo iz zbirke „Čujte, zvonovi pojo". Andreja Zikulnig, dijakinja Slovenske gimnazije v Celovcu, je recitirala tele avtorjeve pesmi: In bijejo plat zvona, Mojo zemljo so obesili na zid, Naj bom pokoren, Upor, In še je v meni moč,i medtem ko je pesnik sam povedal svojo pesem Kaj so rože? Že v teh nekaj pesmih razberemo lahko nežna čustva, hkrati pa so pretresljiv krik ponižanega in razžaljenega ter pravice lačnega koroškega Slovenca.
Spored je nato požlahtnil spet pianist Igor Dekleva, ki je zaigral dva novoodkrita Chopenova valčka: v Es-duru in a-molu ter Polonezo v A-duru, op. 40.
V nadaljevanju proslave sta umetnika Božena Glavakova in Ladko Korošec izmenoma pelš arije iz svetovne operne literature. Tako je mezzosopranistka zapela: arijo Ljubaše iz opere „Carska nevesta" Rimskega Korsakova, arijo Dalile iz opere „Samson in Dalila" Saint Saensa ter Ha-banero iz Bizetove opere „Carmen“. Basist Ladko Korošec pa je pel arijo San-cha iz Massenetove opere „Don Kihote", arijo Kecala iz Smetanove opere „Prodana nevesta", iz Mozartove opere „Figarova svatba" pa arijo Figara.
Posamezne točke je napovedoval dijak Slovenske gimnazije Boris L u m b a r.
Slovenci na
Na Predarlskem živi okrog 1500 Slovencev. Vseh tujih delavcev iz Jugoslavije je okrog 18.000 in vsak tretji delavec na Predarlskem je inozemec. Te številke govore same zase. Slovenci delajo tu izključno v tovarnah, gradbenih delavcev med njimi skoraj ni. Nekateri od njih so tudi mojstri ali preddelavci. Med Slovenci je sorazmeroma največji odstotek strokovnih delavcev. Precejšnje število se jih je tu že naselilo za stalno in so že dobili avstrijsko državljanstvo.
Zaposlenih je tu par sto mladih deklet, ki morajo še obiskovati strokovne šole. Zanje pa ni niti enega slovenskega učitelja, še
Nastop ljubljanskih opernih prvakov Božene Glavakove in Ladka Korošca na tej proslavi je bilo pravo uživanje za ljubitelje opernih melodij, saj je Božena Glavakova znana pevka slehernemu obiskovalcu ljubljanske Opere, medtem ko je Ladko Korošec že desetletja znana pevska osebnost ne samo na domačih odrih, temveč tudi na mnogih opernih gostovanjih Evrope in drugih kontinentih.
Pevca je s finim čutom spremljal na klavirju prof. Igor Dekleva, hkrati pa je dokazal virtuozno znanje tudi kot solist na klavirju. Pianist je izreden talent svojega inštrumenta; njegovo tehnično znanje je na visoki ravni.
Navdušeni poslušalci so radodarno ploskali zdaj pevki, zdaj basistu in pianistu. Ker aplavz ni pojenjal, je Igor Dekleva kot dodatek zaigral Mozartovo skladbo „Kruh in maslo", basist Ladko Korošec pa je zapel znano arijo Bartola iz Rossinijeve opere ..Seviljski bravec".
Tako je Slovenska prosvetna zveza proslavila slovenski kulturni praznik z zares kvalitetno prireditvijo, katero so počastili s svojo prisotnostjo, poleg številnega občinstva (med njimi je bilo največ šolske mladine), še jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej, jugoslovanski konzul Branko Č o p, dvorni svetnik dr. Joško T i s c h -I e r in ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Z a b I a t n i k.	B. L.
Predarlskem
huje je v ljudskih šolah. V šolskem letu 1971/72 je bilo 112 ljudskošolskih otrok slovenske narodnosti, sedaj jih je okrog 130. Šolska oblast želi tem otrokom omogočiti pouk slovenščine, a doslej ni bilo mogoče dobiti učne moči. Razmere so drugačne, kot na Koroškem: Slovenci so upoštevani in predvideno je, da bi otroci uživali pouk materinega jezika ter narodne zgodovine in da bi jim učitelj pomagal pri prehodu na nemški učni jezik v splošnih šolah. Hrvaških in srbskih otrok je relativno manj, ker je tukaj več slovenskih družin. V ljudskih šolah je okrog 140 hrvatskih oz. srbskih otrok, pa imajo kar dva učitelja. Večkrat se dogaja, da hočejo pošiljati tudi slovenske otroke v te hrvatske učne ure, vendar to
nima nikakega smisla, ker bi bila hrvaščina zanje le še en tuj jezik več.
Na Koroškem imate, hvala Bogu, obilico slovenskih učnih moči in bilo bi nerazumljivo in neodpustljivo, če se ne bi našel vsaj eden, ki bi bil voljan priti na Predarlsko. Zanj to gotovo ne bi pomenilo izgon v Sibirijo; tu je dovolj zavednih slovenskih družin, ki bi ga z veseljem sprejele, in šolska oblast čuti diskriminacijo napram slovenskim otrokom, ker jim ne more dati učitelja v njihovem jeziku. Delovni pogoji in zaslužek so na „zlatem zahodu11 vsekakor boljši; če ne verjamete, lahko vprašate številne delavce iz Koroške, ki delajo tukaj in razmere na Predarlskem dobro poznajo.
Slovenskega duhovnika imamo, hvala Bogu. Ali naj bi učitelj zaostajal? Prepričani smo, da naša prošnja za pomoč slovenskim otrokom ne bo ostala brez odziva. Interesenti naj se javijo na naslov:
DldZESE FELDKIRCH,
Gastarbeiter-Referat
6800 Feldkirch, BahnhofstraBe 13 ali pa naj svojo pripravljenost sporoče g. dr. Valentinu I n z k u , ki se je izrazil pripravljenega, posredovati v tej nam tako potrebni zadevi.
SELE
(Nezgode)
Pred kratkim smo poročali o treh šolarjih, ki so si pri smučanju zlomili nogo. Sedaj je ista usoda zadela še četrtega: dvanajstletnega Marijana Keliha, pd. Robnikovega. Pa mlade kosti se rade sprimejo in spet utrdijo. Ti sedaj še invalidni mladi smučarji bodo prihodnjo zimo že spet navezavali smučke na noge.
