SLOVENKA LETNIK V. ŠTEV. 11. O RAZMERAH PROLETARSKIH ŽEN. IVANKA. Ako nasprotniki sodobnega ženskeg-a jTfibanja emfatično kličejo : Žena je rojena za materinstv'o, žena ostani v družini ! — je to z ozirom na razmere proletarijata krvava ironija. Saj je ta klic pač razumeti tako, da se žena posvečaj cd.no le vzgoji otrok in gospodinstvu. Ali tega proletarska žena ne more iz dveh tehtnih vzrokov : prvič sama ni dovolj vzg-ojena ter mnogo- krat nima pojma o vzgoji, drugič pa jo razmere tirajo, da si išče kruha izven doma, izven svojega gospodinstva. O tem pred- metu nekoliko vrstic ! Današnje socijalne oz. gospodarske raz- mere so take, da se proletarska t, j. de- lavska družina skoro absolutno ne more hraniti in vzdržavati z zaslužkom družin- skega očeta samega. Saj velikanska večina delavstva ne zasluži redno vsak dan niti 3 K. Kdor le količkaj pozna gospodinstvo, mora priznati, da ob sedanji vsestranski draginji niti tri krone ne zadostujejo dru- žini, ki ima samo enega otroka, za vse potrebščine življenja, ki bi bilo dostojno človeka. Sedaj pa pomislimo, kako naj živi družina — često mnogoštevilna —, katere hranitelj zasluži na dan manj neg'o dve kroni, a ob nedeljah in praznikih celo nič ! To je ravno toliko, da visi uboga družina vedno med lakoto in smrtjo. No, proletarijat si skuša pomagati s tem, da se tudi žene vdeležujejo borbe za kruh. Dandanes že težko najdemo proletar- sko družino, v kateri bi tudi žena ne pri- dobivala eksistenčnili sredstev, bodisi na ta ali oni način. Omožene ženske se na- hajajo po vseh tovarnah, skladiščih, pri zidarjih in vseh mogočih podjetjih. Druge pa se pečajo doma s pranjem, likanjem, šivanjem itd.,, ali pa hodijo streč v me- ščanske hiše. Žalostno je potem z vzgojo otrok in z družinskim žlvljenjen sploh, so-, sebno tam, kjer hodi žena v tovarno ali na kako drugo delo izven hiše. Ves dan dan ostajajo te žene z doma in le na večer se vračajo, da v jutro zgodaj zopet odidejo. Hranijo se z malenkostmi — lonček slabe kave ali malo sadja s koscem kruha, to je vsa njih hrana čez dan. Ko pridejo zvečer domov, so zmučene in trudne, noge so jim težke kakor svinec. Mnoga pa je še morda o tem noseča. Kako bi vsaj sedaj, po dnevnem trudu, potrebovale tečne večerje in počitka! Ali to ni mogoče. Ako nma že večjih otrok, tedaj jo čaka zvečer doma obilica g-ospodinskili poslov. Pospravljati mora, pomivati in kuhati večerjo. Vode in drv bi ji pač lahko prinesel mož, a poma- gati ženi v gospodinstvu se seveda ne strinja z njegovim možkim dostojanstvom. Ker ve, da je žena ob istem času kakor on .končala dnevno delo, da torej večerje še ne bo takoj, noče iti niti domov, marveč jo krene v žganjarijo, kjer pušča često polovico svojega zaslužka in velik del svojih duševnih in telesnih moči. Ko pa pride domov, hoče, da ga skleda že čaka na mizi, sicer žena ne čuje posebno prijaznega po- zdrava. Vsi možje seveda niso taki, a mnogi gotovo. Vzemimo, da ima taka delavska dru- žina jednega ali več otrok, ki so že toliko dorasli, da si lahko sami pomagajo, torej v starosti petih in več let. Toliko stare jih navadno jemljejo iz reje ter držijo pri pri sebi. Zjutraj jim dajo še celo zaspanim 285 zajutrek ; na določen kraj pa jim pripra- vijo za kosilo morda malo kave ali drugo malenkost in košček kruha. Zabičijo jim, da ne smejo preje jesti nego opoludne, da ne smejo napraviti nikake škode v stano- vanju ali na obleki, ker sicer gorje jim ! Kaki sosedi pa priporoče, naj malo popazi na otroke. Dete mora potem ves dan pre- biti samo sebi prepuščeno. Sosedini otroci g-a dražijo in tolčejo, a ako jim ono vrača milo za drago, tedaj bo zvečer joj, ko bo soseda tožila materi, kako je bil poreden, kako je tepel njene otroke, kako je sploh zloben itd. Delavka je zamućena, jezna, da moža zopet ni domov, v gospodinstvu je vse narobe, saj nima nikdar tohko časa, da bi je temeljito uredila, z jedno besedo: vzrokov ima polno za jezo in nepotrpežlji vost. Zdaj ji pa še otrok dela take preglavice ! In nanj navadno izlije ves svoj srd, ki so ga podžgale razne neprijetnosti. Pretepava ga besno, morda tudi preklinja, mesto da bi ga z mirno besedo poučila, zakaj teg-a in onega ne sme. Jednako kruto postopa z otrokom tudi vselej, kadar se mu je po neprevidnosti ali nesreči primerilo, da je kaj poškodoval ali razbil v stanovanju, ali si raztrgal obleko. Večkrat pretepa otroka za kako brezpomembnost, samo da dâ duška svoji slabi volji. Vsled takega po- stopanja zakrkne vsa mehkoba in blaga nežnost v otroški duši ; otrok postane • ali pretkano zloben ali pa top in neobčutljiv za vse. Na takem otroku tudi otroški vrtci ne popravijo mnogo. Sicer pa otroci tovarniških delavk mno- goštevilno umirajo takoj po rojstvu — ali pa kmalu potem pri rejnici. Tudi so mej tovarniškimi delavkami aborti in mrtvi po- rodi skoro na dnevnem redu. Vzroki leže na dlani. Kar se tiče razmerja mej zakoncema samima, je stvar jako žalostna. Poročita se navadno, ne da bi se do dobra poznala. Istotako ne razmišljata o nagnenju, ki je imata drug do druzega, in največkrat se kmalu po poroki pokaže da ne poznata istinite ljubezni. Neprilične razmere, slabe navade jednega ali druzega — in pogojev za nesrečen zakon je dovolj tu. Družinske razmere niso mnogo boljše ondi, kjer pridobivanje eksistenčnih sred- stev ne goni žen iz doma, ali vsaj ne za ves dan. Sem je šteti n. pr. perice, lika- r'ce, postrežnice itd. Tudi te žene se ba- vijo le na pol z lastnim gospodmstvom in družino. Saj je v družini z le enim otrokom vedno dovolj dela za dvoje rok ; ako se pa gospodinja bavi še s kakim postran- skim delom, potem je čisto gotovo, da bo vsled tega gospodinstvo in ugodnost dru- žinskega življenja jako trpela. Žalostna resnica je tudi, da je z že- ninim zaslužkom družini jako malo poma- gano. Prvič se v nerednem gospodinstvu vedno več porabi, nego v urejenem, in drugič si žene same privoščijo marsikak izdatek, katerega bi ne bilo neobhodno potreba ; tretjič pa je le preveč res, da se možje v takih družinah radi zaneso na ženin zaslužek ter se sami ne menijo dosti za delo, ali pa svoj zaslužek trosijo po gostilnah. Ob teh okolnostih je tem žalostnejše dejstvo, da je mej proletarijatom vedno več mož, ki se nočejo ženiti z drugo žensko, nego s tako, o kateri vedo, da ima reden zaslužek v tovarni, s pranjem ali kakor- sibodi. Tudi v proletarijatu se torej vrši nekaka kupčia ob zakonskih zvezah ter je zato tudi zakonsko življenje malokje srečno. Proletarska žena je jeden izmed naj- žalostnejših pojavov sedanjega krivičnega socijalnega reda. Rojena je bila v trpljenju in mukah in vse njeno življenje je sestav- ljeno iz trpljenja in naporov. Morda še ni imela postavno določene starosti, že je mo- rala v tovarno, magacin ali kam drugam na dnevno delo, ali pa se mora baviti z za- služkom doma. Na kako izobrazbo pri njej nihče ni mislil, V šolo je komaj kaj 286 hodila, ali pa neredno, i.) Gospa Koder: Ko bi se mu mogli umakniti ! Stari Koder : Kolikokrat sem že o tem premišljeval. Jaz bi že . . . (pavza.) Gospa Koder : Kaj bi ti ... ? Tudi jaz sem že mislila . . . Ko bi . . . (pavza, zunaj po- zvoni.) Stari Koder se trgne: J)ušan! (Odhaja ven.) Prižgi luč ! Gospa Koder: Dušan!'Oh, ti moj iz- veličar ! Vsa se tresem, (ido z drsajočimi koraki k omari po svetilko, nese jo na ini/,o in prižifja.) Drugi prizor. Stavi Koder, gospa lrsa.