129 DAVORIN VOLAVŠEK:
Slovenske copernice in zamorski čarovniki.
brali smo se na vaški trati rai mladi junaki in junakinje v dobi 4—6 let. Hrušč in trušč je v trenutku prekinil pre* strašcn vzklik sosedovega Jurčka: »Copernica grc!« Ozrli smo se proti stczi, kamor je plaŠno gledal Jurček. Po njej je počasi korakala sključena, stara ženica s sloko palico v eni, z umazanim cekarjem na drugi roki. Razpršili smo se na vse strani kakor piščcta, če padc med nje krvoločni jastreb, v trenutku je bila vaŠka trata prazna.
Odkod ta strah pred ubogo starko, ki se je včasi komaj ubranila soscdovemu petelinu, kateremu ni ugajal njen pisani cekar. Bcračila je od hiše do hišc in milo prosila Boga, da jo reši bednega pozemskega poto* vanja. ln te uboge reve smo se bali mi, junaki?!
Nič Čudnega ni bilo na tem. Pred bcscdo »copernica« (čarovnica) smo imeli hujši strah nego prcd najvitkejšo leskovko, s katero smo se včasi nehote seznanili, »Ce ne boš vsega pojedcl, pride po tcbc copernica,« je za* grozila mati, ko je videla, da se mi upira visoko naloženi kup mlečne kaše. fn v nekoliko minutah je bila skledica prazna.
Utrujen od solnca ia skakanja sem se vračal od igre. Postato tni je nenadoma slabo. »Gotovo ga je urocila ta vražja baba« je jezno vzkliknila mati in odhitcla v kuhinjo »topit uroke«. Vrgla je nekaj še žarečih ogljev v skledico vode, nii umila s to vodo rosno čelo tcr me prisilila k par požirkom. V clveh urah scm bil zopet zdrav, ker sem se odpočil, a mati je bila trdno prepričana, da so me ozdravili cdino le njeni »uroki«.
Zbolcl je prašic, krava ni dala mleka, vino= grad je pobila toča, in splob, naj se je zgodila katerakoli nesreča, vsega so bile krive te ne-srečne copcrnice. In. kdo so bile te copernice, katerih se nismo hali samo mi otroci, temveč so imeli pred njimi preccjsen strab tudi od* rasli? Uboge, stare ženice, ki so za koščck kruha in požirek žganja hodile čuvat k mrli= čem, nabiralc razna zdravilna zelisča, gobe in i fc jagode tcr v sili tudi beracile. Niso se bali ženic
amih,  temveč  le  njihovih  tajnih  moči, katere   • Rso jim pripisovali. Dajali so jim  darov, a  na= I vadno nc iz usmiljenja, ampak iz strahu, da jim
¦  ne začarajo. Sreča za nje, da jih je šcitU zakon,
¦  drugače bi se jim bilo mnogokrat slabo godilo,
saj ni še prav posebno dolgo, da je izdihnila zadnja nesrečna žrtev kot copernica na goreči grmadi.
Današnja doba je že precej pomedla s copernicami in drugimi vražami, a vedno boš še našel dovolj starih ženic in cclo mož, katerih ne boš mogel prepričati, da ni copemic in da jih nikdar ni bilo.
Mnogo slabšc jc v tcm oziru pri narodih na nizki kulturni stopnji, kakor na primer pri afriških Črncih ali zamorcih.
Tudi zamorci razumejo pod čarovniki in čarovnicami človeška bitja, ki » oblagodarjena z neko nadnaravno močjo in morejo človeku škodovati ali
730
pa tudi preprečiti, oziroma omiliti vpliv začaranja, vendar pa obstoji neka razlika, ker temelji zamorsko čarovništvo v njihovi veri.
