ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV VLSTNIK ULUbA Glasilo slanov S. K. Melbourne, Vic. —IZHAJA MESEČNO — Predsednik M. Oppelt. Naslov uprave Kluba: 153 Essex Street, Pascoe Vale, Vic. — Telefon: FL 6466 — Za Uredništvo Odgovarja Tajništvo ... . J i?1' iV^1 ./a v v^ - v V/. p: k •iS HI . ^ , XP Y i/'.'Mji'N . \ ' • .■.■■■•■■• S , ■■ J r^n tli" . H J rvn .^V, _ ■ I V "ti: (a. V i v srečno jvouo i zm gosLouljene Dozicne praz "eto llQü ub ' m kJ eiDoame 11 owns vi us em suoji'm rojakom u(-L^rraU[i Ć^C? J ■ SLOVENSKI BOŽIČKI OBIČAJI V TEŽAŠKI OKOLICI BOŽIČ BA KRASU Božič jo bil Kraševcem že dolga leta praznik najgloblje poezije« Banj so se skrbno pripravljali ves advend. Zorniee so privabljale v cerkev kar vse vernike, Nikomur se ni stožilo zgodnje vstajanje. Tako v Trstu po slovenskih delih, kakor tudi v okolici in na Krasu, so ljudje s plamenicarni hiteli v božje hrame0 Broti štjaški cerkvi so se vile dol-£.'. procesije, Vsi verniki so se v adventu tudi pustili. Ponekod so pričeli s postom že takoj po Martinovem« V adventu so po hišah pripravljali jaslice, adventne vence| v gozdu pa so otroci nabirali mali, ÌM Na sveti večer so verniki postavili jaslice in pred njimi tudi molili. Zvečer so dom pokadili z brinjem, vmes pa so molili. V spomin na sv. Jožefa in ^arijo, ljudje tega večera niso poizkusili nič gbrkegäf tudi ona dva nista . Vse domače živali pa so na sveti večer dobile kak priboljšek. Tega priboljška so bili deležni? vol, osel, krava in ovca, v spomin, da je nekoč v hlevcu žival grela Jezusa. Zato tudi božična kraška pesem poješ "Ga volek, oslek gledata, - / ••:•- ,, s svojo sapo grejeta..." Na ognjišču pa so Kraševci prepevali s "Tam v goščavi, ravni Stalci ena lučka še gori. Tam Marija si jjovije sveto Dete Jezusa..." Ob enajstih ponoči, ko je zazvonil veliki zvon, so se prižgale plamenice in vsi so v procesiji odšli k polnočnici« Veličastno petje in igranje orgljev je s svojimi imenitnimi sinfonijami ganilo celo dete, da so si od ginjenosti brisali oči. Ko so se zjutraj na sveti dan srečavali sosedje in znanci, so si segli v roke in si voščili srečne svete praznike. Božični praznik jim je bil zares svet, v da nihče ni šel z doma? niti k sosedu. To je bil z cl3t* g s družini posvečen dan. -2- Zdaj pa dajmo tistega, tistega od; zida! Svet je malo prida -radi bi bolj čistega» Bis trega, pro z ornega, ' kakor je ta čaša, in kod misel naša mladega in bornega» Napastnik, zaplotnik, stran! zdaj se mi ne hrusti, le nocoj me pusti? saj bo jutri tudi dan. Jutri zopet boj in hrup -zdaj pa je med nami Dete, ki nas mami, . ... ki nas drami v jesen up,- Še ga dajmo tistöga, tistega od zida! Svet je malo prida ~ sanjamo si čistega! i-».*****«-* Globoko som zajel sapo, ko sera se nekega sobotnega'jutra dvignil iz posteljee Nataknil sem si copate, ter previdno odgrnil zaveso, Topli sončni žarki so obsijali temno sobico, obetal se je lep sobotni dan. V trenutku sem bil v^ kopalnici pod prho, kajti spomnil sem se, da sera obljubil prijatelju Vinkotu, ki je šele pred par dnevi prispelv Avstralijo, da mu bom razkazal Melbourne in naš slovenski Dom, ponos vseh. Slovencev v Avstraliji. Urini kazalci so se nagibali k deseti ko sem potrkal na vrata njegove male,'a zelo ukusno prejene sobice. Pričakoval me je. že. -krepko mi je stisnil roko , takoj nato pa sva se podala na pot. Z vlakom sva se peljala dó mesta, tam pa sva sedla na tramvaj in po deset minutni vožnji sva bila na mestuB Debelo me je pogledal, ko sem mu pokazal na veliko poslopje in mu objasnil, da je to naš "DOM" " Pa vendar ne misliš'resno, saj to je vse prelepo da bi bilo resnično-«," me je presenečeno vprašal, " kako vara je le uspelo, da ste napravili ta lep in mogočen'spomenik, znamenje vsem, da smo tudi Slovenci narod?" "Ho, res ni bilo tako'enostavno5 bilo je potrebno precej požrtvovalnosti in trdo volje posameznikov, ter razumljivo mnogo razumevanja vseh Slovencev. Toda stari pregovor pravi s'v slogi je moč!" in tako je tudi nam uspelo. Sicer pa počakaj, da vidiš kaj je notri, s čim razpolaga Dom, v katerem so klubski prostori in kaj nudi rojakom!" < Prišla sva do vhodnih vrat, nad katerimi se je v dopoldanskem soncu svetil napis "SLOVENSKI DOM", spodaj v oklepaju pa"je bilo zapisano še v angleščini« "Kaj pa je ona plošča, tamle?" me vpraša Vinko. "Stopiva tja in si jo oglejva," mu svetujem! "Vsem rojakom in rojakinjam, ki so kakorkoli pripomogli pri