} Dušan: Oh, mama! (Objame jo strastno, potem vstane, obupano): Tako mi še nikdar ni bilo. Kakor da sem nekje pod zemljo. Nekaj svitlega je bliščalo k meni, in jaz sem se trudil : tja, tja k svitlobi. In zdaj sem tu, a pot je zagrajena, zaprta. Pod zemljo ostanem, pod življenjem! Gospa Koder: Oh, sin, Dušan, ko bi mogla ! . . . Zadnjo kapljo krvi bi dala . . . Zadnjo kapljo . . . (Skloni se in s težavo |)obira črepinje.) Kaj je prišlo nad te. Dušan ? ,Saj si vedno tako dober in miren ? Dušan : To je ravno. Jaz ne morem nič več molčati. Kričal bi, kričal, oh ! Vsa mladost je prešla, in kaj imam od nje?! .Midva oba z Jelvo?! Vse je izgubljeno in zapravljeno. Trudim se, delam. Svojo mla- dost, svojo srečo prodajam za kruh. Vse so mi uničili, vse so mi izjeli. Za kos kruha so me kupili. Kaj so naredili iz mene ? ! Mama, ali sem jaz še tisti vaš Dušan, cisti veseli Dušan, kteremu je bil svet premajhen za njegove osnove ? ! Kaj sem zdaj ? ! Izžet in onemogel. Zdaj vem, da ne bo nikdar bolje, nikdar ! Gospa Koder sede na stol in se joče : O, moj ]5og, kako smo nesrečni ! Dušan : Glejte, mama, jaz samega sebe ne poznam več. Vse je nekako otrpnilo v meni. Imam-li Jelvo rad? Jaz res ne vem. Mene samo vse boli. (Poklekne pred mater in nasloni glavo v njeno naročje.) Kar na sredo ulice bi bil legel danes, da bi ljudje hodili čez me in me teptali. Komaj sem se vlekel naprej. In potem pride še Branko, in Jelva pride in pove, da je njen god, a jaz se nisem na njo spomnil. Nisem mogel misliti na njo. Vse me je ubilo. Gospa Koder: Moj Dušani Umiri se! Morda bo bolje . . . Dušan : Nikdar ! Gospa Koder : Bo, o bo, mora biti bolje ! Boš videl. (Briše mu obraz in popravlja lase. Zunaj se zaslišijo koraki): Vstani,Dušan, onadva prihajata. Dušan : Mama, ne pripovedujte jima ničesar, prosim vas ! Gospa Koder : Ne, ne bom ! (s tresočo roko ga pogIadi po obrazu, obriše si oči in ide k omari, kjer pripravlja prt in skudelice za čaj.) Osmi prizor. Prejšnja, Jelva in stari Koder. Jelva prihaja in položi najprvo paket na mizo, potem sleče jaket in odloži klobuk : HitrO smO prišli, ne ? Stari Koder: Hotela je šc po dve bu- teljki vina, pa nisem pustil. Ona bi ves denar kar tako za nič izdala. Jelva : Ah, enkrat v letu ! Ali kako je to, vi še niste čisto nič pripravili, mama. in tako ste nekako razburjeni ? Kaj se je zgodilo ? Dušan stopi k očetu : Odpusti, razbil sem vazo. Prišlo je tako čudno. Razburil sem .se... Jelva : Ti si razbil... ? ! Kako je to škoda ! Gospa Koder : Po nesreči, le po ne- sreči. Dušan prime očeta za roko : -Saj mi od- pustiš ? Gospod Koder : Naj se razbije. .Saj morda ni bilo za druzega. Jelva : Kaj si vendar delal ? ! Meni je tako žal. Kako si razburjen ! Kaj ti je ? (Pogleda mu od blizu v oči, nežno) : Zakaj neČeŠ 295 v Hamburg, Dušan ? Tam bi morda tudi jaz lažje našla kaj zaslužka. Dušan bolestno: Ne morem! Kaj hočeš, da se raziđemo ? ! Mama jc bolna. In po- tem, jaz sem tu dolžan, vsi ne moremo . . . Gospa Koder: In vidva sama? Dušan ji ])nkrijc 7, roko usta : Mi moramo o.stati skupaj. Jelva, bi hotela, da odideva sama ? Jelva : Ne. Mi moramo ostati skupaj. Bilo je sploh smešno od mene, da sem rekla. Ti že veš. A jaz sem mislila, moj god je, in zazdelo se mi je, kakor da so se vrata odprla pred menoj, in tam je lepo in krasno. Kar za drhtela sem sreče. (Ovije mu roke krog vratu.) Ah, Dušan, ali se kcdaj do- čakava ? ! Tako si želim ven, ven iz tega mojega življenja. In sreča uteka. (Zailui.) Dušan prisiljeno veselo: Ali Jelva, kdo bo jokal ! Saj še lahko počakamo ! Kako zlati so tvoji lasje ! (Poljubi jih.) Gospa Koder svojemu mo/.u : Meni se srce trga. Stari Koder jo na hip objame : Oh! Jelva se skuša umiriti: Saj mi je Že dobro. Ženske solze! Križ čeznje. (Pogrinja mizo.) Gospa Koder : Samo veselo, otroci ! Mladi ste še ! (OtUde v kuhinjo in se kmalu vrne s samovarom.) Dušan : Kaj ti je oče, da tako molčiš in niti ne pušiš ? Stari Koder piipmvlja ])ipo: Ker ti nisi vesel, pa še jaz ne morem biti. Dušan : Oh jaz ! Jaz sem nekoliko ner- vozen, to je vse. Pel bi. Hočeš Jelva? Jelva: Zakaj ne? (intonira prisiljeno.) Megli- mcglica z jezera . . . Dušan jo spremlja, a takoj v začetku zastaneta oba: Ne gre. Hripave glasove imava nocoj. Stari Koder : Mraz je tu notri. (Nalaga premoga v peč.) Gospa Koder: Jelva, sedi k meni. Za- kaj si tako žalostna? Vse bo še dobro. In potem bomo vsi srečni. Ali ti mi moraš Dušana vedno rada imeti ! Jelva : Ah, kako govorite. Včasih mi- slim, da mi je že srce izgorelo, tako ga imam rada. Ali bojim se, jaz nisem že nič več lepa in stara sem že. In jaz bi hotela biti tako krasna, mlada in sveža. Za l^u- šana, mama, samo za Dušana. Meni ni nič, kako izgledam. Gospa Koder: Za njega si vedno naj- lepša. Niti ne veš, kako te ima rad. Dušan: Jaz vas imam rad! Ce bi mo- gel vse storiti za vas, kar bi hotel! (Trpko): Ali kaj morem?! Toliko da ne gladujete. Stari Koder: Mi smo srečni, sin. Jaz bi si nikdar ne želel lepše starosti, samo, da se ti toliko ne mučiš. Jelva: Morala bova iti, Dušan. Gospa Koder: Čaj bodeta vendar po- pila. Hotela sta ga, a zdaj bi odšla brez njega. (Xaliva čaj.) Jelva: Jaz nič ne vera, kaj nam je nocoj, kakor da smo si tuji. Dušan: Pridejo trenotki, ko mora vsak sam nositi svoje misli. Stari Koder popravlja pipo: Meni danes ne vleče. (V.-tane in hodi po sobi.) Dušan: Ne jezi se, prosim, zaradi vaze. Stari Koder : Ah, jaz sem že pozabil na to. Razbije se prej ali pozneje. Kakor mi ljudje. (Zastavi se pri sinu in se igra z njegovimi lasmi.) Jelva vstane in se odpravlja: A zdaj ZOpct v tir. Če bi vsaj ne bilo vedno jedno in isto. Ali, kakor včeraj, tako danes in jutri. Dušan oblači vrhnjo suknjo: Jaz pridem naj- brž še le jutri rano domov. Ob kakih pe- tih, šestih. Moral bom še v redakcijo. (Po- slavlja se.) Jelva že med vrati: In odpHtc okno, prcdno idete spat, tu je čisto ZaduŠljivO. (Odhaja z Duša- nom, Stari Koder ju spremlja v kuhinjo, a se takoj vrne.) Deveti Prizor. Stari Koder, gospa Koder. Gospa Koder sede k mizi in ihti : Moj Bog, kako ja to žalostno. Stari Koder stoji zamišljen pri vrat ih : In zdaj, kaj zdaj? (Hipno.) Zadušljivo jc, je rekla... 29Ó Ha . . . (Obrne se k |)eči, zavrti zgoraj za regulator in odpre vratica.) Gospa Koder osupnjena: Kaj pa delaš? Vsa žrjavica se bo sesula ven. Stari Koder: Xe bo se, ne. Glej, ko- liko je je .... Veš, kaj sva se menila da- nes popoldne?... Morala bi se umakniti Dušanu .. . Gospa Koder tiho: Ti misliš? Stari Koder: Tako ne gre več... Če nečeš, da ga končamo... V Hamburgu ima l(>po službo .... Gospa Koder : Pa zakaj noče ? .... Stari Koder : Ne more ! ... Denarja nima, in potem sva midva. On nas ne more vzeti seboj .. . Tako daleč je, in ti si bolna, in denarja nima .. . Go.fpa Koder : Ti misliš ? Stari Koder kaže na peč: Zaprl sem cevi, in ta žrjavica .. . Človek se zaduši... In ni težko . .. Gospa Koder: O, Bog! Samo greh je... Stari Koder: Bog je pravičen! Pomisli na Dušana ! .. .. On je naš edinec in dober. Kaj hočeš, da se zaradi nas uniči?... On tega nič več ne prenese. Gospa Koder: Ne on tega nič več ne prenese. Jokal je nocoj pred menoj ! Oo ! In ves iz sebe je bil... Pred menoj je kle- čal in tako strašno je govoril ! Stari Koder: Potem je zadnji čas. Veš, kako je bilo nama lepo, ko sva bila mlada, a on nima nič od svoje mladosti. Gospa Koder: Ali to mu bo strašno... (Kaže na peč.) On nas ima tako rad ... Stari Koder: On ne sme nič vedeti. Vse naredimo, kakor vsak večer. (Zioži po- sodi, na mizi in jo nese v kuhinjo, od koder se takoj vrne.) Gospa Koder: Ko bi samo Bog vedel, kako ga imam rafia! (Zamišljeno stopi k postelji in gladi odejo.) Do zadnjc kaplje krvi, do zadnje... Stari Koder zlaga l)eli (irt in |)Ogrinja navad- nega : Nič ne sme vedeti... Drugače bi bilo vse zastonj. Gospa koder: In ti v resnici misliš? Stari Koder: Ne more biti drugače. Kako dolgo naj še vse traja? On ves pro- pada in Jelva tudi. Če ga imamo kaj radi... Gospa Koder: Oh, ti moj ljubi Bog! (Odgrinja in pripravlja posteljo. Potem pomoči prst v blagoslovljeno vodo v mali i)Osodici pod sveto podobo na steni in poškropi.) .Sveta trojica in sveta mati božja naj ga blagoslovijo ! Stari Koder: .Saj to ni težko... Člo- vek omedli... In Bog je pravičen, ver- jemi, Bog je pravičen ! Gospa Koder vzame svečo iz pisalne mize in jo postavi na nočno omarico : Da bo jutri zjutraj lahko prižgal .. . Oh, ko bi samo Bog ve- del, kako mi je ta okrok pri srcu! (.\apravi znametije križa jireko zglavlja.) Stari Koder: In saj nama je že čas. Stara sva. Zadosti imava od sveta. Gospa Koder : Oh, zadosti ! Ali samo, da bi nas bil Bog sam k sebi vzel. Tako____ to je težko . . . (Pride k možu, nasi oni se na njega in zaihti.) Stari Koder: Ni drugače, ljuba moja. Bog' je na naju pozabil, pa morava .sama priti k njemu. On nas bo vodil. (Držita se nek.