Vera zamorcev je precej nejasna, kolikor moremo sklepati iz njihovih primeroma maloštevilnih bajk o bogovih. Zaman boš vprašal zamorca, kako si on predočuje svoje bogove? Nc mislim naštevati teh bajk, omeniti hocem Ie velezanimivo bajko o ustvaritvi — človeka. Po ustvaritvi neba in zemlje jc bog ustvaril najprej zamorski par, potem šele belokožca. Nato jc vrgel na zcmljo dva različno velika jerbasa. Črnca sta takoj planila nad veČji jerbas, v katerem sta našla motiko, pavoljo za mreže, lok in puščico ter zlati prah. V malem jerbasu, ki sta ga dobila belokožca, se je nahajala samo knjiga. Pridno so prebirali belokožci knjigo in postali toliko razumni, da so v vsem nadvladali zamorce. Ker so jih ti zaradi tega preganjali, je spustil bog na zemljo dolgo vrv, po kateri so pobegnili belokožci čez morje.
Kakor smo že omenili, imajo zamorci zelo nejasne pojme o svojih bo* govih. Mnogo bližje nego bogovi so )im dušc ali duhovi umrlih. Najstarejša vera nekulturnih narodov je bila torej kult ali česčenje duhov umrlih pred= nikov. Pred temi duhovi, ki so lahko dobri ali zl\, imajo zamorci kakor tudi sploh  nekulturni  narodi  nepopisen   strah.   Da po« mirijo  duhove, so  jim svoje dni žrtvovali na gro* bovih Ijudi, dandanes pa živali.
Duhove si predočujejo s tako zvanimi »fetiši«. Fetiš) so bili prvotno stebriči ali kamni, ki so jih postavljali na grobovih. Polagoma so dobili človeško podobo v obliki nizkih, surovo iz Iesa izrezljanih kipcev. Kot fetiši pa služijo tudi drugi, najrazlič^ nejši predmeti, kakor kosi sukna, rogovi, korenine, celo kroglice iz živalskega blata itd. Fctiši služijo zamorcem kot čarovnc svetinje, ki jih varujejo pred raznimi nesrečami.  Ta ali oni,  drugače popolnoma
nagi zamorec, je s fetiši kar preobložcn. Nam se to čudno zdi, ker pozabimo, da imajo tudi kultumi narodi svoje čarovne amulete, kakor svetinjice, prstane, razne vratne obeske z lasmi ljubljenih oseb itd., ki jim pripisujejo čarovno moL.
Zamorske fetiše lahko vidimo povsod v zamorskih kočah, ob poteh, v gozdovih, na polju, na drevesih, posebno pa na grobovih in v kočah, ki jih zgrade nalašč v ta namen, navadno nad grobovi.
Pod fetišem razumemo duha, ki se je preselil v ta ali oni predmet in pa dotični predmet sam. Fetiši varujejo sicer že sami ob sebi človeka pred ne^ srečami, toda njihovo moc morejo, seveda po nazorih Iahkovernih zamorcev, v polni meri izrabiti le svečeniki=čarovniki, katere si je ta ali oni fetiš izbral za svoje.nositclje.
Oseba, moški ali ženska, v katero se je naselil kak fetiš, divja okrog kakor blazna ter odklanja vsako hrano in pijačo, dokler ne določi kak starejši svečenik fetiša, ki sc je nasclil v dotični osebi. Po triletnem pouku pri starejšem svečeniku, postane dotičnik sam svečenik^Čarovnik in dobi moc preroko-vanja in preprečenja raznih nesreč. Dočim podedujejo plemenski po^ glavarji to moč, je nimajo potomci svečenikov, Po čarovnikovi smrti se preseli fetiš v drugo osebo. Kakor se razlikujejo fetiši v fetiše višje in nižje vrste, prav tako sta različna tudi moč in ugled čarovnikov.
Pri nekaterih plemenih uživajo največji ugled kot čarovmki*svečeniki ljudje, ki so duŠevno bolni ali božjastni, ali pa obdarjeni z živabno, nena* ravno domišljijo. V omenjeniii bolezenskih pojavih vidi namreč navaden človek nekaj nenaravnega, tajinstvenega ali celo božanstvenega.