graditvi Slovenskega Doma v Melboxirnu najlepša hvala", je prebiral vrstico. Sledila jo še kratka razlaga o pričetku akcije itd, V stranski sobici, ki je služila za garderobo sva odložila plašče, ter odšla v jedilnico. Obadva sva bila namreč že pošteno lačna. Nisva bila sama ob lepo pogrnjenih mizah» Od vse povsod se je razlegal smeh in slovenska beseda. "Kako lepo je videti Slovence v tujini} še lepše pa je poslušati njih slovensko govorjenje,.» »Kaj se vsak dan zbirate tukaj ob določenih urah?" me vpraša o "Saj se nič ne zbiramo! Dom je odprt vsak dan in vsak svobodomislec ima vanj do..top. Semkaj Zahajajo mnogi samci na kosilo in večerjo skoro vsak dan. Sicer pa lahko sam vidiš, da je hrana res domača, okusna, da ni malo in da so tudi cone zelo nizke» Polog tega pa imamo lepo urejeno knjižnico z veliko zbirko domačih in tujih del» Za samim poslopjem pa so razna športna igrišča. Imamo pa tudi raznovrstne kulturne prireditve in zabave...Nikar ne bodi tako neučakan} saj boš ' vse videl," Vinko si je izbral za kosilo pravo svinjsko pečenko s tenstanim krompirjem in zeleno salato. Zelo je pohvalil kuhinjo in še dolgo pozneje se je obli-zovals Navsak način je vstrajal, da bova tudi večerjala tu« Bad sem mu ustregel, nisem mu namreč še povedal o prireditvi, ki bo zvečer« Hotel sem ga presenetiti! Plačala sva in se podala v dvorano, k našim fantom in dekletom,'ki so igrali pink-porJt. Predstavil sem ga nekaterim poznanim« Ko sem jim objasnil, da je šele pred nekaj dnevi prispel v Melbourne, so ga takoj vzeli med svoje vrste. Moral je odigrati dve partije pink-ponka, kateri pa je izgubil« Poslovil se je od novih znancev, z izgovorom, da bi rad pogledal še ostale prostore. Skozi stranska vrata sva stopila v knjižnico. Na naslanjačih in divanu je sedelo nekaj starejših oseb} vsak je bil poglobljen v kako knjigo, "Pustiva sedaj knjižnico, ta pride na vrstò drugič« Sedaj itak nimava časa, da bi si natančneje ogledala'shranjene zaklade. Poj-diva dalje!" Po stopnicah, sva se podala v prvo nadstropje, tam so namreč prostori samega Kluba. Uredništvo Vestnika, ter ostale pisarne. "Kaj tudi Časopis še tiska?" "Da, in to že nekaj let! Prvotno se je tiskal kar na steneilu, ker nam pač finance niso dopuščale pravega tiska. Toda še prodno smo dobili svojo streho se je pričel tiskati, V njem vsak lahko najde nekaj, kar ga zanima. Ko bova obis-k:• 1. ure laika, boš imel priliko, da se bolje spoznaš z vsebino in nadaljnimi načrti? S,,daj pa pojdiva najprej v pisarno, da se spoznaš še 2 ostalimi," Brez besede sva nadaljevala najin obhod. Ustavila sva se pred vrati, z napisom"; Vstopi in spoznaj se z delom Kluba!" C/ (v? >0 Q r- "Je ura dvanajsta odbila; Gor, vstanite vsi ljudje, Devica je rodila Izveličarja nocoj! Nocoj to sveto noč Bog daj nam pomoč. Zdaj pa smo .lahko veseli, veseli bomo peli, ker je Jezus rojen. Vstanite in pejte v Betlehem! Jaz tudi prec tja grem? gledat čudne reči! Moje srce gori. Zdaj pa smo lahko veseli, ker je Jezus rojen,''1 rr- % ff ii fil>K Medtem, ko so družine po domovih pele, so se zunaj že oglašali možnarji. To je bilo pokanja, da je bilo kaj. V stolpih so se zazibali zvonovi in so ponesli božično pesem čez planj tja dol med oljke in zelene vinograde, tja dol na morje, na slovensko morje,- ki je to noč imelo še poseben lesk, Povzeto po knjigi dr. Metod Turnšek "Od morja do.Triglava" n i LM U U 'lilili 7 Ci s n o? if L* u pa fer lj. Uo.ziltj nn n u I/? ; J rvonn •*'"» i p/ f Ym - u ! ( U i h 1 *! H i HI KJ I fa>,f / ÜUUÜi snra jsklh^sanotàh in res vedo, kaj jim manjka. Mi smo se pa menda res »novega sveta preo!-.podli», kot je zapisal pisatelj Manser. Naj bi nam novo leto prineslo več duha požrtvovalnosti« Podirati je lahko in. zna vsak, graditi pa je težko in za vsdco gradnjo je treba žrtve, * KSklavževnnje je za nami. Ne bom pisal o Miklavževem obisku odraslih na zabavi, ker me ni bilo tam.. Vem samo, da se je sv. Miklavž pritožil, da je nécaterim res samo raza_s pijačo,ples in glasen kraval brez ozira na to, kaj se godi na odru, vse. Pač kažejo svojo kulturo in res me zanima, kje so se je naučili. - Miklavževanje za otro- na nedeljo 7.decembra v prostor ih otroškega vrtca fare sv.Brigite, North Fitzrojs, pa jo bilo preprosto in prisrčno. Parkeljni so bili malo prehudi, se mi. zdi; no. pa malo strahu enkrat na leto ne škoduje. Več staršev kot lansko leto je pripeljalo svo-, Je otroke in prav je tako. škoda samo, da se