Hujša nezgoda pa je zadela mladega posestnika Antona Maka, pd. Franca na Zvrh. Kotu. V soboto, 3. febr., je s traktorjem vlačil hlode, nato malo počival v gostilni, in se o-koli desetih zvečer peljal domov. Tik pred mostom se je traktor prevrgel in vozača pokril. Levo roko mu je pritisnilo k tlom tako, da se ni mogel rešiti iz neprijetnega objema. Ker je cesta samotna in ni blizu nobene hiše, nihče ni slišal njegovih klicev na pomoč. Okoli dveh po polnoči se je njegov sosed, Hašperjev Zdravko, peljal po isti poti in ga našel. S pomočjo poklicanih sosedov je bilo mogoče ponesrečenca rešiti izpod težkega bremena. Zadobil je razne poškodbe, roka mu je skoraj zmrznila, vendar je še upanje, da mu še celo prsti ostanejo po-rabni. Želimo mu, da se v bolnici dodobra pozdravi in vesel vrne k svoji družini!
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU PRI PLIBERKU vabi vse prijatelje odrske umetnosti na Finžgarjevo dramo
Naša kri
Režija: Stanko Vavti
Prireditev bo v nedeljo, 18. februarja 1973, ob 14.30 v farni dvorani v Šmihelu.
Rojaki prisrčno vabljeni!
V vašem listu smo brali mnogo poročil o Slovencih, ki žive po vsem svetu. Skoraj nerazumljivo pa je, da ni bilo napisano niti besedice o tisočih Slovencev, ki žive izven Koroške v isti državi. Mislimo, da to ni prav. Če se Slovenci s tolikšnimi težavami bore za svoje pravice na Koroškem, bi jih moralo zanimati, kako sodijo Slovence v drugih delih države. Če uživajo delavci iz Slovenije tu dober sloves, bo to samo pomagalo pri razumevanju zahtev domorodnega življa na Koroškem. Mogoče je tudi naša krivda, ker se nismo sami oglasili; to krivdo naj deloma izbriše ta dopis.
šport- sp o rt-šport-šp ort - sp ort
Nepela ponovno evropski prvak
SMUČANJE
ANNEMARIE PROLL DOBILA SMUK
V	ST. MORITZU
Po pričakovanjih je Annemarie Froli osvojila prvo mesto tudi na zadnjem smuku za letošnji svetovni pokal v St. Moritzu in tako poleg naslova dosegla še izreden rekord: zmago na vseh letošnjih smukih. Bolj kot rezultat sam, ki je bil precej logičen, je bilo v tem tekmovanju zanimivo slediti obnašanju raznih smučark, saj bo tu na sporedu drugo leto svetovno prvenstvo. Mnogi so menili, da bi edino na tej progi lahko kdo ogrožal premoč Prollove, rezultati pa žal niso merodajni, ker so bile snežne razmere precej spremenljive in so močno vplivale tudi na lestvico prvih desetih. Najnevarnejša nasprotnica Prollove pa je bila Ingrid Gfoll-ner, ki je startala z visoko številko 28.
Vrstni red: 1. Annemarie Proll, 2. Ingrid Gfollner, 3. VViltrud Drexel (vse Avstrija), 4. J. Rouvier (Francija) itd.
Lestvica svetovnega pokala: 1. Proll, 2. Kaserer (obe Avstrija), 3. Rouvier (Francija),
4.	Mittermaier (Zah. Nemčija), 5. Drexel (Avstrija) itd.
Končna lestvica za smuk: 1. Proll (Av.) 125 točk, 2. Drexel (Av.) 86, 3. Rouvier (Fr.) 72 točk.
ZMAGA MONIKE KASERER V ABETONU
V nedeljo so nadaljevali tekmovanje žensk v veleslalomu v Abetonu v etruščanskem gorskem svetu v Švici. Zmagovalka je bila Monika Kaserer, 2. Traudl Treichl (Zahodna Nemčija), 3. Sandra Poulsen (ZDA); Proll je bila šele osma.
VELIK DAN AVSTRIJSKIH SMUČARJEV
V	ST. MORITZU
Več tisoč Švicarjev je v nedeljo prišlo v Engadin, da bi prisostvovali zadnjemu tekmovanju, za svetovni pokal v smuku, ki je veljalo kot predpriprava za svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo leta 1974 v St. Mo-
Preteklo nedeljo je organiziralo šentjan-ško športno društvo ob izredno lepem vremenu na Rutah svoja društvena prvenstva v smučanju. Nad 70 smučarjev in smučark se je udeležilo tekmovanja v veleslasomu.
Rezultati:
Šolarke: 1. Anita Schlemitz, 2. Ivana VVeiss, 3. Erika Pruller.	u
Ženska skupina: 1. Šteti Malle, 2. Helga VVeiss, 3. Krista Malle.
Šolarji I: 1. Tomo VVeiss, 2. Mihi Lapusch, 3. Klaus Struger.
Šolarji II: 1. Otto Hribar, 2. Hans-Jorg Žnidar, 3. Peter Muller.
Mladina I: 1. Pepi Esel, 2. Bošti Malle, 3. Peter Krasnik.
ritzu. T$oči Eidgenossov pa je prišlo tja tudi zaradi tega, da bi videli nadaljnje zmage svojega ljubljenca, Bernharda Russija, olimpijskega zmagovalca. A vsi ti tisoči so bili grenko razočarani, kajti avstrijski smučarji so tokrat slavili velik dan, zmago, ki smo jo bili letos navajeni le še od avstrijskih smučark. Mlada garda avstrijskih smučarjev je pokazala, da že lahko nadomesti starejše izkušenejše smučarje.
Poleg mest od 1. do 4. so to nedeljo zasedli Avstrijci še šesto, sedmo in osmo mesto (Tritscher, Engstler in Muxel), Franz Klammer, ki so ga v začetku slavili že kot zmagovalca, je žal prišel šele na tretje mesto. 1. VVerner Grissmann, 2. Josef Wal-cher, 3. Franz Klammer, 4. David Zvvilling itd.
UMETNOSTNO DRSANJE
Od devetih kolajn, ki so jih podelili v petek zvečer v umetnostnem drsanju v Kolnu ob zaključnem nastopu moških posamezno, je Sovjetska zveza osvojila kar štiri, Vzhodna Nemčija eno manj in Češkoslovaška dve kolajni. Trije najboljši v končni uvrstitvi so Ondrej Nepela — ČSSR, Sergej Četveru-hin — SZ in Jan Hoffmann — NDR.
V skupini moških je bilo tokrat precej bolj razburljivo, kljub temu, da so štartali trije manj kot lani. Vsak od njih se je potegoval za čimboljši rezultat v treh ločenih uvrstitvah. Po obveznih likih je z velikim naskokom, ki mu je pozneje prišel zelo prav, zmagal olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Ondrej Nepela. Za njim pa sta se uvrstila Sergej Volkov in Hoffman. Četveruhin je bil šele četrti.