131
Dclovanjc čarovnikov je zelo raznovrstno: najvažnejši njihov poscl je narcjanje dežja. Zanimivo je, da poznajo narejevalce dežja le v krajih, kjer vlada večkrat suša. Carovniki se navadno po daljšem opazovanju spoznajo nckoliko na vreme. Prebrisani so toliko, da se pripravljajo za svoj nastop toiiko časa, dokler se jim nc zdi, da bo kmalu deževalo. Izgovarjajo se, da ni še ugoden čas za njihove Čarovnije in da morajo najprej duhove pomiriti. K.o se zdi čarovniku, da je Čas ugoden, nastopi v svojem popolnem ornatu. Na glavi ima pritrjene ogromne šope trave in perja. Cez obraz in prsi si je narisal široke bele črte, ali pa mu zakriva obraz ostudna lesena krinka. Okoli vratu in pasu ima obešenc najrazličnejšt prcdmete, kakor zvonce, rogove, živalske kože, kravje repe in drugo ropotijo. Med ropotanjem bobnov pleše in skače okrog kakor blazen ter s tulečim glasom zaklinja zle duhove, da sc umaknejo in pripustijo deževati. Včasi nastopita v blaznem plesu skupno s čarovnikom tudi dve čarovnici. Mnogokrat so Čarovniki pri svojem nastopu oblcčcni od glave do peta v dolge plašče iz perja. Če je treba kakega hudobnega duha pregnati, pre« tvori se včasi čarovnik v hudica z rogovi na glavi in z zvonci okrog pasu. Z ropotanjem in tuljenjem prežene po nazorih zamorcev hudobnc duhove.
Nadaljnje naloge Čarovnikov so odkriti tatu, povzroČi= tclja bolezni ali smrti in sploh vseh različnih nesreČ. To sc zgodi innogokrat tudi s pomočjo božje sodbe. Kakor hitro jc čarovnik določil namišljeno osebo, ki je z začaranjem povzročila smrt kake osebe, je dotična oseba že izgubljena. Umrlcmu se mora odvzeti začaranje in za to je potrebna žrtev. HoČeš nočeŠ mora od čarovnika določena oseba piti strup, ali pa jo kratkomalo zadavijo na grobu umrlega. V tcm se vidi ogrorana moč čarovnikov.
Ni nobenega važnejšega dogodka, pri katcrem ne bi sodelovali čarovjuki. Pred vojno, pred lovom, pred sklepanjem trgovskih poslov, da celo v poroč= nih zadevah pokličejo čarovnike, da z žrtvami duhovom in z raznimi čarov« niškimi komedijami doženejo, če je dobro, da se izvrši to, kar nameravajo.
Carovniki sodelujejo tudi pri vseh verskih prireditvah, pri rojstvu, pri krstu, pri pogrebu itd. Oni določijo, kje in kedaj se naj pokoplje mrlič; tudi morejo celo prepreciti pogreb, kar znači visoko sramoto za rodbino umrlega. Čc izjavijo čaro^Tiiki, da duhovi ne pripuste pogreba, ostane truplo nepo* kopono.
Carovniki so obencm tudi zdravniki. Kakšnih zdravilnih metod se poslu* žujejo, vidimo iz zdravila, ki ga rabijo proti kačjemu piku. Kot najuspcšnejše srcdstvo jim služ| v tem primeru voda, v kateri se je kuhala čarovnikova kapa. Če bolnik vkljub čarovnikovemu zdravilu umrjc, je bil zacaran, ali pa so zli duhovi nasprotovali njegovemu ozdravljenju, a v nobenem primeru scveda ni kriv čarovnik.
Pri nckaterih plemenih vršijo čarovniške posle stare žcne, pri drugih zopet mladc dckiice.
Ogromen je vpliv čarovnikov, a obenem tudi skrajno pogubonosen. Brez čarovništva si sploh ne raoremo predočevati življenja črncev, ono je glavna ovira razširjanja evropske kulture.