vsi stirai ne zavedajo, da je"prihod sv. H^iklavža tradicija, ki jo je lepo in prav ohraniti v tujini. -X- Ker je bil zadnji Vestnik precej pozen, morem danes Poročati samo o dveh krstih. Pa oba fantka za častno izjemo! Radovana Evgenija je dobila družina Antona BUCKOVIČA in Marijo r. Tonine j krstili smo ga v 'Ma Iver nu dne 13. decembra. Ivan Stanko pa je prirastek. družin, ice Ivana N ADORA in Antonije r.Počkaj v Geelongu, Krstili smo ga dne Ik. decembra v Bell Parku. Staršem obeh fantičev naše čestitke! - Med angelčke pa se je takojjpo rojstvu preselila Marija, prvorojenka mladega dolenjskega para, Franceta ŽUPA? CIC in Angele r.Zaloker, ki je nedavno prispel med nas iz Bonegille. Razumemo žalost staršev, pa j in želimo, da se vdajo v božjo voljo. * Tudi poroki do danes lahko omenim dve. Dne 18. decembra sta stopila pred oltar v Fitzroyu Branko Biščan in Angela Brenčič. Branko je Hrvat iz Selnice, Angela pa je iz Pod lipe pri Vrhniki» - Dne 20. decembra pa sta se v cerkvi sv.Jane za, East Melbourne, poročila Rafael Sabec in Jožica Grl, oba doma iz far e Trnje, Slov. Primorje. - In ne smem prezreti tudi vsem članom Slovenskega kluba dobro poznane Marije Vuzem, ki se od 22. novembra dalje piše Mocicka (mož Ludvik je po rodu Ceh). Ker sem bil takrat na svojem rodnem obisku Južne Avstralije, ju je poročil češki kaplan. Kar na tihem sta jo mahnila pred. oltar, zdaj se pa Marija ver jetnosmeje vsem, ki jim bo ta novica nova». Vom nr.-iin parom iskrene čestitke. Bog in Marija z Vami! * Nekaj ladij je prispelo, a naših rojakov je bilo na njih bolj malo. Večina iz prejšnjih transportov pa je bila poslana v NSW, največ v livarne na delo ter na stan v manjše ho ertele. Skoda, da sem moral v Južno Avstralijo, drugače bi verjetno marsikdo izmed njih postal član viktorijske slovenske družine. A na dveh mestii naenkrat biti ne morem. BonegÜlo sem mogel obiskati šele zdaj tile pred božičem in po praznikih bodo preostale družine med nami. Najbolj me skrbe družine z otroki. Prijazna družina _ Cvetko jih ima pet in ta družina že dolgo čalca na odrešenje. Doslej nisem mogel najti odgovarjajočega stanovanja. Kdor bi vedel za no predrago stanovape za sedemčlansko družino, naj mi sporoči. To bo najlepši novoletni dar Cvetkovim. * Rojake v Gippslandu sem tudi obiskal zdaj pred božičen. Zbrali smo se v Morvrellu, saj tan jih je največ (Vidiš pozabljivca! Tudi tam sem zvedel za poroko, ki je šla mino nas: Krušec Janez, dona iz Belokrajine, je dne 17.avgusta popeljal pred oltar nevesto Francko Vidovič, dona iz Kotoribe) Poročila sta se v Cann River- ju. ) V Morvrellu so bono zbirali kar redno vsako tretjo nedeljo na dva meseca, začenši/i v februarju. 0 »Starih grehi^», ki jih je priredila naša gledališka skupina, bo pa verjetno kdo drugi poročal. Osebno lahko rečen, da ni je bila igra všeč. Mnogo požrtvovalnosti jc bilo trebi in. vsa čast g «režiserju S» Koš ir ju ter vsem igralcem in. pomočnikom. Še šepetalL:a ic dvojo vl:go odlično vršila - nihče je ni slišal. (Ne zamerite ni poredno-sti": A tudi šopetalka jo gledališki poklic, ki zasluži priznanje!) Da som to napisal, a.; 'civl spomin-' ta viškoga odra, kjer sem svoj čas sam preizkušal kot študent svoje igralbke znosnosti* nekoč ;;e po odru.pritekla diska in se pognala - onotena od luči -naravnost k šop^talki.. d',2 pet minut nas ni nihče slišal v ever ani.rano šepetalska je kričala na rar.la koa bi o napadel Iev in ne drobna miška« Ä SVETI VEČER JE... \vV-V V ""gfsw I y-^'V \ ^ - 2 rošenkrancen b^oslov ód niso, leas C O m rMpvtr ___J . . . 6 in Stari cerkvice so utrte.------- — - -«unx, gazi od. his do pesmi, y katerih se trepeta glas naših dedov in babic, ki so te pesmi molili in ne samo peli. Prisluhni! Kal,o lepe in pre Proste so besede, kako globoka in iskrena je vsebSa! ffi ki" smo se novega sveta preobjedli, vsaj na Sveti večere v stari svet vrnimo, vsaj na Sveti večer stare pesmi oživimo, da se Hve več S * P° Star3h °biSaJih SeŠli - vseli, ki ne goSi narai Pa S° nOCOj P° naSül hišah z Jezuščkom naši Ko bodo v cerkvi orgle zabučale, iz bučanja v tiho šumlianie starin božičnih pesmi prešlo. ««. „„f . n']f ■ M \\Y.t1 starih boo ion ih pesmi prešle, zgani se, prijatelj'moiTiTstopi smfoh" ftÌSnÌ r0k° St^> I- 30 nintePe- smi ohranili njim, ki so nam hiše z žegnano vodo kropili, da I M MU3 blag0sl0v ho^i-dp današnjega dne v njih ostal. !, ( j/Vf^iLgr- ~ - Karel Mauser To besedilo jem našel na