Z ocenjevanjem prostih programov je brez dvoma zasluženo zmagal mladi Jurij
Mladina II: 1. Jakob VVeiss, 2. Edi Blatnik, 3. Hanzi Lapusch.
Starostna skupina: 1. Hanzi Gabriel, 2. Lenzi Lausegger, 3. Pepi Einspieler.
Splošna skupina: 1. in najboljši dneva Lojzi Gabriel, 2. VValter Meschnik, 3. Hanzi Pscheider.
#
Tretjega februarja pa so tudi otroci šent-janške ljudske šole imeli svojo smučarsko prireditev. Skoraj vsi šolarji šole so se zbrali ob štartu na Rutah, da se pomenijo v veleslalomu. Pri najmlajših (od 6. do 8. leta) sta zmagala Mirjam Užnik in Sigi Smonjak. V drugi skupini (od 8. leta naprej) pa je bila pri dekletih najboljša Irmi Nessmann, pri fantih pa Klausi Struger.
Ovčinikov. Bil je tudi edini med boljšimi, ki ga je speljal brez padca. S povsem drugačno, pa brezhibno tehniko se je uspešno predstavil tudi 17-letni Jan Hoffman, ki je težke trojne skoke takorekoč stresal iz rokava, padel pa je pri enem izmed dvojnih axlov. „Večno srebrni" Četveruhin tudi tokrat ni imel sreče. Zlato se mu je prav za malo spet izmuznilo iz rok. Ondrej Nepela
—	resda je štartal z zelo nizko številko 13
—	je povsem odrekel. Padel je pri trojnem trojčku, preostala dva trojna skoka pa je doskočil na obe nogi.
ZLATO IN SREBRO SOVJETSKIM DVOJICAM
V športni dvorani v Kolnu so pretekli četrtek podelili na 20. evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju prve kolajne. Tudi tokrat sta obe najvišji mesti osvojila sovjetski dvojici Rodnina-Zajcev in Smirnova-Ulanov, bron pa predstavnika Zvezne republike Nemčije Lehmann-VViesinger. Nastopilo je samo dvanajst dvojic.
To kar se je posrečilo sovjetski ekipi, še posebej odličnemu trenerju Stanislavu Žu-ku, je vsekakor enkraten podvig. Rodnini je našel odličnega partnerja v Saši Zajcevu, s katerim ni samo dosegla kvaliteto nastopov z Ulanovim, temveč jo tudi presegla. Njun nastop je bil blesteč in atraktiven v tempu in lahkotnih dvigih ter težkih prvinah, skladnost pa popolna. Kakšne napore sta vložila v te priprave, dokazuje brezhiben nastop. Zakonca Smirnova-Ulanov sta bila počasnejša, vendar zelo elegantna, pa tudi zelo nezanesljiva pri skokih, kjer sta imela vsak po tri hujše spodrsljaje. Program tretje dvojice, v stilu šole Ericha Zellerja, je bil lep, vendar morda premalo zahteven. V kvalitetno skupino pa sodijo vsekakor tudi na-
še nikdar poprej niso imele avstrijske tekmovalke take premoči v smuku, kot jo imajo sedaj. Ne samo, da je Annemarie P r 6 11 o v a osemkrat zmagala v smuku, temveč je avstrijskim smučarkam u-spel celo petkrat hat-trick. Na sliki vidimo od leve na desno VViltrud Drexel (tretja), Annemarie Proll (prva), Ingrid Gfollner (druga). Tekmovanje je bilo v švicarskem zimskem raju St. Moritzu preteklo soboto.
stopi Černjajeve in Blagova ter obeh dvojic NDR Gross-Kagelman, lanskih nosilcev bronaste medalje ter nove dvojice Kermer-Osterreich.
VZHODNA NEMKA PRVAKINJA V UMETNOSTNEM DRSANJU
16-letna učenka Christina Errath iz Vzhodnega Berlina je zadnjega dne evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v soboto v Kolnu pred 4500 gledalci osvojila zlato medaljo — prvo mesto. Srebro je pripadlo Angležinji Jean Scottovi, bron pa Švicarki Karin Iten.
Sonja Balun, avstrijska prvakinja, ni pokazala tistega, kar deklica v resnici zna (trema je igrala veliko vlogo, kot velja sploh pri nastopih za vsakega!); uvrstila se je na deseto mesto, 13. pa je bila Suzana Altura.
Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju je prineslo avstrijskemu športu na ledu nove aspekte. V pogovoru z podpredsednikom O EV Oskarjem Madlom, se je doslej v Kolnu delujoči nekdanji evropski prvak (Avstrijec) Helmut Seibt, odločil, da se bo preselil na Dunaj, kjer bo dobil službo pri Avstrijskem drsalnem društvu.
SOVJETSKA PLESNA DVOJICA PRVA
Med 20 plesnimi dvojicami sta simpatična Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov že tretjič osvojila naslov evropskih prvakov. Srebrno kolajno sta tokrat dobila lanska zmagovalca Angelika in Erich Buck, bron pa je pripadel angleški dvojici Green-VVatts.
Petkov res lepi nastop plesnih dvojic v prostem sestavu je v športno dvorano privabil precej več gledalcev kot moški dan poprej. Bolj je bil zanimiv in je v glavnem potekal med v zadnjih letih najboljšima dvojicama Pahomovo in Gorškovom ter bratom in sestro Buck (ZRN). Rusa sta se tokrat oddolžila Nemcema za lanski poraz v Gote-burgu in zmagala povsem zasluženo.
Smučarsko prvenstvo Šentjanškega športnega društva
rmummi...................	%
Fran Šaleški Finžgar:
Strici
1	KMEČKA ZGODBA
PRVO POGLAVJE
Kar po vrsti so jih dobili na Podlogu in vsakega o Kraljih. Ker oče Šimen ni hotel brskati po pratiki za imeni naprej in nazaj, so bili sinovi: Gašper, Mihor, Boltežar. Nato dvanajst let ni bilo nič. Trinajsto leto je božič prinesel še Štefo, njeno mater pa so odnesli s Podloga Trije kralji. Štefo je izredila dekla Maruša, ki je kot pestunja prišla k hiši, ko se je rodil Šimnu prvi sin Gašper, in rastla do kravje in prašičje dekle, dokler ni po materini smrti zago-spodinjila.