-ij časa v objemu, potem ide stari Koder k mizi vzame svetilko in oba odideta za špansko steno, sliši se, kako se slačita.) Saj ne grešiva za-se, za Du- šana . .. Gospa Koder: Oh, kako sem si vse drugače mislila. Da bomo srečno živeli, da se Viodo unuki igrali pred našimi očmi. Stari Koder: Mnogo si človek mi.sli... Vse ne more priti, kakor si želimo. Na Dušana misli. Temu se slabje godi, kakor se je nama. Gospa Koder : Ne ugašaj ! Mene je strah ! Stari Koder : .Moram ! ,Xastane tema, da se vidi na odru le žareča žrjavica v peči in luč pred podobo.) Gospa Koder: In bo kaj poinagalo Dušanu ? Stari Koder : Vsaka žrtva obrodi sad. Ne, boj se. božja pravica .. . Gospa Koder: Mene .strah!... (Zakrlči.) Oh 1 )ušan ! Dušan ! 297 Stari Koder počasi, glasno vzneseno: Moliva, žena !. . . Oče naš . . . kateri .si v nebesih ... posvečeno bodi tvoje .. . ime, pridi k nam tvoje kraljestvo... odpusti nam... (Lučica pred sveto podoho se gasi, zagrinjalo pad:u Ves čas se čuje močni, pretresnjoči glas starega Kodia.) Konec. NOČ. UTVA. TRST. Tiha noč zemljo objemlje zil)ije v sanje jo sladke : po gladini nebni |)love luna varno in molče. Skoz vejevje polumračno rahlo svit nje trepeta kot ljubpzen moja za-te v dnu nesrečnega src;'.. ZAVAROVANJE ZA STAROST IN OBNEMOGLOST. IVANKA. Težko si je misliti krivičnejše dru- žabne uredbe, kakor je današnja. Ves napredek, ki ga ustvarjajo končno le de- lavske roke, prinaša ugodnosti in koristi le kapitali.stom in privilegiranim stanovom, de'avcem pa ostaja komaj golo življenje. In ves sistem vladanja gre za tem, da se to krivično, vnebovp'joče razmerje ohrani in utrdi. Vladam so na skrbi vedno le ugodnosti in koristi privilegrancev, za de- lavske sloje pr. ki vendar edini omogo- čujejo, s svojimi rokami ustvarjajo vse te korist', se vlade ne menijo ali pa le — prisiljene. Iii še tedaj le gledajo, kako bi za delavstvo čim manj storile. Tak si.stem vladanja je tudi naš av- strijski, kar najbolj spričuje okolnost, da v Avstriji še vedno nimamo zakona za zavarovanje delavcev za starost in one moglost ter preskrbo njih udov in sirot. Pri nas za delavca še vedno obstoji alternativa: ali umri, ko ti ponehajo telesne moči, ali pa postani javni revež, katerega se na občinske stroške, po odgonu pošlje v kraj. kjer ima domovinsko pravico. Ondi se mu pa prizna pravo, da si dan za dne- vom od hiše do hiše išče hrane in stano- vanja. Ako je pa pristt)jen morda v kako mestno občino, pošlje se ga v javno ubož- nico. V obeh slučajih je odvisen od javne miloščine. Tako poniževalno, z uprav neznosnimi okoliščinami oteženo življenje čaka v Avstriji človeka, ki jc vse svoje življenje delal v potu svojega obraza, čegar roke so bile pokrite s krvavimi žulji. Za vse neštete svoje uradnike, vojaške in civilne, skrbi država, da v starosti in onemoglosti ne o.stanejo brez sredstev ; izplačuje jim lepe penzije kot obresti njihovega dela, ki jim omogočujejo več ali manj prijetno in udobno odpočivanje od truda. Le za ubozega de- lavca, ki je istotako delal v občo korist, in to pod najtežjimi pogoji, nima avstrijska vlada nikakega priznanja in nikakega po- vračila v času staro-sti in onemoglosti. Le ubogemu delavcu od vsega njegovega ogromnega, težkega dela ne ostane druzega, nego brezmoč in pravica do miloščine.Vse to velja tudi za ženo d(>lavko. Tudi ona je delala in trpela vse svoje življenje, a na starost jo čaka ista osoda, kakor moža. Ženam raznih uradnikov se po smrti moževi daje večji a'i manjši del zanj do- ločene penzije, in tutli nedorasli otroci dobe svoj del, delavčevi ženi in njenim otrokom pa po moževi smrti ne ostane druzega, nego — domovinska pravica problematične vrednosti v tisti občini, kjer jo je imel mož, oziroma oče. Koliko koristi ima udova z otroci pričakovati od te domovinske pra- vice, si lahko mislimo, ako upoštevamo okolnost, da so občine same izvečine v de- narnih stiskah, da jim navadno nedostaje denarja z.i najmanjše potrebe. Dovolj znano jc tudi, kako se občine na vse kriplje bra- nijo skrbeti sosebno za reveže, ki so bili že več let odsotni iz občine, kar pred vsem velja za udove in otroke delavcev, ki so 298 največkrat docela nepoznani v moževem rojstnem kraju. Udova, ako je še količkaj pri močeh, ne more pričakovati zase sploh nikake podpore ; a tudi za otroke se po dolgem obotavljanju komaj kaj stori. Ko- liko pretrpe delavske udove in sirote ob teh razmerah, ve le Bog. Te razmere so sramotne za moderno državo, in sveta dolžnost vseh avstrijskih ljudskih zastopnikov je, da pritiskajo na vlado, da že skoro preštudira načrt za zavarovanje za starost in onemoglost de- lavcev ter preskrbo njih udov in sirot. A^lada naj se ozira na neštevilne peticje, ki so jih ji v tej zadevi predložili socijalni demokrati in ki so podpisane od mnogih občin, skoro vseh bolniških blagajn in od sto in sto tisočev ljudstva, pa naj čim preje predloži načrt zakona za zavarovanje za starost in onemoglost delavcev ter preskrbo njih udov in sirot. O tem naj se ne da voditi oji sebične skrbi za svoj žep, marveč od spoznanja dolžnosti, katere ji do najbed- nejših ter najmarljiviših njenih podložnikov nalaga pravičnost ter zahteva kultura. VSEUČILIŠČE V LJUBLJANI IN SLOVENSKO ŽENSTVO. IVANKA. Borba za slovensko vseučilišče v Ljub- ljani se vrši že nad 50 let. Slovenci te borbe vsekako nc bijemo vedno z jednakim navdušenjem in eneržijo, naše težnje niso vedno osredotočene v tej smeri, kar je pač umevno, ker se moramo za vsako najmanjšo mrvico katerihkoli pravic puliti z nenaklo- njeno nam vlado in objestnimi, vladežel- nimi sosedi. Ali borba za vseučilišče v Ljubljani je v našem političnem življenju vendar stalna točka, ki o vsaki ugodni priliki s:opa v ospredje. Tako je v najnovejši čas vprašanje ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljub- ljani z elementarno silo buknilo na dan ter potegnilo v svoj krog ne le vse Slo- venstvo, marveč tudi brate Slovane to- in onstran Litve. Povod je dal sam po sebi dovolj malenkosten dogodek. V Ino- mostu je namreč hotel neki docent preda- vati v italijanskem jeziku, ali nemški dijaki so proti temu tako energično demonstrirali, da so italijanska predavanja preprečili. Nato so sledile interpelacije v državnem zboru, in ves narodno-politični stroj avstrij- skih Italijanov je začel delovati v tej za- devi. To je več ali manj samo uo sebi umevno, in vprašanje slovenskega vseuči- lišča bi zgolj zbog tega najbrže ne bilo stopilo v tako važen stadij, kakor je da- našnji. Tu je odločevala pred vsem neka druga okolnost. Minister Härtel je namreč italijanski deputaciji brez vsega obotavlja nja obljubil italijansko vseučilišče v Trstu, in to celo v kratki dobi treh let. To je seveda vznemirilo in ogorčilo vse slovenske duhove, pred vsem pa slov. akademično mladež, ki je potem nastopila za staro slovensko pravdo : za slovensko vseučilišče — s toliko premišljenostjo, s toli resnim navdušenjem in s toliko jedinstveno ener- žijo, da je ne le v .Slovencih, marveč v vseh slovanskih krogih Avstrije vzbudila najtoplejše simpatije in spoštovanje ter imponirala celo nasprotnikom. Demonstra- ¦ cije in shodi, ki so jih priredili ali povzro- čili slovenski akademiki v Gradcu, na Du- naju, v Prag-i in Zagrebu, in katerih so se udeležili skoro polnoštevilno akademiki vseh drugih slovanskih narodnosti ter mnogi odlični profesorji in poslanci, so bile res veličastne. Zasluga slovenskih akademikov je, da se je boj za vseučilišče v Ljubljani tako krepko in sistematično razvil v vsi slovenski javnosti. Prevažen pojav tega gibanja je tudi okolnost, da so slovanski akademiki jasno spoznali potrebo tesne mej- sebojne organizacije ter počeli intenzivno delovati v tem zmislu. Univerza v Ljubljani bi bila največjega pomena za razvoj slovenskega naroda, tako v kulturnem kakor v gospodarskem oziru. 