zadnji strani ovojnnove slovenske cor, iene plosce, ki je v teh dneh pr ir ama la preko morij, da tudi nam pod JuČnim križem spet pričara slovenski božič. Prelepo je to Mavsarjevo besedilo, da bi ostalo samo na ovitku, lakoje toplo in domače, da ti zareže v srce nešteto spominov, kravij o, da je obujanje spominov znak starosti. Morda. " Potem sem rad star. MišL im pa, da je obujanje spominov tudi znak slehernega izseljenca, morda edino, kar mu je ostalo od rodne grude. Kdor spominov nima, kdor jih nima vsaj na Sveti večer, je poteptal v tla vse tisto le£o in čisto, kar smo od verne matere prejeli. Te%o je biti na tujem, dvakrat težko, če vere ni v srcu. Smili se mi vsakdo, ki je ta dragoceni dar slovenske matere izgubil in mu. božičnih spominov ni več mar. Pa ne ostanimo samo pri spom.in.ih! Uresničimo jih, vsaj košček preteklosti strnimo s sedanjostjo in tudi božič v izseljen -stani bo poln božjega Segna, ki je na sveto noč vel iz slovenskih domov. Spev božične noči nas bo spet združil v brate in sestre, ki prav zaradi tujine še močneje čutimo, da smo ena y^drnvira. /v//Obilico božjega blagoslova aa božič in. novo leto Van želi VSEM Vaš dušni pastir -V f , i 'a v* ■A ■') ^—^ P. Baz ili j CFM O l> iJ ,r—ì • i / Hiiiri^ili^A ,-•> — ; i------. -— t rt i / J IT IS E Z A S A V Eo . . Zopet je za nami tradicionalno vsakoletno miklavžovanje} veselje ob obdaritvi, strah pred parkelni in veselo razpoloženje. Kakor vsako leto je tudi letós priredil Slovenski klub Melbourne dne 6.12» v prostorih Kensington Town Sali, ki je bila pred nedavnim lepo preurejena in prebeljena Miklavžev večer» Celo popoldne so se sprejemala darila in do večera se je nabralo okoli osemdeset lepo zavitih paketov« Že v zgodnjih urah se je dvorana napolnila do zadnjega kojička 5 vsepovsod se js razlegal smeh. Vsi so bili dobro razpoloženi - pričakovali so Miklavža in njegovo spremstvoa Okrog devete ure je prišel v dvorano težko pričakovani Miklavž. Obkrožal ga je cel trop angeljnov in trije parkeljni, ki so dražili vse bližnje. Vse spremstvo se je podalo preko cele dvorane na sam oder, od koder je Miklavž-preko zvočnika povedal nekaj besed in je pozdravil vse nabzoče, nato na je pričel z delitvijo daril. Uato je sledil ples tja v pozno polnoč, ko smo se razkropili na svoje domove, Lepo je bilo in prepričan.sem, da ni bilo nobenemu žal in da si vsi"želimo rfe več podobnih zabav» SILANO POROČILO' ZABAVE "MIKLAVŽOVANJE " dohodki j Sveti Anton Prostovoljni prispevki Jedača in pijača Najemnina za dvorano, mize Godba Licenca, vabila poštnina Nageljeki, darila, loterija Dekoracija, drobnarije Uničeni inventar Rezijski odpisi Razno ČISTI DOBIČEK £ lo-oo-o £. v8 3-II-4 £133-19-7 7- 8-0 £229-18-11 IZDATKI s £ ,83-11-9 £ 2-17-6 )o-c 5-1 £ 25-00-0 R 11- £ 6- 3~° £ 6-19-II £ 5-14-1 £ 3-0o-o £ 85- 7-I0 £229-18-11 Dne lo n decembra 1958« Blagajnik? Alois Kozole "iS ' '////^'//////////////////////////////////////////////////////////////////////// M IKLAVŽOV A N JE N A S I M A L Č K 0 V. Takoj naslednjega dne, to je bilo v nedeljo dne 7, decembra pa je SEM priredil miklavžovanje za naše malčke v St. Brigit-s Parish Hall - 378 Nicholson Screen, Nth. Fitzroy« Pričetek je bil ob tretji uri popoldne« Klub je pripravil preko trideset daril, z 'vse one malčke, katere so starsi pravočasno prijavili in so starši člani kluba. Poizimšalo se je obdarovati o,roke z darili, ki so primerna za njihovo starost. Zgodilo pa se ie tufli,' da„ je ubogi Miklavž obdaril s puško kako deklico, fantu pa je dal lutkico. Toda, . to res m bila njegova krivda} kajti starši niso točno obrazložili starost in pa ali imajo deklico ali fantka. Ko so je pokazal Miklavž s svojim spremstvom so ga malčki navdušeno ' sprejeli. Bilo pa je tudi precej vika in joka - vzrok so bili seveda parkeljni. Ob prejemu darila, je parkelj stisnil vsakemu"malčku v ročico šibo, ter mu zaše-petai, da jo bo mamica rabila ko bo poreden,.. _Upamo, da so bili vsi navzoči zadovoljni} talco starsi kod malčki, obe-• nem^pa zelimela se drugo leto bolj natančno pogovorijo z Miklavžem o starosti in 3p0.au svcgih otrok. To bo namreč omogočilo, da bo klub pripravil malim še več-" je vose-.