V hiši je bilo — kakor navadno — tiho. Zlepa se ni kje tako malo govorilo kakor na Podlogu. Tudi tisti večer ne. Maruša je luščila fižol. Pokljanje suhih strokov, pošume-vanje fižolovke, ko jo je obtrgovala, hrestljanje koruze, ki sta jo robkala Gašper in Boltežar, in mehki udarci orob-kanih storčev, ki sta jih fanta metala na tla, to je bilo vse. Mihor je bral „Umno živinorejo", Štefa pa je na peči
rahlo sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo čuti šum curka, ki je tekel v napol zamrzlo korito.
„Dolgo ga ni!" je pogledala Maruša na uro. Fantje so se vsi hkrati tudi ozrli na uro, rekel pa ni nihče nič.
„Treba mu je riti v noč in sneg," je momljala Maruša.
Mihor je dvihnil glavo iznad knjige: ..Opravke ima. — Kaj pa ti veš?"
„Nič. Samo sedanje smrkolinstvo ve vse." Jezna je po-brodila po naluščenem zrnju v merniku. Zunaj pa se je v tem hipu oglasilo trkanje s podkovanimi čevlji ob kamenih prag pred vežo.
„Prej bi ga bila obgodrnjala, pa bi bil prej prišel," je zbadal Mihor Marušo.
Maruša je nabrala šobo in jo pomolila proti Mihorju: „Mm—“ in odšla za gospodarja po večerjo.
Šimen, gospodar, je vstopil, snel klobuk in zamahnil z njim nad podom, da je otresel sneg, ki se mu je nabral krog krajcev.
„Spet naletava?" je vprašal Gašper.
„Kar v cunjah," je razložil oče, slekel suknjič in ga opahal od snega. Golorok je sedel k mizi, šestdesetletnik, pa še kakor hrast. Zajel je iz sklede; žlica je praskala po široki latvici, stroki so spet pokali pod prsti Maruše, suha koruza se je šumljaje usipala izpod dlani Gašperja in Boltežarja.
„Kaj je s Plavko?" je postavil oče žlico pokonci in pogledal Mihorja.
„Ni kazno, da bi storila nocoj."
„Prav.“ In je zopet glodal po skledi. Ko je ujel zadnje zrno kaše, je vrgel žlico v skledo in jo porinil izpred sebe.
„Na!“ je skoraj zarežal v Marušo, ki je tedaj že držala
latvico za rob, jo odnesla v kuhinjo, se v hipu vrnila in ni še zaprla vrat, pa je že molila.
„Štefo zbudi!" je sunil oče z glavo proti peči, kjer je spalo dekle.
„Sva že odpravili svojo," je razložila kar sredi vere Maruša, pokleknila in nadaljevala. Moški so vstali, poiskali vsak svoj kot, kamor so poklekali že desetletja vsak večer, in odgovarjali Maruši, ki je molila naprej z nenaravnim glasom, da se ni vedelo, ali se z Bogom pogovarja ali prepira.
„Še to kito orobkajva," je povabil Gašper Boltežarja, ki je zehal in se pretegal sred hiše.
„Pustita!" je velel trdo oče. Boltežarju so omahnile roke, ki jih je vil nad glavo, Gašper je izpustil storž na klop in pogledal očeta. Maruša je prijela za kljuko.
„Nabrskan je. Ne bom ga poslušala," je sodila in šla pomivat.
„Nocoj se zmenimo," je nenadoma resnobno poudaril oče.
Mihor je zaprl knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo stran.
„Gašper!“ Oče je potrkal z nohtom po mizi.
Sinovi so poznali to trkanje.
„Gašper, kaj je z Lucijo?"
Brata sta se ozrla na Gašperja, ki je pogledal v tla in se z obema rokama trdo oprijel klopi.
„Kaj je z Lucijo, te vprašam," je ponovil oče trje.
Gašper ni dvignil glave.
„S čigavo?" je pomagal Mihor.
„To ve on bolje kot mi. — Povej!" Oče je potrkal z nohtom glasneje po mizi.
Gašper je izpod obrvi pogledal vanj, zardel do ušes,
JANKO PEČNIK:
Med zaslepljenimi brati
Pri spravljanju sena sem se v poletju leta 1964 s traktorjem na našem bregu hudo ponesrečil. Znašel sem se v celovški bolnišnici na kirurgičnem oddelku v majhni dvoposteljni sobi zvrhnjega nadstropja. Kaj kmalu sem se seznanil z mojim posteljnim tovarišem, nekim celovškim starejšim gospodom, s katerim sva si par dni skupno delila usodo s trdim belim oklepom na nogah in privezana na posteljo.
Da je bil moj sosed premožnejšega sloja, se je videlo kar pri obiskih, kateri so prihajali k njemu tudi ob nedovoljenem času. Izmenjala sva si svoja prva vprašanja, kaj se je enemu in drugemu pripetilo in od kod sva doma. On je izpodrsnil v svojem vrtu in si zlomil nogo, pri meni pa je hvala Bogu bila noga samo razmesarjena.
Postala sva si dobra prijatelja in ni bil nevoljen, če sem pri mojem obisku govoril z domačimi v svoji slovenski materinščini. V zadrego pa sem spravil neko tedaj tam službujočo osebo, katero sem na žalost vpričo drugih ljudi nagovoril oziroma ji odgovoril po domače. Ne zato, ker bi se mogoče sramovala svojega slovenskega porekla, temveč ker se je bala, da je ne bi zaradi „izdajstva" v njenem tovariškem krogu zbadali. Ta moj „pregrešek“ sem si globoko vtisnil v srce in sem sklenil, da bom v naprej previdnejši.
Po par dneh teh dolgočasnih bolečih ur sem bil prestavljen v pritličje istega oddelka v sobo s šestimi zasedenimi posteljami. Radovedni pogledi ležečih so me sprejeli v svojo sredino. Na prvi pogled sem videl, da so kakor jaz sami pohabljenci in ponesrečenci. Razen enega smo bili vsi več ali manj priklenjeni na posteljo, tako da smo bili kar veseli, da je bil vsaj eden, katerega smo imeli za slugo, strežnika in pismonošo. Bil sem previdnejši, tih, bolj sam zase in vdan v svojo usodo. Tudi na vprašanje, od kod sem doma, sem odgovoril bolj površno, in sicer, da sem iz Pliberka, tam pri »Petzen-konigu", kar se v resnici tudi nisem lagal, ker sem resnično njegov sosed.