299 To mora biti vsakomur jasno, ki ima ko- ličkaj zmisla za pogoje narodnega napredka. O tem pa tu ne bomo dalje razpravljali, pač pa malo osvetlimo korist, ki bi iz ustanovitve univerze v Ljubljani izvirala specijalno za slovensko ženstvo. Danes vedno bolj prodira prepričanje, da je popolnoma napačno in krivično, kra- titi ženam pravico do znanstvene izobrazbe. Vsaj tako si moramo tolmačiti dejstvo, da se ustanavljajo za ženske srednje šole ter da se jih pod vedno bolj svobodomiselnimi pogoji pripušča k študijam na univerzah. Tudi v Ljubljani se ima višja meščanska dekliška šola razviti v ženski licej. Ta šola je na Slovenskem — razun učiteljišča — prva postojanka v dosego višje ženske izobrazbe. Pričakovati smemo, da bodo sledili drug-i, važnejši koraki ; saj se tudi pri nas ne bomo mogli ustavljati duhu časa. Obeta se nam, kakor gori omenjeno, že v bližnji bodočnosti ženski licej, ki bi se lahko preustrojil v ženski gimnazij, kadar bi razmere to priporočale. To pa bi se moralo zgoditi takoj, kakor hitro bi Ljub- ljana dobila svoje vseučilišče. Gotovo nam- reč ljubljansko vseučilišče ne bo hotelo delati izjeme v modernem razvitku visokih šol bo tudi marveč pripuščalo ženske k študijam na svojih fakultah. S tem bi slo- venski narod le pridobil, ker bi Slovenke, ki morajo v velikem številu služiti si kruh izven narodnih mej, bodisi kot guvernante, vzgojiteljice, ali tudi poštne ekspeditorice itd., lahko v prihodnje v tujini dobivale boljšega kruha ; doma se bodo pa mnoge tuje moči lahko nadomestile z domačimi. Brez vseučilišča v Ljubljani pa bi gimnazij za slovensko ženstvo ne imel ve- like vrednosti. Kajti zgolj srednješoLska izobrazba, brez višjih študij, ženskam — kakor sploh nikomur — ne more prinesti posebnih koristi. Ako je pa za večino možkih naših dijakov pot na tuje univerze, ozir. studira- nje na istih, v zvezi z ogromnimi težkočami in najrazličnejšimi neprijetnostmi in neugod- nostmi, se stavijo v tem oziru večini našega ženstva naravnost nepremagljive ovire. Pred vsem treba vpoštevati naše slabe gospo- darske razmere, vsled katerih Slovencem manjka sredstev za vzdržavanje mladine na tujih univerzah. Za možko mladino je še kolikortoliko preskrbljeno z raznimi usta- novami in podporami, bodisi državnimi ali zasebnimi. Tudi roditelji in sorodniki več ali manj radi prinašajo gmotnih žrtev za višjo izobrazbo možkih rodbinskih členov ; mnogokrat se pozabi na vse druge otroke ter se izda zadnji novčić za sina visoko- šolca. Pa tudi če dijak ne dobi nikake podpore, ali pa le neznatno, možno mu je še na kak način zaslužiti si vsaj za najpotreb- nejše, da le more nadaljevati in končati študije. Vse drugačna je stvar v sedanjih razmerah za dijakinje. Tu bi pred vsem stali pred vprašanjem, ali morejo biti raz- nih ustanov in podpor deležne tudi štu- dentke. Biti smemo gotovi, da, ako bi to vprašanje prišlo v razpravljanje na mero- dajnih mestih, bi rešitev v desetih slučajih za ženske gotovo izpadla neugodno. Potem stojimo pred okolnostjo, da se rodbine ne bodo tako kmćilu emancipirale tradicije, po kateri se skrbi samo za višjo izobrazbo možkih ter se samo nje vzgaja k čim večji samostojnosti, ženske pa vporablja za delo ter se jim za to v najboljšem slučaju prizna kako doto. Za cilj vseh njenih stremljenj pa se ji postavi — moža, zakon. Kjer pa je sin namenjen za »g-ospoda«, tam čaka sestre velika sreča, da bodo kdaj pri njem lahko zavzele mesto kuharice, gospodinje. — Brez podpore se ob sedanjih razmerah v tujih vseučiliških mestih ženska nikakor ne more vzdrževati. Pa še druga ovira stoji Slovenkam na potu do studiranja na tujih univerzah. Ta ovira je sicer le malokdaj edina in glavna, in tudi ni nepremagljiva, ali ovira je vendar. Mislim namreč na tra- dicijonalno naziranje, ki stavi žensko pod kuratelo, ter zahteva, da živi in nastopaj 300 ženska, vsaj dokler je mlada, pod vednim varstvom in v vednem spremstvu matere ali kake starejše garde-dame. Zdaj je pa težko misliti, da bi mali ali kakšna teta mogla pustiti gospodinstvo in rodbino ter se preseliti z abiturijentko v tuje vseuči liško mesto, kjer ne biva nikaka sorodna ali sicer prikladna znana družna, da bi se pri isti dekle spravilo v varnost. Posebne gardne dame tudi ni mogoče najeti, in — evo, nove ovire za ženski vseučiliški študij v tujem mestu. Vsem tem oviram in težkočam bi se v glavnem odpomoglo, ako bi dobila I^jub- Ijana svojo univerzo. Že s tem,, da bi do- mači najvišji ku'turni zavod priznal ženskam pravico do višje znanstvene izobrazbe, bi se izpodkopala tla predanju, ki jim krati to pravico ter jih zadržuje v nevednosti in površni plitkosti. Alaterijelno vprašanje bi postalo lažje in jednostavnejše, istotako bi postalo nepotrebno nadziranje, dokler bi sploh z drugimi tudi ta tradicija ne šla v grob. Z jedno besedo : Ustanovitev vseuči- lišča v Ljubljani je v najožji zvezi s spe- cijalnimi interesi slovenskega ženstva v najširšem zmislu ter mu mora že iz tega vzroka biti »srčna skrb.» Dolžnost vsake Slovenke je torej, da, kjerkoli in kakorkoli more, dela propagando za ustanovitev vse- učilišča v Ljubljani. ŠTIRISTOLETNICA HRVATSKE UMETNE KNJIŽEVNOSTI. Letos, meseca aprila, je preteklo 400 let, odkar je Marko Marulić, prvi po imenu poznani hrvatski pisatelj, napisalsvojo epsko pesem '>Judita.« Hrvati so z vzvišenimi slavnostmi proslavili štiristoletnico svoje književnosti ter spomin na nje ustvaritelja Marka Marulića. Vsekako se je v Hrvatih že pred Ma- ruličem pisalo v staroslovenskem in hrvat- skem jeziku, ker Marulić sam piše o svoji »Juditi'<, daje »u verzih hrvatskih .složena « in sicer »po običaju naših začinjavalac ...», ali vse, kar seje pisalo, seje ali pozgubilo, ali pa je bilo za umetno književnost brez pomena. Po pravici torej slave Hrvati v Marku Maruliću očeta svoje lepe knjige, Marko Marulić je bil rojen v Spljetu leta 1450. kot sin imovitega vlastelina. Obiskoval in dovršil je spljetske šole, potem pa šel na visoko šolo v Padovo — edini izmed šesterih bratov. V Padovi se je ba- vil s humanizmom, filozofijo, retoriko in poetiko. Bil je gotovo jako nadarjen mla- denič, kar priča že okolnost, da so ga 22 let starega izbrali, da je v krasnem latin- skem govoru v imenu svojih tovarišev pozdravil beneškega doža. Vrnivši se v Spljet, živel je, kakor se o njem pripove- duje, lahkomiselno, veseljaško življenje, ter je iz te dobe o njem ostala sledeča povest: S svojim prijateljem Papalićem sta imela skupaj jed.no ljubico. Zahajala sta k njej, menjavaje se vsako noč. Jeden je po svileni lestvici skozi okno splezal v dekli- čino sobico, a drugi je spodaj stal na straži. Neke noči, ko je bila vrsta na Ma- ruliću, prosil ga je prijatelj, naj njega pusti k ljubici, v kar je Maiulić privolil. Stal je na straži pod oknom. Ali prijatelja ni hotelo biti; stoprv proti jutru pade k no- gam Marulićevim težka vreča — s truplom Papalićevim, z odsekano glavo. Ta dogodek je silno pretresel Maru- lića ; videl je v njem prst božji. .Spreobrnil se je popolnoma, postal je strog asket. Stanoval je v samotni tihi sobici, molil, se postil ter hodil edino v cerkve. Od tega časa se je posvetil znanosti ter jej ostal zvest celih .40 let. V .-itarejši dobi je šel v samostan sv. Petra v Gluhi dolini, a že čez dve leti se je zopet povrnil v svojo sobico. Umrl je leta 1524. Evropsko slavo si je pridobil Marulić s svojimi latinskimi deli. Njegov »Evange- listarium« je doživel šest izdanj ter je pre- veden tudi na italijanski jezik. Prvič je bil 301 tiskan v Benetkah leta 1501. Knjiga »De institutione bene beateque vivendi« je izšla v izvirniku v desetih izdanjih in v itali- janščini petkrat. To filozofskimoralično delo je prevedeno tudi na nemški, portugalski in francoski jezik. Marulić se j(> bavil tudi z zgodovino in arheologijo ter napisal in izdal »In- scriptiones Solonitanae antiquae« in še več druzih latinskih spi.sov. V hrvatskem jeziku je poleg »Judite« speval še drugi epos: »Suzana.« Obe pesmi obdelujeta znani svetopisemski zgodbi o Holofernu in čisti Suzani. Dalje je Marulić napisal v hrvaščini : Urehe duhovne, Dobri nauci, Stumačenje Kata — parafraza Ka- tonovega distiha. Lipo prigovaranje razuma i človika, in mnogo drugih pesmi. 