-o, Tako vsi tudi prihodnje leto pravočasno prijavite male za Miklavž-,« Vojko.. C//J M S smrečja Tise dolge ledene svece in trde zelene iglice so obledele v - " itju. Vse povsod sam bel sneg, samo veselje in smeh. Družba mladih študentov se po štirih dneh vrača za Božič domov? v Trst in Gorico„ železniška postaja že dolgo ni čula tolikega vika, hrupa in smeha« "Be morgm in ne morem se ločiti od planin - kaj nam je res treba iti domov?» izprašu-je anca. Prav tako-je govorila, poleti, ko je bila v gorah. Neki neznani glas jo neprestano izprašuje,_ če ne bi mogli ostati vendarle še kak dan v planinah. Izza ovinka pripuha vlak. Družba se nekako razporedi po vozovih in oc! gora ostane mladim ljudem le prelep spomin na stiri; bele dni..»' ... Marica in Sergej se prepirata. "Kaj se boš delala tako odurno, ko vem,' da nisi! \Zeš - stavil bi, da imaš planinsko bolezen. Zdaj ti ni nič mar ne ze dom, ne ze današnji večer: Živela bi kot puščavnik v gorski koči, kajne?" Sergej se jezi, da je veselje. Marica mu nalašč nie ne odgovori. Prvič zato ne, ker bi se najraje razjokala, drugič pa zato, ker ji je navsezadnje ljubše da ga araži. "Seveda molčiš, In ko boš doma, boš prasr tako navdušeno pela božične pesmi, kod si tu hribovske. Da te le ni sram!" Sergej je zadel. Marica se razjezi in zaaj se smeje tìm. Končno sta spet prijatelja in pojeta z drugimi in se smejeta ter gledata skozi okno» Majda navadno pravi, da nima posluha. Vedno je vesela in živahna? danes pa sedi v kotu ob oknu in zdi se, kot bi je ne bilo. Gleda in doživlja najlepšo sliko_iz pravljice o Snežni kraljici. Piš vlaka stresa tu pa tam z drevja oblak — -ivja i» snega. Se malo in za nami bo ostala bela lepota. Na Karnski postaji vstopi suhljata ženica, Sergej ji hitro odstopi prostor in ženica ga začudeno'pogleda xn v njenih očeh je hvaležnost. "Od kod pa ste?" - »Slovenci iz Trsta in Gorice," je ponosen odgovor. In kot na povelje se oglasi pesem o študentu, ki gre na rajžo. Majda še vedno strmi skozi okno. Počasi se mrači in nad furlansko ravnino se dviga hrib sv. Simeona. Majda ga gleda, a ga ne razloči popolnoma. Hrib je nekje v oblakih. "Na viljo je vedno tako," mi govori tiho Majda« 'Vem, da ti ni prav nič primerno za veselo družbo, toda si ne'moreni pomagati. Na predvečer božičnega dne mislim vedno na daljne ljudi in kr.je, na daljne dogodke. Vidim Vanjo, ki se zdaj gotovo odpravlja smučat, da pozabi na dom in tako zelo oddaljeno domovino. Vidim Mojco v Južni Afriki in Sonjo v Avstraliji." "Majda, pojdi na pet!» kriče iz sosednjega oddelka. "Pusti jih," pravi 'ajda, "naju bodo že pozabili. Vrli fantje so in pa— metna dekleta. A bojim se za one druge, ki so že pozabili na slovensko pesem ir ne vedo vec za^naSe polnočnice. Hudo mi je za sošolko, ki je nekoč zapisala v spominsko knjigos Vedno pomni ideal, da si hči Slovenije..." pa me zdaj niti pozdravi ne slovensko S, » -- . „ Gioirne Kaj naj bi odgovoril tej tiho govoreči deklici, ki govora prej sebi koa meni. - Blizu Tržiča smo, ko se pričneva pogovarjati o najlepšem-prazniku? o Božicu. Majda bo v pripravo jaslic položila vso nežnost in ljubezen, tako cta bo sveti veeer v resnici svet in nežen dogodek vse družine. "Skrivnost božičnega^ večera je v tihem in mirnem veselju, ki ga redno vsako leto občutimo ob malih jaslicah. Mislim, da so taki dnevi pravo zdravilo in vir novega upanja za vse nas, ki tako radi podvomimo v smisel življenja. Znova spoznamo, da je svet'zgrajen veličastno m nad vse pravilno? da so ljudje v zmešnjavi, ne pa svet. Oni, ki iščejo lepoto, jo bodo našli, Kdor hoče poslušati glas Resnice, ga bo slišal in kdor ljubi bo ljubljensdokler bodo zvezde sledile večnim zakonom in dokler bodo vršali vetrovi in tekle reke. - Vidiš, to je zame - Božič," - He dale° od naju, ne daleč od Majde, ki je govorila duši v vsej preprostosti svoje biti, so se smejali in kričali najini prijatelji in prijateljice.'in tudi oni so podzavestno oboževali življenje irr mladost, vendar na drugačen način. ' Življenje je čudez5 v vsem svojem spreminjanju, v sreči in nesreči. Žanjerao le wio, kar smo sejali. * Vlak je že davno utonil v temno noč, Pred nami se je nenadoma zaleske-talo morje v trenutni luči ribiške barke ali drvečega avtomobila. Pobelil se je v isti lu5i devinski grad. Sergej je stopil k nama, ki sva obmolcala ob gledanju morja in starega gradu» Q9 O/ 07 CO 07 Q'7 P'9 .