V vsej tamkajšnji okolici je ime »Petzen-konig" poznano med domačim zavednim ali tudi odpadlim ljudstvom samo pod imenom ..pri Najbržu", kakor se je vedno reklo pri hiši. Ime najbrž menda izvira od tod, ker hiša stoji na bregu. Šele ko so se začeli ukvarjati v glavnem s turizmom, so si pridejali to novo ime, ki je sedaj poznano po daljni okolici.
Kadar je prišel obisk iz domačega kraja, smo se pogovarjali po domače bolj šepetajo. Nisem se spuščal dosti v pogovore, posebno ne v politične, katerih vsak dan ni manjkalo. Tudi marsikatero psovko proti nam zavednim Slovencem sem rajši pogoltnil, kot pa da bi se izdal. Bilo je namreč ravno ob začetku meseca julija ob godu na-
ših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Naša mladina je takrat pripravljala večje romanje in taborjenje pri Gospe Sveti. Nam Slovencem sovražnemu Heimatdienstu pa je bilo to zborovanje trn v peti in ga je poskušal na vsak način onemogočiti.
Enega takšnega heimatdienstovca smo imeli tudi v naši sobi, doma nekje iz št. Petra na Vašinjah. Iz svojega življenja je pripovedoval takole: Kot nekdanji komunist je za časa Hitlerja šel v njegove vrste. Po vojni je bil nastavljen pri Kmetijski zbornici v Celovcu kot šofer goseničarja (»Raupen-schlepper") in miner pri delu novih potov itd. Nesreča se mu je pripetila nekako pred dvema letoma, ko se je vozil s svojim motornim kolesom nekje v Rožu proti svojemu domu. Nekje pri Porečah ob Vrbskem jezeru se mu je pokvarilo kolo. Ob cestnem jarku hoče popraviti okvaro, a ga zadene mimo vozeči tovornjak neke celovške gradbene firme s svojo prikolico in se zbudi šele po par dneh v bolnišnici iz nezavesti. Od tega časa po dveh letih je prebil večji del časa samo po bolnišnicah in po mojem mišljenju ni bilo izgleda, da bi bil še kdaj popolnoma dela zmožen. Po vseh nekdaj polomljenih delih nog se mu je iztekal gnoj in le s te-
(Pripovedka)
Na prostranem otoku sredi temne Krke se je šopiril slikoviti grad Otočec. Okoli njega so šumele vitke jelke in se košatile stoletne bukve, po grajskem dvorišču so zvenele ostroge in so rezgetali konji, po obokanih dvoranah se je širil razposajeni
Grad Otočec pri Novem mestu
žavo se je premikal na skrivaj po dveh palicah iz sobe na hodnik.
V njegovi osebi sem šele spoznal človeka, kakšen lahko postane nasproti svojemu lastnemu narodu, jeziku in pokolenju, če se nasprotniku posreči ga ponemčiti. Meni se je zdelo, da bi svoji lastni materi iztrgal jezik iz ust, če bi ga obiskala in nagovorila v govorici njunih prednikov. Ni smel slišati v naši sobi spregovoriti slovensko in se je kar zadrl: »Hort auf mit eurer bindischen Plappereil".
Bila je nedelja zjutraj. Moja žena mi je pred dnevi prinesla za razvedrilo majhen radijski aparat, ki me je kratkočasil v dolgočasnih urah. Ker je bila v celovškem radiu ravno slovenska verska oddaja s pridigo, me je poprosil moj tretji posteljni tovariš ob oknu, da bi ga malo glasneje odprl, da bi tudi on slišal pridigo. Bil je starejši upokojenec doma iz Krčanj, to je čisto na severu ob naši jezikovni meji. Tudi on je imel nogo v gipsu in je moral ležati. Nesreča se mu je pripetila na ta način, da je šel sosedu pomagat seno domov vozit. V bregu je držal z vilami voz, da bi se ne zvrnil. Kljub temu se je voz prekucnil, ga dobil podse in mu zlomil nogo. Nisem mu mogel dolgo želje izpolniti, ker se je ta odpadnik že zadrl, da moram takoj prekiniti to ..vindišarsko klepetanje", češ da nismo v Jugoslaviji. Brez besed sem mu izpolnil željo, vzel aparat pod odejo in ga sam zase čisto narahlo poslušal.
(Dalje prihodnjič)
smeh vesele gospode. Milanska princesa Stella je bila v gosteh pri svojih sorodnikih in zbral se je cvet dolenjskega plemstva, da občuduje njeno lepoto in njeno duhovitost.
Sedli so na iskre konjiče in mogočen splav jih je ponesel preko Krke na suho. V divjem diru so se podili čez drn in strn ob vznožju zelenih vinskih goric tja proti višinskemu Hmeljniku — Stella vedno ob strani svojega ženina, ponosnega kneza Ar-manda, najboljšega jahača cele družbe.
In ravno njegov konj se je splašil pred jato škorcev, ki so za gozdnim ovinkom nepričakovano puhnili v zrak. Kakor blisk sta zdrvela ob vinogradih. Čez pot je ležal zlomljen trtni kolec, vanj se je spodtaknil podivjani žrebec, se zrušil in pokopal pod seboj drznega jahača. Takoj se je dvignila zvesta žival in mirno obstala ob gospodu, ki se ni več ganil. Zlomil si je tilnik.
Kakor se je bila družba vesela sestala, tako žalostna se je razšla, uboga princesa pa je namesto k poroki morala na pogreb.
Ni se hotela vrniti v svojo sončno domovino, zgradila si je na mestu nesreče ličen in utrjen dvorec in v njem preživljala svo-
PODBLEGAŠKI:
Bte#aš <zdeni
Nad mano je Blegaš zeleni, pod mano pa zlato poljč; po hribčkih se cerkvice bele — kot cvetke v vrtovih mi zde.
Zvonovi nam pojejo v jutro, ko zarja že gore zlati; glasijo v večer se sanjavi, ko kmetič miru si želi.
Oh, ljube domače doline, predrage ve moje gore: med vami vsa duša je moja, pri vas le je moje srce.
je dni v žalosti in spominih. Okoličanom je bila dobri angel, družbe se je izogibala.
Leto dni je že tugovala plemenita samo-tarka v svojem dvorcu, ko je potrkal na njena vrata stiski opat Bernard. Prišel si je ogledat obsežne samostanske vinograde na Trški gori in v Grčevju in se ob tej priliki oglasil še pri veliki dobrotnici njemu podložnih kmetov, da se ji pokloni in zahvali.
Po razgovoru z opatom je zapustila o-tožna princesa svoj samotni dvorec, prepu-stivši ga Stičanom, in odšla v samostan.