'J"udi v hrvatski prozi je p'sal Marulić ter prevel Tomaža Kempčana »Hojo za Kristusom« i. dr. Celo nekaj šaljivih pesmi t. zv. »frottol« je napisal. Hrvatska dela Maruličeva je izdal Ku- kuljević. Zbrana latinska njegova dela pa so leta lOoi. izšla v Antwerpenu pod na- slovom »Opera o m n i a M a r c i M a r u 1 i S p a 1 a t e n s i s. « Hrvatje so vsekako lahko ponosni na svojega prvega poznanega pesnika in pisa- telja. — Marulić je postavil temelj hrvatski književnosti, ki se je sto let kasneje v Dubrovniku z nesmrtnim pesnikom Gun- duličem in Palmotičem tako veličastno razvila. Slava Maruliću ! POZNO, PA ŠE NE PREPOZNO. BOŽIDAR TVORCOV. KALUGA. F. E. K o r š. Prešernov a l b u m. Kritična zametka. Petrograd 1901. Tako glasi v voljni transkripciji i pre- vodu naslov brošurice, ktero je spisal rusk veščak slovenske književnosti sploh, knji-i ževnosti Prišernove pa posebno, prcvaja- telj Prešerna v ruščino zasluženi moskovski profesor i petrograjski akademik F. E. Korš. Brošurica pretresa tiste spise slo- venske, ktere je zbral »Ljub. Zvon« v eno knjižico ter je razposlal svojim naročnikom kot poslednji sešitek za minulo leto pod naslovom »Prešernovega albuma.« Ruskemu učenemu kritiku vsi spisi ugajajo, nektere pa nahaja kar izvrstnimi. >Več Prešerna!« Ivana Prijatelja — obširno ekscerpira ter mu končno od sebe pridaja opominjo, ktero priobčujem polno: »Naj mi čitatelji ne zamerijo za posebno obširen izvleček iz članka nadarjenega Prešernovega sorojaka», pravi g. Korš. »Članek je vreden tega ne le po svojih dostojnostih, on tudi prelepo odgovarja tistim, kteri Prešerna dolže nemarnosti glede slovanstva i domovine. Res je, da sam »Orglar« i »Nova pisarija« h koncu odgovarja tistim, kteri grajajo Prešerna za to, da je neki služil le svojim ličnim po- etičnim nagonom ter čisti umetnosti da je preziral vsakdanje nevzgode ; taisto dela tudi Puškin v svoji besedi poeta s tolpo. Pa ni Prešernu, ni Puškinu ni bilo treba posebno zagovarjati se za to, da nista žrtvovala svoje nadarjenosti domovini, da nista pisala stihotvorna navodila k domo- ljubju. Ivan Prijatelj je res dokazal, da je bil Prešern više svojih sodobnikov i da je videl dalje njih ; za to pa bi bilo čudno, grajati pesnika, da ni bil na višini položaja, ker se ni ponizi do večine ! Kar zahtevajo od učitelja g-lede neumnih otrok, dasi i tu želj otroških ne poštevajo, ne moremo zahtevati od pesnika-genija kot navdah- njenega preroka. Če se mu godi, kakor se je godilo Kassandri, temu ni sam kriv. Pa še žalostneje je, se ve da, ne zanj, če trpi taisto osodo i tedaj, ko so posledice popolnoma dokazale njegovo previdnost. Kdor svojo delavnost sorazmirja samo s potrebščinami scdajnosti, ta je koristen, pa njegova korist je omejena časom i mestom; kdor pa ne dopu.šča, da bi sedajnost in 302 posamnost, dasi bi bili mikavni, zaslanjali pred njegovim pogledom bodočnost i sploš- nost, ta ohrani svojo veljavo na dolgo, če ne na vselej, ter pridobi svojim sorojakom (lolžn.i pomen i položaj mej človeštvom. »Hrepenenj c.« Nesmrtnim manom Prešernovim posvečuje Fr. Ks. Meško — nahaja g. Korš prezanimivo povestjo, ktera pa s Prešernom ni v nobeni pravi dotiki, če tako ne smatramo »posvećenje« i da junak i junakinja povesti bereta Prešernov sonet «Memento mori.« » M a 1 a r o k a v i č a r i c a « Fr. Gove karja — je, kakor meni g. Korš, polzgo- dovinska, polbelctristična živa pripovedka, ktera nas znani z razmerami Prešerna k Ani Jelovšek. »V samotni uri.« Ernestine Jelov Sek — to so, po Korševem, spomini o Prešernu, nekoliko liričnega značaja, po vsebini pa ubogi; kajti dejstva so iz večine posneta po pripovedkah matere. »Prešeren in kritika.« Fr. Ile- šica — udostoja g. Korš zanimive opom- bice, ktero pa le privajam polno : »Ta kratka zametka znanega veščaka rodne pismenosti pro'zvaja na jasen uts : on menda ne ljubi Prešerna kot človeka, pa tega ne mara pripoznati. Odločneje govori v svoji knjižici »Prešeren i slovanstvo", ktera je napisana v globokim znanjem dela i jako trezno, razen konca, kjer je treznost zamenila nekaka strastiiost v razpravi o razmerah Prešernov h k ilirizmu, ktcri ima še i zdaj svoje privržence mej Slovenci, največ, menda, na .Štajerskem. Z vzgleilom g. Ilešiča na Prešerna kak na rodoljuba se popolnoma strinja njegov recenzent, g. Perušek, v »Ljub. Zvonu« za januar, kjer mu stavi v zaslugo prepričalnost njegovih oporek tistim, kttri so videli v Prešernu političnega vodnika svojega naroda i mu- čenika za onega. Te zasluge g. Ilešicu ne bomo odrekali ; pa — je li Prešern proti- vostavil ilirizmu le svojo mržnjo nanj? I mogel bi H on da Kopitar, s kterim pa si Prešeren ni bil dober i kteri je bil v Beču, torej precej daleč od mesta, kjer so delo- vali ilirci, mogla bi li ta dva moža pre- prečiti razširjanje ilirizma na Kranjskem, če bi mu tam bila tla blagoprijetna i ugodna?« Po mojem, je ta opazka gosp. Korša najbolj zanimiva, i sicer ne le v enem, a hkrati v nekolikih obzirih : i) Ko- likor so meni znane sedanje razmere, se Féodor Evgenjevič menda moti, če meni, da je še dendenešnji kaj privržencev ilirizma v Slovencih. Ilirizem je mej .Slovenci izgi- nil, i celo spominov o njem je ostalo le malo. Ilirizem je pokopan na veke tudi mej štajerskimi Slovenci. Vzeli so ga s seboj v hladno mogilo taki stebri južnega slo- vanstva. kakoršni so bili Razlag, Raič, Trstenjak i še nckteri. I vseslovanstvo, se ve da vseslovanstvo istinito i resno, v njegovi smrti ne vidi nič hudega : kajti istinito i resno vseslovanstvo smatra take prikazni, kakoršna je bila ilirizem le pre- prekami k istini smer', ravno tako. kakor sedanje bratenje Slovencev s Hrvati prav za prav ni nič druzega, kakor minutni od- dihlej na tistem etapnem potu po kterem nemški germanizcm pomika avstrijski sla- vizem k končnemu cilju, k splošnemu zjedi- nenju malih, večih i precej velikih narod- nih slovanskih grup ... 2) Gola resnica pa je, da si na Kranj.skem nikoli ni nahajal simpat'j i opore ne le ilirizem, no i pravi slovenizem je tam vselej hiral i hira še tudi dues. Če bi jednote, kakoršne bi Kranjski .Slovenci se svojimi sosedi davno mogli i morali sestavljati, če bi jednota slovenska mogla živeti, odgovornost Kranj- cev za pog'in slovenstva bila bi velika i strašna; pa nastali so časi, nastale so kulturne razmere, ktere štedijo ie življenje v desetkih miljonov, —- ergo: kuda ni kin', vezde klin, a Krajna je pred zgo- dovino slovenstva čista i opravdana . . . Vsaj jaz si dogodke poslednjih let na Kranjskem morem tolmačiti le tako : sa- pienti sat . . . 303 »Prešeren v najnovejši češki izdaji.« Jaromira Boreckega — tem po- vodom g. Korš čestita Cehom za najno- vejše prevaje Prešerna, kakoršne je priob- čil od Borcckega »Slovansky Prehled«, ter meni, da so češke prevaje Prešerna naj- bolj dovršene. Jaz g. Koršu ne bom opo- rekal, mislim pa, da je stvar taka : Ce skromnost kinča mladino, pa venca tudi starino . . . (r. Korš konča svojo kritično zametko takole: »Taka je vsebina tega slovenskega zbornika. Važen je za to, da je prinesel nekaj neznane do zdaj tvorine i da jc ob- novil nektera stara vprašanja i zadal celo nekaj novih.« Korševo brošurico je do zdaj, kolikor je meni znano, prijavil mej Slovenci le »Ljub. Zvon«, v svoji junski številki, če se ne motim. Pa Ašker.eva prijava je kratka i moji koj malo podobna po C)bliki i po zaciržaju. Torej se nadejam, da ».Slovenka« las- kavo sprejme te moje vrst'ce, da si so nekoliko zapozniie. Slovencem pa bi sve- toval seči po Korševi brošuri, posebno »ruski krožki'! mo'-ajo si jo bez posebnih ovir naročiti kar celimi desetki ter na ta način skazati svojo čast i hvaležnost možu, kteri je se svojim prevodom Prešerna na rusko za proslavo Prešerna da .Slovencev več stvoril, nego more stvoriti celo tak cvet slovenskih pisateljev, kakoršni so zje- dinili svoje moči i prijaviU svoje plodove v »Prešernovem alinimu.« NOVE KNJIGE. »Na Ž e r i n j a h«. Janka Kersnika zbranih spisov je izšel I sešitek IL zvezka. Vsebina tega seSitka je roman »Na Žcri- njah.