-lo- Qsp Q^/ Nadaljevanje na strani ùmmms 7n j j Avtobiografij o piše Zmagoslav ZADBAVSKI 8,, nadal j evan j e , i je "bil edit e c bogatih staršev iz Ljutomerskega okraja® Mesečno je prejemal več denarja, kod <00 n v M v L sem ga jaz dobil v pol leta» Toda marsikatera njegova kronica se je znašla v mojem žepu« Drago mi je moral plačevati vsako domačo nalogo, ki sem jo za njega napravil« Predvsem pa je bil skregan z HemŠčino in tako sem za vsako dobro nalogo prejel krono, Od ostalih nalog pa le po deset krajcarjev. Zelo težko pa je napisati "pet ali šest -nalog isto teme tako, da se nebi opazilo, da so napisane od ene in iste osebe, Tonček je"dobil najboljši red, ostali samo dvojke, jaz pa trojko» . (V času, ko je hodil v šolo pisec, je bil najboljši red ena, nato dvojka, trojica in tako dalje). Malo me je res razjezilo toda pomislil sem, da so pač drugi lepše in čiotoje prepisali. Po-leg toga pa sem imel v zvezku prečrtano marsikatero besedo, kar je bil vidni dokaz,. da.sem pisal naravnost v zvezek brez vsakega poizkusnega listka.Dejal sem si, da se -pao drugič potrudim in napišem boij čisto, pa bo tudi red boljši. Pri naslednji .šolski nalogi sem.se res potrudil. Ilapisal sem zelo čisto, toda rodi so bili se vedno isti. Poleg trojke pa je bil pripisan še minus. Mi mi kazalo drugega, kod da sem se pritožil % "Zakaj imajo ostali' boljši red od mene, čeprav nim-.jo nič manj napak?" vnašam profesorja. "Kaj menda, ne misliš, da nisem.opazil, da si nalogo prepisal-od osta-Lünerns iiahruli profesor. Pisali'smo naloge; vedno sem imel oceno tri, pa čeprav ni bilo skoraj nič napak v nalogi. Poleg ocene pa je profesor celo pričel pripisovati opombo s"Prepisano?" Prisiljen sem bil, da preneham s pisanjem nalog za druge, toda do tega ni prišlo, kajti dobil som povišek na petnajst kron od naloge. Tako je minulo leto in ob prejemu spričevala sem najprej pogledal na nemščino. Zelo sem bil presenečen, ko sem opazil oceno ena. Vsi ostali, katerim som pisal naloge, med njimi tudi Tonček, pa so imeli oceno tri» "Slavko - vesel sera, da so naloge nekaterih zrasle v, tvoji glavi. Hotel pa sem te lo kaznovati s tem, da si so celo leto jezil, ka si imel vedno slabo oceno," mi je d o j .ti profesor in me potrepljal po rami. ^ ■ Tonček je. stanoval pri zelo'strogi vdovi; njegovi daljni sorodnici. Ha sprehod jo ,-:mel samo .v njenem spremstvu, drugače, pa se .je moral stalno učiti. He-kega dne sem potrkal na njegova vrata. Pod pazduho sem stiskal telovadne copate, . "Ali je Tonček že.odšel?" vprašam gospodinjo, ki mi je odprla vrata. "Kam?" me začudeno vpraša. 'Wo, na šolske vaje vendar?" ji odgovorim» 4% : Tonček, » .Tonček., 0 " je kričala," vzemi hitro suknjič in copate ter poj- «ffe-na šolske vaje. Slavko te že čaka? - Oh, kako je pozabljiv"" - Hajine šolske vaje pa so bile na koncu mesta, v mali gostilni ob čaši-' ci piva-, .Razumljivo, da je moral Tonček za svoji dve uri svobode plačati cel račun. Ko sem .ga ponovno obiskal nekega drugega, dne sem ga našel v vrtu z nekim romanom v roki, Gospodinje ni bilo doma in. tako je za trenutek ušel učnim knjigam» Poizkušal sem ga pregovoriti, da bi šla na sprehod'; on pa je dejal, da mora paziti'na kure, as ne bi napravile škode na gredicah. Posebno pa se je bal za petelina, da ne bi preskočil plot in šel obiskat sosedove kokice/'Skakanje čez plot pa so trdili,^ da je. prepovedano tudi moškim, ki so že poročeni. Po krajšem prerekanju sva se odločila da zaprsva kure v hlev, petelina pa. priveževa. Privezala sva ga', a u-bogemu petelinu ni in ni šlo v' račun da mora biti privezan; na vsak način^se je hotel osvoboditi » Pri tem pa se je siromak skoraj zadušili Počasi pa se je le privadil in Tonček'ga je lahko vodil na vrvici okoli po Vrtu«, Ker gospodinje še vedno ni bilo domov, sva se odločila, da jo kar s petelinom mahneva v mesto. Tonček se je'preoblekel v svoje jahalne hlače in jopico, v roko pa je vzel. palico» Z drugo roko pa je ua svilenem traku vodil petelina. Včasih se je petelin trmasto ustavil in ni hotel nadaljevati poti, Takrat sem mu vrgel kako zrno. Herncem seveda ni bil po volji slovenski trak, ki je bil namreč belo, plavi in rdeč, Hek reporter .nas je slikal; policaj pa nam zagrozil zapor, če takoj ne izginemo s petelinom domov0 Drugi dan so seveda tudi profesorji čitali v časopisu o najinem sprehodu po mestu, Hiso pa imeli nobenega razumevanja o dresuri domačih živali, Razumeti so nama dali, da šola ni cirkus. In zopet je bil minus v vedenju za mene in Tončka, Nadaljevanje iz strani lo o "Had bi storil nekaj dobrega, lepega, dokler Sivim - in vsako leto ob tem prazniku začutim v duši isto željo," je sramežljivo dejal Sergej. Majda mu ni takoj odgovorila» Preveč začudena je bila, da je veseljaški