Novi lastniki so prejšnje bivališče žalosti spremenili v kraj radosti in veselja. Preuredili so obširno poslopje za vinsko shrambo svojih številnih vinogradov in nazvali princesin dvorec »Weinhof«, kar pomeni »vinski dvorec«. Ljudstvo je nemško besedo takratne gospode prikrojilo po svoje in imenovalo gradič »Bajnof«, kakor se še danes imenuje.
Ob vznožju vinorodne Trške gore se beli mogočno zidovje, ki je medtem spet menjalo lastnika, in nas spominja, da sta žalost in veselje nerazdružljiva v človeškem življenju.
dohpo tmLja
V prijateljskem razgovoru mladih mož pove vsak svoje mnenje o vprašanju, o katerem se pogovarjajo.
„Vidim," pravi končno zadnji, „da ste vsi sužnji svojih žena. Pri meni je pa drugače: tu ukazujem jaz. Moja žena mora jesti tisto, kar ji jaz skuha m.“
*
Igralec Alberto Sordi je rekel: „Brez dvoma so Angleži najboljši diplomati na svetu. Kdo drug poleg njih vam je še sposoben ponuditi z nasmehom tako slabo kavo?"
*
Sodnik: „Ali niste mogli vzeti denarnice svoji žrtvi, ne da bi jo prej z udarcem po glavi onesvestili?"
Obtoženec: „Meni je prišla enaka misel kot vam, gospod sodnik, a ni bilo mogoče."
VIKTOR PIRNAT:
Vinski dvorec
stisnil klop in poskusil izreči besedo. A mu je obtičala v grlu.
Boltežar se je sklonil krog vogla peči in pogledal brata.
„Tak blekni!"
Takrat pa je Gašper švignil kvišku, trma mu je namrdala čelo.
„Rad jo imam," je izustil hripavo in pomeril proti durim.
»Ne geni se, dokler ni zmenjeno!"
Gašper je sedel na klop, da je zacvrkala pod njim, in Ponovil:
„Moja bo, če grem takoj od hiše."
»Tako govori klatež, ne pa sin s Podloga. Sram te boči" Oče je pljunil na sredo hiše.
Sinova sta gledala očeta in sta gledala brata, ki jima je Pritajil prvo skrivnost v življenju.
..Ali res z Lucijo? Kajžarsko!" se je široko začudil Bol-|ežar in pogledal brata krog vogla peči. „Gašper, kam si gledal?" Brata sta hitro uganila, za čigavo Lucijo gre Pravda.
„Kamor so oči peljale in tebi nič mar. Saj jo bom plačal!" Gašper je pograbil orobkan storž, ga med prsti zdrobi* in vrgel drobljance na drugo plat hiše pod klop.
Tedaj je oče potrkal s sklepi po mizi. Vsi sinovi so se Za spoznanje ponižali ob tem udarcu.
..Rekel sem, da si klatež, ne sin s Podloga." Še enkrat i® Pribil s koščeno roko to trditev ob mizo. Vsi so umolkni. dokler ni povzel oče:
»Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek?"
Gašper je gledal v tla. Mihor je spravljal „Umno živino-reio“ na polico. Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane storže, razmetane po podu.
»Odgovori, če te vpraša oče," se je okrenil gospodar °č mize k sinu.
„Rad jo imam," je okorno priznal sin.
»Kaj govoriš potemtakem o plačevanju? Vzemi jo! Da bi se sedaj potepal po svetu, to je za psa, po pravici plačati pa tega noben denar ne more. Torej...“
Gašper je gledal z izbuljenimi očmi očeta. Mihor je prekoračil sobo gor in dol, se ustavil pred bratom in izbruhnil:
„Kajžarsko in prazno na Podlog! Gašper!"
To je veljalo očetu, ne bratu. Zato je brat molčal in odgovarjal oče:
..Njegova je, naj je prazna ali ni. Podlog je tako trden in razpotegnjen, da preredi sedem Lucij, ne ene same."
Gašper je vstaj, oči so se mu svetile, k očetu bi planil in ga objel, če bi znal kako.
Vstal pa je tudi Boltežar — sin, ki ga ni bilo bolj zadovoljnega človeka na svetu. Vsekalo je vanj nekaj prečudnega, ko je slišal, da se brat oženi in da bo gospodinjila po hiši Lucija. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi kdaj zapuščal Podlog. Še na semenj so ga težko spravili. Ta hip ga je zabolelo pri srcu, da je udrihnil:
„Če je taka, meni doto in pojdem!" Sam sebe se je ustrašil, da je sedel nazaj k peči.
»In še meni," je dodal Mihor k bratovemu.
»Nikarta!" je poprosil Gašper, ki je bil naenkrat ves mehak. „Lucija je tako dobra."
»Doto!" je zarežal Mihor.
»Doto!" je ponovil Boltežar.
Oče je že stisnil pest, da bi užgal ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vteknil je zato pest v žep, se dvignil izza mize in si poiskal besede:
»Norci! Doto sem, doto tja! Tebi ta vogel, onemu onega — in tistile na peči — še tretjega. Le razkopljite hišo in zemljo — potem pa hajdi — z malho po svetu. Podlog je
moj; dokler bom gibal, ga nihče ne bo trgal. Kdor pa hoče iti, naj gre; na vse vetrove peljejo poti s Podloga."
Mihor in Boltežar sta se dvignila s klopi, Gašper je stopil proti očetu. Molče so obstali za hip in gledali vsak v svojo plat kot hrasti na gori.
»Kaj se pričkate, dedci?" se je prikazala med vrati Maruša.
»Pojdi," je velel oče rahlo; „se bomo brez tebe."
Maruša je užaljeno zadrlesknila duri. Prvikrat, odkar je po umrli gospodinji prijela za kuhalnico, so skrili pred njo družinsko tajnost.
»Za tujo žensko ne bom vlekel in garal; jaz pojdem," je gledal Mihor na polico, kamor je vteknil knjigo. Ne očetu ne bratu ni mogel dati oči.
»Tudi jaz, tudi jaz," je prikladal bratu Boltežar in z nogo iskal pod pečjo cokle.
»Oh, zakaj?" je poskušal mečiti Gašper, ki mu je oče prevzel besedo:
»Za tujo žensko? Lucija ne bo tuja, in če je z njo, kakor mi je povedala Božnarica sama, ne bo, ampak je že naša. Za koga sem vlekel in garal jaz? Vsak zase — in vsi za Podlog. To je pamet, vse drugo je norost. Kdor hoče za norostjo, naj se zgodi, kakor sem povedal."