« Glavni junak je dedič barona Sel- škega, slikar Rogulin, ki se mudi na po- dedo\anem razborSkem gradu. Pri njem biva ni počitnicah tudi ulanski častnik baron (jernau. Na sosedni grad Zerinje pride na počitnice domača gospoda, grof Waiden z ženo, hčerko Veroniko in njeno osirotelo sestričino baronico Ano. V gradu je še sestra gospodarjeva, teta Amelija. Ta je bila nekdaj zaročenka sosednega barona .Selškega, ali nesrečen slučaj je hotel, daje nekega jutra ponesrečil v gozdu njen mlajši brat, s katerim se je bil Selski prcjšni večer do dobra spri. In ker je baš Selski prišel prvi in ed ni javit nesrečno smrt mladega grofa, obvladal jc komteso Amelijo sum, da si je njen zaročenec iz maščevanja umazal roke s krvjo njenega brata, ter ga je s srdom pahnila od sebe, ne da bi si dala razložiti dogodek. Ona je ostala samica vse življenje, a baron .Selski je šel v tujino, kasneje pa je živel samo- tarsko življenje na svojem gradu Razboru. Po smrti je zapustil vse svoje imetje sinu svoje sestre, s katero se je bil spri za vedno, ker se je poročila s plebejcem. No, ker ni imel nikog'ar druzega na svetu, postavil je za dediča osebno nepoznanega mu nečaka. Ta je torej sedaj prvič bival na Razboru ter v družbi prijatelja Gernau-a često po- scčal sosede na Žeraijah. Zaljubil se je kmalu v grofico Veroniko, ki mu je vra- čala ljubezen, a le za igračo. Ko je prišel kasneje na Žerinje sorodtiik grof Sori, po- darila je \'eionika njemu svojo ljubezen, a slikarja Rogulina, ki jo je intcrpeliral radi njenega vedenja, je mrzlo zavrnila, češ, da ga ne razume, da se jej zdi komi- čen. -Slikar ji je odgovoril razburjeno, in drugi dan jc dobil od grofa Sorija poziv na dvoboj. Isti se je tudi vršil, in Rogulin je bil težko ranjen. Dvoboju je bila slu- čajno pr ča mlada baronica Ana, ki je skrivoma ljubila slikarja. Vrgla se je k ranjencu na kolena, in on je baš odprl oči ter jo spoznal . . . .Slikar je po dolgem času okreval, a mej tem se jc poročila Vero- nika, do katere je slikarju ostalo samo še zaničevanje. Potem se je .slikar pripravil na dolgo potovanje. Pred odhodom pa je našel dnevnik ranjkega strica, v katerem je bilo na posebnem listu opisano ponesre- čcnje mladega grofa Waldena ter izraženo odpuščanje komtesi Ameliji . . . Ta list je nesel Rogulin teti Ameliji na Žerinje, kjer je bila sedaj sama. Spoznala in obžalovala je kruto svojo zmoto. Tako je izginila za- preka, tajni prepad mej Waldenovo in .Selškega rodbino, in Amelija, ki je vedela za ljubezen Anino, je že gotovo slutila, da 304 Pride mej slikarjem in Ano do poroke. To se je po treh letih, ko se je Rogulin vrnil iz tujine, tudi srečne, dovr.šilo. — Y tem delu Kersnik absolutno ni ori- ginalen ; roman se zapleta in razvija kakor sto drugih v raznih literaturah iste in prejšne dobe. Tudi značaji so čisto .šablonski. Kak.šne določene vodilne ideje čisto manjka in, ker se dejanje vrši izven narodno-ljud- skih sfer, smo s tem Kersnikovim delom manj zadovoljni, nego z drugimi njegovimi deli. Najbolj nam še ugaja začetek, v ka- tereîn je opisan kratek prizor pred vaško gostilno. Vs;'kako pa tega romana ne smemo Kersniku zameriti, ker treba pomisliti, v kateri dobi ga je napisal in da so tudi drugi veliki p satelji časih napisali kaj manj dobrega. Gotovo bo roman « Na Zerinjah« tudi sedaj marsikomu ugajal. — Toplo pri- poročamo, da se .Slovenke in Slovenci v obilern številu naroče na Kersnil entbehrt. . . nicht einer gewissen Komik.. Zadnja številka dunajskili » Documente der Frauen« ])rinaša na prvem mestu članek o ženskem gibanju na Slovenskem, ki ga je napisal znani slov. soc. demokrat in najožji somiš- ljenik »Rd. prapora«, g. Karol Linhart. Ko smo precitali ta članek, smo se prav od srca smejali. Ob enem pa smo se ču- dom čudili, da po gotovih dogodkih g. Linhart svojega članka ni umaknil nli jja ga vsaj temeljito predelal. G. Linhart je namreč članek napisal in odposlal ured- ništvu »Doc. der Fr.« že pred več meseci, nekako tedaj, ko seje vnela mej ».Slovenko < in »Rd. praporom« prva polemika. Takrat g. Linhart še ni vedel, da od v olj e za usta- novitev vseslovenskega ženskega društva do dejanja ni daleč, in da bo kot prva v tem društvu predavala — gca. Zofka K v e d e r in kak o bo predavala . . . Ta- krat takoj obelodanjen, bi članek ga. Lin- harta sicer tudi ne odgovarjal resničnim razmeram, ali imel bi vsaj zmisel oseb- nega mnenja, osebnega pojmovanja. Danes pa ga najmileje kak.akterizujemo z besedami g. Linharta, da članek »... ent- behrt, unter die Lupe genommen, nicht einer gewissen Komik . . .« G. Linhart deli žensko gibanje na Slovenskem v pleve in zrnje ter v tri »temeljno različne« kroge. O prvem krogu piše tako-le : »Prvemu krogu, prvi fazi, če jo vza memo pod drobnog-Ied, ne manjka nekake komike. V »Slovenki« se je že večkrat vspodbujalo k ustanovitvi »vseslovenskeg"a ženskega društva«, toda od volje do d(;ja- nja je daleč, in dosedaj se še ni prišlo do tega, da bi se dalo vspodbuji realnejšo obliko. Udje prvega kroga pa zadnji čas mnogo o tem govore, in bati se moramo. da izvedejo tak eksperiment. Bati za to, ker bi se o izvedenju te ideje optimisti, ki pričakujejo tu kak poriv modernih žen, in idealistke ustanovnice, ki v svoji naiv- nosti gledajo razmere v rožnatem blešču svojega salonskega vzdušja, kaj bridko razočarali. Prvi bodo videli, da je f razasto navdušenje bilo le plamen slame, ki o prvi ostrejši sapici ugasne — idealistke našega kroga pa si nabavijo moralično naduho ... 'l'i človečki smatrajo stvar kot »Pariško modo«, to so mlečnate moralistke, ki krasno upoštevajo teorijo zadovoljstva ter se kveč- jemu »emancipirajo« do platoniških zaljub- ljenih pesmi. Njihovemu počenjanju nedo- staje že v naprej vsake realne podlage in prcmišljenosti, salonsko gibanje mora kon- čati, kakor vsaka komedija, s presrčnim smehom »musjeh Publika « Te sicer prav honetne ljudi ima človek lahko rad, a res- nimi jih smatrati ne more.« (K tem vrsti- cam pišemo komentar kasneje.) Drugi krog tvorijo socijalno-demokra- tične ženske, ki so zasnovale strokovno društvo idrijskih izdelovalk čipk, z imenom »Veda.« O tem društvu še ni bilo mnogo slišati, še manj pa o soc. demokratičnih ženah v obče. Pred nekaj leti je sicer na shodili g. Kristana pač nastopala neka tovarniška delavka ; ali .kmalu je morala uvideti, da ji kot .soc. demokratki ne bc> možno shajati s svojimi tovarišicami v to- varni, ter je tudi .skoro svoje .soc. dem. prepričanje obesila na kol. V najnovejši čas pa je stopila na pozorišče druga soci- jalna demokratka — ga. Ada Kristan — nota bene — kot d r u g a in ne kot prva, kakor pravi g. Linhart. O drugem .socij. dem. ženskem gibanju nam ni nič znanega. Tretji Icrog tvorijo one .Slovenke, kate- rim je vodnica — gca. Zofka Kveder. Tu .sledi dve strani obsegajoč slavospev Zofki in njenim spisom, sosebno njeni knjigi »Misterij žene«, katere pa slovensko ženstvo pač ni tolmačilo tako, kakor g. Lmhart. Potem pa pravi g. Linhart, da je z Zofko in njenimi spisi poglavje o ženskem giba- nju na Slovenskem prav za prav končano. \'endar pa še hitro napravi sledeči resumé o početkih gibanja : »Dva taiiora si stojita torej tukaj na- sproti, pravzaprav dve stranki v enem ta- boru, ter bijeta razkačen domač boj. Na eni strani starost, krščanska ponižnost, askeza nasproti človeškemu pravu ; na drugi 306 strani divja, razposajena mladost, ponosna naprednost, žlahtno uživanje — na eni strani gospa Nama . . ., na drugi emancipistka. Nekako na sredi stoji žensko glasilo »Slo- venka«, ki pa še dandanes seveda ne odgovarja temu, kar razumevamo z besedo »ženski list«, marveč tvori več ali manj beletristično smotro, ki prinaša semtertje tudi dobre stvari. No, napredek je končno že v tem, da se je kaj dobrosrčni (urge- mütlich) rodbinski list spremenil v revijo, ter upamo, da se o utrjenju uredništvene hrbtenice stori tudi skok do žen.skega lista.« Sedaj pa postavimo nasproti vsem tem izvajanjem g. Linharta sledeča dejstva : Ideja vsesloven.skega ženskega društva je ])ostala dejstvo ; društvo ima že svoje pro- store, čeprav provizorne, ima bogato knjiž- nico, prireja sestanke in predavanja. To je prvo. Potem so članice tega društva in tudi odbora — vsaj kolikor je nam znano — jako izobražene in resne žene, ki gle- dajo življenje naravnost in ne skozi rož- nato salonsko luč, ki imajo resen namen, delati v »povzdigo duševnega obzorja naj- slabše situiranih ženskih slojev.