Sergej napeljal pogovor na nekaj tako filozofskega. "Toda kje naj pričnem? Živimo v preveč omejenem svetu5 treba bi bilo iti daleč v tuj, oddaljen svet, kajti šele potem bi lahko storil res nekaj dobrega." Videl sem, da je bil v Majdinih očeh pripravljen odgovor, ki ji pa ni prišel do ustnic. Se vem zakaj ti tudi jaz nisem odgovoril Sergej,,.. Izstopili smo na tržaški postaji in si segli v roke. Štirje lepi dnevi so bili za nami, topla skupnost je bila 2e zastrta, vsak se je podal na svoj dom. Vidiš, zdaj bi ti pa rad odgovoril, da ti ni potrebno iti v Afriko ali Kanado. Tu, pri nas in med nami boš mnogo bolje storil kaj dobrega in velikega, pa čeprav o tebi ne bo pisalo časopisje in ne bodo govorili ljudje« Maglica, v kateri živimo, razburljivi dogodki katerim smo priča, nam jemljejo voljo za vsakdanje malenkostne, a vendar tako velike stvari. Vzrok, da je na svetu tako težko, je tudi v tem, da smo vsi postali mrzli in neobčutljivi za sočloveka. Preprost nasmeh v tramvaju in prijazna beseda v šoli ali uradu5 bo naredila čudeže. Morda boš s svojim ravnanjem preprečil marsikateremu obupancu nepremišljeno dejanje.».Karkoli smo dobili več kakor drugi; pa naj bo to zdravje, nadarjenost, uspeh, srečna mladost ali mirno družinsko življenje, se moramo zavedati, da ni bilo to nujno® Kot izraz hvaležnosti je treba srečo zamenjati z majhnimi žrtvami in odpovedmi. In vse te stvari pomenijo narediti nekaj dobrega, nekaj velikega v življenju, Sergej. Mocoj poglej dobro v oči malemu Jezusu in pomoli iz srca, tako kod nisi že izza otroških let - in storil boš svojo dolžnost. Stopi pred jaslice in sprego-, vori odkrito in toplo besedo z domačimi, da ti bo sveti večer ostal spomenik za vsékJ-dolgo leto. To bo tvoj božični dan in tvoje dobro delo, Sergej! /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// IZ P I S A E I E T A J H I Š T V A. . . Iz družinskih razlogov je podal Ha zadnji seji Upravnega odbora * ostavko mesta odbornika g» S.Blgshitz. Slovenskega kluba Melbourne dne 5.12. Upoštevajoč razlog je Upravni odbor 1958 sta bila sprejeta v odbor gg, dal razrešnico, obenem pa se Vam g, Jože lovak in Leopold Jauk. Blagshitz pravlepo zahvaljujemo za vso V njihovem nesebičnem delu za dosedanjo pomoč, v upanju, da Vam bo- našo skupnost; za skupnost vseh Slodo razmere dopuščale za obljubljeno vencev Victorije, vam želimo obilo pomoč v bodočnosti« uspeha v ITovem letu 1959* Tajništvo, Tajništvo. llačelnik članstva sporoča vsem rojakom, kateri še vedno niso poravnali članarine, naj to naredijo'takoj. V nasprotnem primeru ne bodo imeli "pravice pri volitvah novega odbora, katere se bodo vršile Y sredini januarja« BAvnotalco ne bodo imeli pravico, da bi bili voljeni» Morda želite postati član Slovenskega kluba Melbourne; želite redno prejemati klubsko glasilo Vestnik» Izrežite spodnjo prijavnico ter jo pošljite na upravo kluba 153? Essex Street, Pascoe Vale - Vietorijao Ce imate družinico priložite prijavnici 3o/— (šilingov), če pa ste samec pa samo eno funto. To je članarina za dobo enega leta. Odreži s škarjami? Podpisani.........................o..................želim postati član Slovenskega kluba Melbourna. V ta namen prilagam E.../..«/..... Moj naslov jeS.«04le..09.eO0,,<-, ....o.......................................... Melbourne, dne Podpis s o . A we Vellko govorjenja in težkega pričakovanja je bilo med melbournskimi Slovenci v poslednjih mesecih. Vzrokj - premiera komedije »Stari grehi". Res smo azil 14. decembra priča lepo izvedene igre v St. Brigid's Parish Hall. Stari grehi, je delo, ki na prvi pogled izgleda kod naročeno za amaterske odre. Toda ta videz je'varljiv. 0 tem, kaj je težja uprizoritev psihološke komedije ali igre s Sirino, ki terja izredno dinamiko, raje ne razpravljams kajti vsak "za" ima vedno svoj »proti». Vsekakor pa so »Stari grehi» delo, ki je ze dalo^preglavice poklicnim ansamblom. Do sedaj menda še ni bilo uprizoritve v krogu SKM, da bi ne bila vsaj večina nastopajočih »amaterji." V našem primeru pa so sodelovali izključno samo amaterji in poleg tega še v dosedaj ne preizkušeni obliki. Trinajst ljudi je dalo svoje najboljše amatersko znanje. Prihajali so na vaje iz različnih strani Melbourna in zato lahko tudi razumemo, da je bilo delo še mnogo bolj težavno in svojevrstno. Vsak.ocenjevalec naj bi na amaterske uprizoritve gledal z drugačnimi očmi, kod pa na uprizoritve v poklicnih gledališčih. Pri delu te naše amaterske skupine ILje nekaj svojevrstnega? kar nikakor ne moremo primerjati ali vsaj vzporediti s Katerim koli poklicnim gledališčem. In to je požrtvovalnost! Žrtvovanje prostega casa in den-rja - za plačilo pa le golo veselje do te lepe umetnosti in razvedrilo nas Slovencev v morju tujine. Ogromna volja do amaterstva in ljubezen do'samega ..