»In se bo,“ je vrgel Mihor oguljeni suknjič na pleča in šel. Za njim je ropotal v coklah čez prag Boltežar in ponavljal grožnjo za bratom.
Oče je sedel nazaj k mizi, Gašper se je vrnil k peči. Nad njima so bobneli koraki sinov, ki sta šla spat v zgornjo sobo. Nerazločne, a trde besede so trkale ob strop. Šimen si je podprl glavo. Gašper je gledal očeta, odpiral usta, se premikal na klopi, toda ziniti ni mogel.
Romanje v Sveto deželo
KATOLIŠKI DOM PROSVETE V TINJAH IN DUŠNOPASTIRSKI URAD VABITA NA ROMANJE V SVETO DEŽELO Z LETALOM SREDI OKTOBRA 1973.
Vprašali boste: Ali ni romanje v Sveto deželo nevarno? Nikakor ne, ker krajev, kjer se po poročilih vršijo razni sovražni spopadi, romarji sploh ne obiščejo.
Obiskali bomo sledeče kraje:
e Jeruzalem: Cerkev sv. groba, Oljsko goro, Getsemani, grob Matere božje, kraj zadnje večerje, zid žalovanja, kraj Marijine smrti, križev pot itd.
•	Betlehem: Votlino Jezusovega rojstva.
e Hebron, Mambra, Ain Karim (rojstni kraj Janeza Krstnika),
•	Jeriho, Kumran (kjer so našli stare rokopise), Mrtvo morje, s Nazaret: (Novo Marijino cerkev, Jožefovo cerkev), goro Tabor,
•	Genezareško jezero, Kafarnaum, goro osmih blagrov, e Kano (kjer je Jezus storil svoj prvi čudež),
•	Hajfo, goro Karmel, Cezarejo ob morju (izkopanine).
Na poti bomo 10 dni. Podroben spored bomo prijavljenim osebno sporočili.
•	Cena: šil. ca. 7800.—
Vključeno je: vožnja z letalom, z omnibusi v Sveti deželi, poln penzion vseh deset dni, vstopnina in stroški za vodiče itd.
•	Prijava: do 10. III. 1973 na Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Celovec.
Prijava šele velja, ko ste vplačali šil. 2000.— vnaprej.
Za romanje rabite potni list, ki mora biti veljaven „za vse dežele sveta" (giiltig fur alle Staaten der Welt). Veljavnost potnega lista mora trajati vsaj do marca 1974, sicer ga dajte pri okrajnem glavarstvu podaljšati.
Upamo, da bomo s tem romanjem v Sveto deželo mogli ustreči vašim željam.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 18. 2.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 19. 2.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 20. 2.: 9.30 Za prijetno dopoldne (narodno-zabavna glasba). — 13.45 Informacije — Šport od tu In tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 21. 2.: 13.45 Informacije — Za našo knjižno polico — Iz koroške literarne delavnice (A. Kokot: Čujte, zvonovi pojo!). — ČETRTEK, 22. 2.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 23. 2.: 13.45 Informacije — Solistična glasba. — SOBOTA, 24. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 18. februarja: 8.00 Svetovno prvenstvo v sankanju: enosed, četrti spust. Tekmovanje bo v Oberhofu — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Pasje življenje, risarski film — 16.40 Za otroke od 11. leta naprej: Moj prijatelj Ben — Glas iz divjine — 17.05 Gulp, risarski film —
17.10	Za družino: Pred prvo vožnjo — petrolejska ladja-velikanka — 17.55 Lahko noč za najmlajše
—	18.00 Mladi Goethe — 18.30 Ptičji polet in ptičja jata — 19.15 Gospod Rossi Campiert, risarski film — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport —
20.10	Kristjan v času — 20.15 Grof Luxembur-ški, obereta v treh dejanjih — 21.50 Šport — Čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 19. februarja: 18.00 Znanje-ak-tualno — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše —
18.30	Stan Laure! in Oliver Hardy — brat hudiča
—	18.55 Gospodarstvo od blizu — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Departma S —
21.10	Poštni predal 7000 — 21.25 Prometni obzornik — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.30	Managerstvo.
TOREK, 20. februarja: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika z dr. VValterjem Fang-lom — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše —
18.30	To je moj svet: Stalno omizje in drugi zarotniki — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Višje načelo. Češkoslovaški film in povračilni ukrepi po umoru Heydricha v Pragi — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 21. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Industrijsko področje: Kapfenberg — 10.30 Inštrumenti tehnike: radijski in televizijski sprejemniki — 11.00 Program za delavce: Tatišov strelski praznik (ponovitev od 16. 2., I) — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Bela sova — 17.15 Prekanjenec Bruno, risarski film — 17.20 Gradbeno mesto. Otroci za otroke — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Forsyte Saga; 4. del: Obed pri Svvithinsu, od Johna Galswothy-ja — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 22. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Pomembni predmeti v prirodopisnem muzeju: Sesalci — 10.30 5000 let egiptovske umetnosti —
11.00	Surovine in svetovno gospodarstvo: baker
—	11.30 Ameriško življenje in literatura. Nixon novi predsednik (ponovitev) — 12.00 Avstrija za časa cesarja Franca Jožefa I. — Družba, gospodarstvo, kultura — 12.30 Managerstvo — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Dobri prijatelji, komedija VVilliama Douglasa-Homa
—	21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 Šolski poskusi — šolske reforme.
PETEK, 23. februarja: 10.00 Televizija v šoli:
Kdo je moj najbližji? (ponovitev) — 10.30 Jožef II. in njegov čas — 11.00 Program za delavce: Klub seniorjev — (ponovitev od 17. 2.) — 12.00 Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah: tek na 5 kilometrov za ženske. Prenos Iz Faluna na Švedskem — 12.55 Smučarski skoki na 70-metr-ski skakalnici v Falunu na Švedskem — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše — 18.30 Očarljiva Ženi: „Napačna steklenica" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport
—	20.15 Komisar: Zarota — 21.20 Čas v sliki — nočna Izdaja — 22.25 Tovariši groze, pustolovski film na severu Kanade (1951).
SOBOTA, 24. februarja: 10.55 Predtekmovanja svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah: tek žensk na 10 kilometrov. Prenos iz Faluna na švedskem — 12.55 Tek moških na 10 km —
15.30	Domači koncert — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 7. leta dalje: Povratna igra, risarski film — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Moj prijatelj Flicka: Sedlo — 17.40 Za družino: Prepovedana vrata — 18.25 Andi, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto zvečer s Heinzem Conradsom — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Lopovski Kuno iz Drachenfelsa. Krvavo-grozljiva-žalostna viteška igra. Predstavo prenaša Prad-lerjevo kmečko gledališče — 21.50 šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Nekega jutra na Hopkins-Streetu; nočni kriminalni film.