« Upati moramo, da bodo te žene svoj plemeniti na- men vsaj v bližnji bodočnosti počele potom društva izvrševati. Končno je »Splošno slovensko žensko društvo«, iz katerega se g. Linhart tako neusmiljeno norca dela, za svoje prvo javno predavanje povabilo geo. Zoiko K v e d e r, ki je povabilo tudi sprejela. Zofka Kveder, ki stuji nad vse vzvišena v očeh g. Linharta, ta edina apo- stolica pravega ženskega gibanja na Slo- venskem — kakor pravi g. Linhart — je predavala v ».Sploš. slov. ženskem društvu« ter v svojem govoru tudi priznala ve- liki pomen in namen tega društva ter sploh govorila tako, da se je z njenim govorom lahko strinjala tudi vsaka konservativka — nikakor pa ne tako povsem prava moderna emancipistka. Ne vemo seveda, ali je gca. Zofka govorila zgolj po prepričanju, ali pa je razumno računala z okolnostmi . . . Vsekako njena izvajanja socialnim demokratom niso uga jala, kar je nekdo v »Rd. praporu« dovolj jasno povedal. In g-. Linhart, ki tako nav- dušeno priseza na Zofkin prapor, se ni zglasil v obrambo Zofke, kakor se tudi tedaj, ko je del slovenskega novinstva tako čudno sprejel »Misterij žene« in ko te knjige oficijelna slovenska revija »Ljub. Zvon« še omenila ni niti z jedno besedico — ni oglasil g. Linhart in soc. demokratično glasilo sploh ne. Pač pa je to odločno storila — »Slovenka«, ki po Linhartu z ženskim gibanjem na .Slovenskem nima nič skupnega ter stoji izven mej tega gi- banja. Zanimivo, res ! G. Linhart pozna na Slovenskem soc. demokratično žensko gi- banje, dalje specijelno Zofkino strujo in gibanje za vseslovensko žensko društvo. »Slovenki« pa ne priznava nikake vloge in nikakega mesta v vsem ženskem pokretu na Slovenskem. »Slovenka« mu ni druzega nego beletristična revija. No, nam se to priznanje zdi nad vse laskavo, ali sprejeti ga ne moremo. Vemo in trdimo marveč, da je baš »Slovenka« edino, pravo vidno znamenje modernega ženskega gibanja na .Slovenskem. »Slovenka« sicer ne prinaša tako silno modernih člankov kakor n. pr. «Documente der Frauen«, pač pa sistema- tično in dosledno deluje v prospeh žen- skega vprašanja na Slovenskem, r a čun a j e o tem z našimi narodnimi razme- rami in z razvojnim stadijem slo- venskega ženskega gibanja. »Slovenka« je edino torišče, na katerem »^e v Slovencih bije boj za žensko jednakopravnost in na katerem se dela za probuo ženstva v mo- dernem zmislu. Za sabo nimamo nobene stranke, pač pa vse one slovenske ženske in moške, ki so za zdravo žensko eman- cipacijo. Gca. Zofka Kveder priobčuje svoje slovenske spise skoraj izključno v »Slo- venki«, a tudi njen »Misterij« je na Slo- venskem gotovo imel največ odjemalk in čitateljic mej našimi naročnicami. Sploh pozna naše ženstvo pisateljico Zofko po- največ iz ».Slovenke«, s katere programom so se dotični njeni spisi vedno vsaj deloma strinjali. Nezmiselno je torej govoriti o posebni Zofkini struji, ki bi s ».Slovenko« ne imela nič skupnega. Tudi v »Sp. ženskem društvu« ima ».Slovenka« dovolj naročnic in še več čitateljic in somi.šljenic, v k3lik(>r se oba programa že itak ne pokrivata. 7ato je istotako nezmiselno g'ovoriti o tem dru- štvu kot o separatnem ženskem gibanju, brez vsake zveze se s Slovenko«. — Nedavno je krog zavednih tržaških dam v » Edinosti« priobčil izjavo, v kateri se priznava po- polno solidarnega in zadovoljnega z delo- vanjem ».Slovenke.« — Posebno pa dokazuje 307 baš ojstra polemika »Rd. prapora« z našim listom, da isti ni zgolj belestritićna re v jn. No, brez ozira na vse to, brez ozira na mnoga privatna pi.sma, ki pričajo, da se »Slovenka« vpošteva kot žensko glasilo, brez ozira na to, da so mnogi srbski in nekateri hrvatski listi, dalje češki »Čas« in »Doc. der Frauen« poročali o »Slovenki« kakor modernem ženskem listu*) brez ozira na vse to, zadostovati mora g. Linhartu, za dokaz, da je »Slovenka« modern ženski list, sledeče : Gospića Zofka Kveder, ki je bila obveščena o članku ga. Linharta, ho- tela se je že pred meseci za »Slovenko« potegniti in razpolagati pri uredništvu «Do- cumente der Frauen», rekši nam osebno: »Zakaj naj bi se »Slovenki« godila krivica ! Jaz poznam dovolj slovanskili ženskih 1 i s t o v, a r e č i m o r a m, d a j e »Slovenka« med n a j p r v i m i.« Mi pa smo prijazno ponudbo gce. Zofke hvaležno odklonili, ker smo g'u. Linhartu privoščili malo — blamaže. Saj, da bo se tako blamiral, nismo mislili. Tudi pokret kršč. soc. žen na Sloven- skem je ta vestni informator popolnoma prezrl ! Vsekako bi bilo pošteno od g. Lin- harta, da bi popravil mistifikacijo čitateljev »Docum. der Frauen« glede slovenskega ženskega gibanja. + Fran Kalister. Dne 27. novembra t. l. je po kratki bolezni neiiadoina umrl znani mecen slovenski, gospod Fran. Kali- ster, veleposestnik v Trstu. Pri nas so redki možje, ki bi se potem, ko so dospeli do velikega premoženja in z istim združene moči, Se hoteli spominjati svojega revnega naroda ter se smatrati še za ude istega. Taka sijajna izjema je bil pok. Fran Kalister. Kot najbogatejši mož velikega trgov- skega emporija se ni le nikdar sramoval svoje slovenske narodnosti, marvee jc tudi vselej vestno vršil svoje dolžnosti do iste. *) „Čas" od 26. septembra t. 1. štev. 2G(>. piše: „Slovinslie žeDV pokrokove raaji velice pëkn<' list „Slovenku", vychâzejici v Terste. Systematicky spofiidanym obsahem, râzem xiplnë modernim a samo- statiiostî svou zîsk.'ivji všechnv sympatliie a jest jen škoda, že iiezualost krasne slovinstiny u nas ntim brÄni, abychom Slovenku co nejvfeleji doponičili. To/, aspoft upozorfiujeme !" Našteti so darovi, ki jih je naklonil v slovenske kulturne m politiéne svrhe. Ni mogoče no omejenem prostoru in ob zaključku lista našteti vseh zaslug blagega pokojnika: le toliko naj omenimo, da je le njegova dobrotljivost omogočila mnogim našim na- darjenim mladeničem, da so študirali, in da mu je srce gorelo enako za vse sloje slo- venskega ljudstva In če bi ne storil druga, nego da je zagotovil obstanek „Edinosti", kateri je pri- pomogel do lastne tiskarne, to dejstvo samo bi mu zagotovilo časten prostor v zgodoviwi preporoda našega naroda. Kajti kdor bo pisal historijo naših, bojev z mogočnim, brez- obzirnim sovražnikom ob Adriji, moral bo upoštevati važno ulogo, ki jo je od prvega početka pa do danes v tej nejednaki borbi igral list „Edinost." Zasluga „Edinosti'' je v prvi vrsti, da je tržaško — mestno in okoličansko — Slovenstvo najvzbujenejSe po vsej domovini. Ob blagopokojnega Frana Kalistra do- brot ali se je razvijala tudi „Slovenka"- ; sa/ je bila sprva priloga „Edinosti", a tudi dandanes, kot samostojen list, bi ne mogla uspevati, da ni v konsorciju ,,Edinosti", ki JO zalaga in izdaje, tako idealnih mož, kakor je bil Fran Kalister. Storili bomo torej le svojo dolžnost, ako tudi mi okrog „Slovenke" blagemu pokoj- niku, ki ni zakopal svojih „talentov", ohra- nimo hvaležen spomin. Slava slovenskemu ¦mecenu ! Ženska v državni lekarniški službi. Nižeavstrijsko namestništvo je imenovalo gospico G i z e 1 o Kun za farmacevtsko aspirantko dunajskih bolnišnic. To je prvi slučaj v Avstriji, da se nahaja ženska v državni farmacevtski službi. Na graški univerzi je bilo v preteče- nem semestru slušateljic : na j u ridi čni fakulti I izredna slušateljica, doma z Ogr- skega, in 17 hospitantk iz naše državne polovice ; na medicinski: 2 imatriku- lirani (pravi) slušateljici iz Avstrije, 2 hos- pitantki iz Avstrije in i hospitantka iz Ogrske ; na f i 1 o z o s k i fakulti : 3 imatri- kulirane slušateljice iz Avstrije, izredne slušateljice : 4 iz Avstrije, i inozemka in hospitantk: ig iz Avstrije, 3 iz Ogrske, Ali je med njimi ktera -Slovenka ? 