^ranja, drzi skupinico izvajevalcev skupaj, brez kakršne koli gonilne sile. Zato j* toliko težjeazavzeti javno mnenje o igri'»Stari grehi". Pred.očmi moramo imeti delavca, ki ga preganja delovodja v tovarni., gospodinjo doma in vendar vse te z vlogo v roki, • . . In vendar so med njimi taki ljudje, za katere lahko trdimo vsi brez izjòme, aa so svojo drugo polovico in to nesluŽeno polovico življenja posvetili nam, ki - smo bili priča velikega dela Dr. Josip Štolba. Ozrimo se sedaj na same nastopajoče? G. UJ \\U d. model "Sovrano",.................................... £ 26-I0-0 X ) 3. "LEGHAMO " - - a. model »32-Viagio " (moški) ........................... £27-8-0 M b. model I'32-Pissello» (moški) ........................a £ 29- 4~o Y c. model "32-Viaggio" (ženski)......................... £ 27- 8-0 d. model "32-Pissello" (ženski)........................ £ 29-4-0 XV )j 4. "STEYE-PUCH" - ■ - raodel "Tourerad" 9moško)..........................^ £ 19-00-0 f model Tourerad" (žensko)..................................................£ 20-00-0 h \ /1 o« model "Jungmeister" (moški)............................£ 22-00-0 d, model "Jungmeister" (žensko)...................................£ 23-00-0 ! e. model "Markenrad" (moSki)........................... £ 23-00-0 f\ / f. model "Luxusrad" (moški).....................................; £ 25-I0-0 V\ " g. model "Luxusrad" (žensko).............................£26-10-0 Prejemnik kolesa mora doma plačati 5000 din za uvozno carino in looo din za prevoz od mej. do doma,5 torej skupaj samo 6000 din. Za vse nadaljne informacije, ki so brczpjacjTs^ se^o braca jte ' na zgoraj navedeni naslov. paket, odn, artikel j je rto procentno zavarovan in imata popolno jamstvo, vas paket lomačj dobijo. V nasprotnem primeru denar vrnemo, KLIČI ZA 2547 - po sesti uri zvečer. Razpolagamo z ■ ELEKTRIČNIMI HLADILHIKI ELEKTRIČNIMI PRALHIMI STROJI ELEKTRICIIMI RAZI2HIMI APARATI RADIO APARATI II RADIATORJI ; Izredni popust na določeno število' T.V". APARATOV, katero koli znamke .(Prihranite lahko najmanj tedenski zaslužek Vašega dela, ako se obrnete nas — ^ \ \ \ i s\ r / V \ V I ITA! K/V 'S \ v 78j Bridport St, ALBERT PARE tßj Tel, s. Mi 1395 - poslati v domovino paket z Živili, radio aparat, —-v tekstilno blago, uro itd,, itd. //L ~ imeti uraden prepis ali prevod katerega koli do-/■■■■/_ kumenta - nabaviti lepo slovensko knjigo zavarovati sete in svojoe za slučaj bolesni ali nesrečo ?/ f JS&MIk JE ODPETA VSAK PONEDELJEK, SREDO IN PETEK (3D S^-T^n iggOER^jrER...VSAKO SOBOTO OD 9 URE %JXITRA.J. DO 1 URE POPOLDNE. Izven teb ur pa lahko telefonirate s JW 6515 ____________^______Z, Rome - Mo Persio, Kdor hoče, da se njegovi doma razveselijo paketa, naj ' - ga naroči pri znani zanesljivi firmi li/ J\ux& A.estouo zahvaljnih pisem dokazuje, da dajemo odlično j blago po res zmernih cenah. Zahtevajte cenik' i Dr, Js Koce, G.P.O, Bos 670, PERTH, t-/,A, h i Slovenci v GEELOHG-u pozor! ■ßr W, i j' Prod kradkim sem odprl v DOROTHY Av. mesnico! ■ Ì <0 (1 J/ J/ /n/L\\Cy/jx\/jj/Jl^iU Ni Hudim Vam vsakovrstno ZVEZE ALI PREKAJEHO meso in vse vrste klobas (svinjina z lastne farme) po domačem okusu» Ci E KOHKURMČHE! MESO DOSTAVLJAMO TUDI HA | Tel. trgovine2 ¥5103, Tel. domas W 6164, D0M! 28, Eothman St. NORTH ESSENDO! ***** Izvršujemo vsa slikarska dela VSEH VRST,- Cb slavnostih in po želji pridem na dom. Jamčim za solidno izdelavo. O R Rojaki, če kupujete ali prodajate svojo hišo ali' trgovino, potem so obrnite na podjetje ----„ Y " ?Ty v DCm UTD Delo bo opravljeno po l< VAŠI ŽELJI. ^ CSE BODO ZMERNE! Rojaki, obiščite me, ali me kličite na dom, FOTOGRAFSKA DELA VSAKE VELIKOSTI! 26, Smith St., COLLIHGHOOD, IT. 5 - blizu Victoria Pde : J j Telef.s JA 4556 - po urah pa JW 7768 kjer boste v domačem jeziku občevali, kjer so stro- j 1/ u kovni nasveti prezplačni, kjer boste našli ljudi j ?/- OlClf^PTri KAKRŠNE ŽELITE i - \U fG Naše podjetje se obvezuje, da bo prispevalo od vsake j kupne pogodbe £ 15-0-0, ki jo bo sklenilo s Slovencem "H H svoj prispevek za gradnjo SLOVENSKEGA DOMA! -j \ V / OBIŠČITE NAS! V7