2. PROGRAM
NEDELJA, 18. februarja: Sankaško svetovno prvenstvo iz Oberhofa v Vzhodni Nemčiji: 1. in 2. spust dvosedežev — 18.00 Tedenski magazin —
18.30	Panorama (ponovitev) — 19.40 Kultura posebno — 20.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Izobrazba — 20.15 V lastni zadevi. Prenos iz dunajske velesejemske palače — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 19. februarja: 18.30 Nepoznano sosedstvo: Bratislava in Slovaška — 19.00 Biologija za vas — 20.00 ORF danes — 20.09 Izobrazba — 20.15 Nebo po Koperniku — 21.25 Vrata v nepoznano od Jurgensa Haaseja, televizijska igra — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 20. februarja: 18.30 Avstrija za časa cesarja Franca Jožefa I. — 19.00 Znanje brez znanja — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.09 Pažnja! Davek na dodatno vrednost — 20.15 Kiem Pauli in bavarske pesmi
—	21.00 Večer v dvoje — 22.25 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 22.45 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 21. februarja: 18.30 Surovine in svetovna trgovina — 19.00 Managerstvo — 20.00 ORF danes — 20.09 Pažnja! Davek na dodatno vrednost — 20.15 Poslušanje in gledanje Jazza —
21.10	Enaindvajset. Kviz za vse — 21.55 Avstrija v sliki — 22.15 Znanje aktualno — 22.40 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 22. februarja: 18.30 Mesto dela zgodovino (ponovitev). Žalostna pesem o preproščini in veličini — 19.00 Impulzi: Slike iz Avstrije; domači običaji — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.09 Pažnja! Davek na dodatno vrednost — 20.15 Svet in znanost. Magazin, ki ga je sestavil Ernst Hilger — 21.05 Simon Templer: S. T. In tatovi draguljev — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
PETEK, 23. februarja: 18.30 Zvok po človeški roki: elektronska glasba — 19.00 Labrador —
20.00	Spotoma ob konec tedna — 20.09 Izobrazba — 20.15 Na svidenje, gospod Grock (predstava se začne) — 21.55 Avstrija v sliki — 22.15 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 24. februarja: 16.00 Veliki Caruso. Zmagoslavje glasu — 17.40 Forsyte Saga (4) —
18.30	Bos v parku: Če tl je resnica v napotje —
18.55	Glasbena poročila. Veselje ob glasbi — Dunajski komedijski duet — 20.09 Izobrazba —
20.15	Halo Roland, filmska komedija. Film, npr. Švedska — 21.50 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 18. II.: 8.50 Po domače s kvartetom Savski val in triom Bahar — 9.20 Mestece Peyton — 10.12 Kmetijska oddaja —
10.55	Mozaik — 11.00 Otroška matineja — -11.50 Poročila — 11.55 Delavski amandmaji
—	12.55 TV kažipot — Nedeljsko popoldne —
18.00	Poročila — 18.05 Nenavaden primer Rudolfa Hessa — 18.55 Gonja — 19.45 Risanka
—	20.00 TV dnevnik — 20.30 TV barometer
—	20.35 Šoferji — 21.20 Rezerviran čas — 21.35 Športni pregled — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 19. II.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina —
10.45	Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled —
17.45	Zvonček Palček — 18.05 Risanka —
18.15	Obzornik — 18.30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade
—	19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Bernt in Anita — 21.45 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila.
TOREK, 20. II.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.45	TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina
—	ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Madžarski TV pregled — 17.45 E. Peroci: Muca Copatarica
—	18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Zbor Zarja iz Trbovelj — 18.55 Mozaik —
19.00	Nadomestilo za materino mleko — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Risanka — 20.00
KMETJE POZOR!
Vsakovrstne kmetijske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj
z zimskim popustom in 1 leto brez obresti
pri tvrdki
Adolf in Katarina
Kri vog rad
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.35 Ml med seboj — 21.30 Nenavadne zgodbe —
21.55	J. Horvvald: Stoletje kirurgov — 22.20 Jazz na ekranu — 23.00 Poročila.
SREDA, 21. II.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.50 Madžarski TV pregled — 17.45 Mačkon in njegov trop
—	18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi —
18.45	Znanstvene metode v ekonomiki — 19.10 Mozaik — 19.15 Zabavna glasba — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Mali Cezar — 21.50 Nogomet Španija : Grčija — 23.20 Poročila.
ČETRTEK, 22. II.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled —
17.45	Verne-Kohout — V 80 dneh okrog sveta — 18.15 Obzornik — 18.30 Druščina Jehu
—	18.55 Poljudno znanstveni film — 19.40 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam In kako na oddih — 20.40 Četrtkovi razgledi —
21.30	Serijska oddaja — 22.20 Werner Ekg: Kitajski slavček — ... Poročila.
PETEK, 23. II.: 9.30 Poročila — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev —
16.10	Angleščina — ponovitev — 16.50 Madžarski TV pregled — 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Profesor Baltazar — 18.40 Vzgojni problemi — 18.50 Pet minut za boljši jezik — 18.55 Mozaik — 19.00 Kratek film —
19.15	Naš ekran — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 TV barometer — 20.30 Iz zakladnice slovenske književnosti — 21.40 XXI. stoletje — 22.05 Mldem — 23.05 Poročila.
SOBOTA, 24. II.: 9.35 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 17.20 Maroško — 17.45 Obzornik —
18.00	Hokej Olimpija : Jesenice — 20.15 TV dnevnik — 20.40 TV barometer — 20.45 Zakaj bi veselo ne peli — 21.45 Humoristična oddaja TV Beograd — 22.15 Arsene Lupin — 23.05 TV kažipot — 23.15 Poročila.
Samski kmet išče nujno DELOVNO POMOČ
za gorsko kmetijo. Zaželen je šoferski izpit in zanimanje za vse vrste strojev. Plača dobra. Dopise na uredništvo lista pod šifro „ N u j n o “.
Zakaj ne bi sami vezli preprog? Radi Vam pokažemo, kako se dela: VVOLLBAR, Klagenfurt — Celovec, nasproti kapucinske cerkve.
POHIŠTVO
kljub 16 odstotkov novega davka ceneje in ugodneje
dobavi in na dom dostavi
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 - 381
Plaš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300. bfr., za Švico 25. šfr., za Anglijo 3. f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7,— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec.—Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.