308 Umrljivost otrok. Nedavno je izdal dr. Fr. Prinzing-, zdravnik v Ulmu, svoje za- nimive preiskave o vzrokih umrljivosti otrok v mestih in na kmetih. Na južnem Nemškem in v Avstro-ogrski je umrljivost otrok večja na kmetih, v velikem delu Pruske pa v mestih. Vzrok temu razločku je način hranitve. Tam, kjer navadno ma- tere doje svoje otroke, je umrljivost večja v mestih, ker morajo matere pomagati očetom zasluževati. Kjer pa se otroke hrani umetno, jih umira manje v mestih, ker je meščanke lažje prepričati o pamet- nem načinu hranitve. Umrljivost pada znatno vsled sanitarnih zboljšav v velikih mestih. .Sploh je umrljivost otrok v ozki zvezi z vrsto hrane in njenim spreminjanjem na- dalje od gospodarskeg'a položaja prebival- stva in od večje ali manjše samostojnosti mater. V delavskih družinah, kjer je mati prisiljena delati, da pomaga vzdrževati dru- žino, umira največ otrok. Poštne uradnice na Angležkem. Kakor v marsikterem drug-em poklicu, tako so si Angležinje osvojile že davno službe v raz- nih strokah kralj, pošte. Pravzaprav naha- jamo že od leta 1853. ženske v poštni službi na Angležkem. Leta 1871. — takrat je bil s pošto združen že brzojav — je služilo pri angležkih poštah že 972 žen. Leta 1875. odprle so se ženam službe knji- govodij poštne hranilnice ; v tem položaju se nahaja dandanes 1500 žen. Leta 1881. pripustili so žene v oddelek poštnih na- kaznic, kjer danes deluje 750 žen. Vseh poštnih uslužbenk je sedaj na Angležkem 34.000. Nemške žene proti društvenemu za- konu. Začetkom m. m. se je vršil občni zbor zveze naprednih ženskih društev v Berolinu. Ker je policija šikanirala zbo- rovalke s tem, da je hotela nadzorovati zborovanje v prostorih državnega zbora, sklical se je poseben ženski shod, kjer se je energično protestiralo proti društvenemu zakonu ter je gdč. dr. iur. Augsburg v svojem govoru povdarjala, da mora vsak državljan zahtevati od drž. zbora za- kon, čegar jedini člen naj se glasi: »Vsi zakoni zveznih držav za društva in shode so razveljavljeni.« .Sprejela se je tudi ojstra resolucija v tem smislu. Tudi o nadaljnih razpravah občnega zbora je prišel na vrsto ta prednost ter je gdč. Ana P a p r i t z pozivala žene na boj proti društvenemu zakonu, ki je — mimogrede povedano — velikanska ovira ženskemu gibanju tudi v Avstriji. Istotako je društveni zakon prišel v razpravo tudi na občnem zboru splošnega nemškega ženskega društva, ki se je vršil začetkom oktobra v Eisenachu. Sklenila se je v smislu predloga gospe Marije Stritt iz Draždan resolucija, da se vse navzoče zastopnice ženskih društev pozivajo, z vsemi možnimi sredstvi delo- vati na to, da se ustvari jednoten nemški društveni zakon, ki bo dovoljeval ženam iste pravice kakor moškim. Postaje za pravno varstvo žen na Nemškem. Na občnem zboru zveze na- prednih ženskih društev v Berolinu je po- ročala gdč. Marija Raschke o snovanju podružnic centralne postaje za pravno var- stvo žen v Berolinu. .Sedaj obstoji že v 22 mestih 25 takih postaj za pravno var- stvo. Pomoči iščoče ženske se najraje poslužujejo tega posredovanja, ki je brez- plačno, ter svoje zadeve najraje zaupajo svojim spolnim tovarišicam. Predstojnice postaj za pravno varstvo, ki niso juristke, izročajo slučaje pravnim zastopnikom. .Svrha takih postaj za pravno varstvo je zmanj- šanje števila pravd, potom poravnav. Ako pa vendar pride do tožbe, potem zastopa žene postaja za pravno varstvo tudi pred sodiščem. Tudi na občnem zboru splošnega nem- škeg'a ženskega društva v Eisenachu se je poročalo o postajah za pravno vanstvo, in sicer sta govorili o tem predmetu gospa Füngst iz Frankobroda n. M. in Julija Eichholz iz Hamburga. V obeh mestih obstoječe pravnovarstvene postaje so se izvrstno obnesle, sosebno o zakonskih sporih, radi plače itd. Ner.-.ško ženstvo torej že krepko deluje tudi na tem polju samo- pomoči ; mi moramo le želeti, da jih Slo- venke začnejo čim preje posnemati. Priloga. Današnji številki prilagamo za izvenmestne naročnike poziv ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu glede darov za božičnico in dotične nakaznice ter prosimo se svoje strani, da bi se cenjene naročnice poslednjih rado- darno posluževale. 309 P, N, NAROČNICAM IN NAROČNIKOM! Peti letnik „Slovenke" gre h koncu, a mnogi še niso poravnali naročnine za IV,, da celo za III. leto ne. Ker moramo biti do konca leta na jasnem, je-li naš list aktivno podjetje ali ne^ in bomo-li mogli izdajati tudi nadalje edini ženski list^ pro- simo vse, ki so še zaostali z naročnino, da nam Jo gotovo poravnajo tekom meseca decembra t, 1, Primorani smo o tej priliki izreči svoje začudenje nad postopanjem nekaternikov, ki lepo ves čas sprejemajo naš list, proti koncu leta pa ga vrnejo z opombo, da ga niso naročili, „Slovenka" ni kako koristolovno židovsko podjetje, a brez podpore od strani naročnic in naročnikov in o takem nehonetnem postopanju posameznikov ne more izhajati. Ponavljaje prošnjo za poravnanje starih dolgov beleži z odličnim spoštovanjem UPRAVA „SLOVENKE", © 310 Odlikovan fotografski atelier a. Jerkič V GORICI Gosposka ulica štv. 7. edini zalagatelj c. kv. drž. uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. JTovi, ToMkomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam te stroke. Razglednice, lepše kakor vse dosedanje, 20-25 gld. tisoč. >'a ziilitevo se pride fotografovat dotieui kraj. Nikaka skrivnost ni več, da si napravo vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najtineje likerje po fran- coskem zistemu 8 pomočjo ekstratov ; isti stanejo za vsakih •5 litrov likeijev iu sicer: Tropiiiovec, Ahsiut, Vermut, Kiiski peliiiovee, Češki liUer, Kimel ]>o SO kr; slivovec, rum, češiijevec, alaš, alpski liker po S.") kr. iu Koujak Benedik tinec, Cliartreuse, Plzenski liker po!)."»kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali s poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr, vef. Vsaki pošiljatvi pridejien navodilo, kako se napravi liker. Preprod.ajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. 2—12 JOSIP GOMBAČ, TRST, ULICA GEPPA 16. II. Slovenke ! Spomin]a]te se družbe SV, Cirila il Metoda in zavoda sv. Nikolaja v Trstu. Tržašh posojilnica in Hranilnica leglstiOTana mm i mw,m poiošivoin, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 529. Hranilne nloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 5>/s°/o, ua menjico po 6 "/o na zastave po ö'/a'/o- Uradne ure so : od 9—12 dopoludue in od 3—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilnični račun 816.004. KADILCI! ZAHTEVAJTE POVSOD CIGARETNE PAPIRČKE V KORIST DRUŽBI SV Cirila IN Metoda KATERI SO NAJBOLJŠI OD VSEH DRUGIH GLAVNA ZALOGA J0S.ŠTOKA TRST 311 Prosimo za pravočasno obnoviteu naročnine na Slovenko ! KAVARNI,TRGOVINSKA" in NEMŠKA" Kjer sta shajališči vseh Slovanov v trstu priporoča lastnik Anton Šorli na razpolago so vsi slovanski in drugi častniki. Poseine sliramte za rartllago ceiiîeiini pstom. pozor „Secession." Kuhinjska posoda od sivega emaj- li ranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Za- loga popolne liuliiiijslie oprave. No- vost te vrste je patentovani strOJ za kuliaiije kave ali eaja, ki deluje sam od sebe, ne da bi ga bilo treba nad- zorovati. Izkljiično prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera veccliia 5 — TKST Zavarovanje življenja je eminentne važnosti za vsaeega človeka, osobito pa za gospodinje in matere. v marsikateri obitelji je življenje moža oziroma, očeta edini kapital, od katerega je odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje iii zapusti nepreskrbljeno tidovo z otroci, je često cela rodliina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. / zavarovanjem ua življenje je možno: Varovati družino za slučaj smrti rediieljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za- konskim, množiti rodbinsko premoženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku Itd. Pod najugodnejšimi pogoji sprejema „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt In doživetje, dote otrokom In pokojnine. Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo uplačlla. Doslej se je členom plačalo dividende K 71l)54^1'2.S Reserve in fondi znašajo ,, •2()5794i)4'8.S vsa dosedanja izplačila pa .. ()'2i)-i2',t4--2-Si; Pojasnila radovoljuo daje Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani T Gospodskih ulicah št. 12. 312