Razne stvariIz domaČih krajev. Trgatev je tnkaj ...! V naSe vinograde se je naselilo novo življenje. Prej je počivala tibota nad vinogradi, skozi katero je odmevalo tem glasneje enakomerno udarjanje dolgočasnih klopotcev. A sedaj . . . iz vinogradov odmeva veselo petje, nedolžen smeh, krepko vriskanje in zamolklo, ponesrečeno prasketanje zarjavelih pištol. Na Spodnjem Štajerskem se je začela ta teden trgatev. Saj je tudi že čas za to delo, kajti na§e slovenske Treze hočejo piti ob svojem godu sladek mošt, naši Martini pa ga prekrstiti v vino. Hvala Bogu, letos bo dovolj moSta, da ga Treze pijejo in Martini krstijo, kajti trgatev na Spodnjem Štajerskem bo bogata. In naše slovensko Ijudstvo se vsled tega veseli letošnje trgatve, a mi se veselimo z dobritn ljudstvom. Le popevajte, le vriskajte, le veselite se, in stare pištole naj pokajo, da bo odmevalo po dolinah in bregovih . . .. ! Trgatev je tukaj! Boj proti Slovencem ne bo utihnil, tako so sklenili nemški politiki na shodih v Mariboru dne 5. t. m. in v Radgoni dne 6. t. m. Rekli pa so, da bodo Nemci sedaj najbolj delovali: 1. proli slovenskim p o s o j i 1 n i c a m, ker te delajo Slovence preveč neodvisne od Nemcev, 2. proti s 1 o v e n s k i m učiteljem, proiesorjem in uradnikom, ker hočejo svoje nemSke s i n o v e spraviti na dobra spodnještaierska mesta, 3. proti dvojezičnim š o 1 a m , ker pridejo iz njih premalo zagrizeni Nemci. Nadalje so izrekli, da hočejo 4. dobiti zopet okraine zastope v svoje roke, da bodo imeli tembolj slovenske kmete v svojih vajetih, zato želijo, da se 5. od vlade odobri Stallnerjev predlog, katerega je stavil v deželnem zboru, naj namreč tudi meščani (posestniki hiš) volijo s kmeti v okrajne zastope. Potem bi imeli seveda meščani in tržani v e č n o jerobstvo nad kmeti. Zahtevali so tudi 6. naj se iim ustanovi na deželne stroške, torej tudi s slovenskim denarjem, nemško žensko učiteljišče, da bodo z nemškimi učiteljicami lahko izpodrinili slovenske učiteljice iz njih služb. Proti kmetijskim društvom pa so navajali, da se morajo udušili, ker so žepom nemških trgovcev preveč škodljiva, nasprotno pa koristijo slovenskemu kmetu. In še več takih posebno slovenskim kmetom sovražnih predlogov se je stavilo. Ptujski pek Ornik, kateri je glavni steber «Štajerca«, je bil v Mariboru in Radgoni navzoč, '& nikjer ni vzel v obrambo našega spodnještajerskega kmeta. V Mariboru je bil navzoč pri zborovanju celo urednik «Štajerca», a tudi on Je molčal o vseh predlogih. Za slovenskega kmeta ni besedice zinil. Vkljub temu pa bo v prihodnjem «Štajercu» zopet brati, da sta «Stajerc» in Ornik prijatelja slovenskih kmetov, da hočeta mir ž njimi... in mnogi slovenski kmetje bodo to tudi verjeli. Kmetje, odprite vendar svoie oči! Mil. knez in škof so se zadnji petek ine 4. oktobra odpeljali v Rim, da se pokloujo sv. Očetu. — Iz Rima se nam poroča o sprejemu: V torek so sprejeli s v. Oče našega premilostljivega kneza in škofa. Bila je ednajsta ura, ko so se pripeljali knez s prelatom Nagl-om in s svojim kapelanom na Damazov dvor v vatikanski palači. Elegantni elevator je vzdignil prislece koj v drugo nadstropje. A Se od tam je bila dolga pot do sv. Očeta. Bilo je treba prehoditi mnogo sob. Koj v prvi — v dvorani papeža Klementa — je pozdravilo po vojaški dvanajst Švicarjev; nosijo Se pisano opravo nemSkih mezdnikov iz začetka novega veka. V drugi so stali rudečengrujeni parofrenieri, v tretji posvetni komornik v črni svili, v četrti je stražil zopet Švicar. Peta soba je bila polna lepih slik kak >r kak muzej, naslednjo pa so krasile dragocene nizozemske preproge s vtkanimi prizori iz življenja sv. Marije Magdalene. Prehodili smo še en prostor — prednji del papeževe hišne kapelice — in smo vstopili v prestolno dvorano. Tu smo čakali. Stene krije rudeči damast in beli zastori zagrinjaje okna, da dnevna svetloba le medlo razsvetljuje Siroki pas pod pozlačenim in izrezljanim lesenim stropom, kjer se vrstijo na presno slikane podobe svetni- kov in škofov, čednosti in pokrajin. Pod baldahinom ob steni je rudečežametasti pozlačeni prestol; tu sprejemajo sv. Oče zastopnike cesarjev in držav. Nas pa ie še ena soba ločila od zasebne vsprejemnice naslednika sv. Petra, in v tej sta se šetala dva duhovna komornika, eden Avstrijec, grof Zichy, sin odlične globokoverne ogrske rodovine. Dve lepi uri iz 18. stoletja ste nas opominjali, kako počasi teče čas, kadar človek čaka kakega važnega trenutka za svoje živIjenje. Cesar Karol, pravijo, se je zaman trudil v samostanu sv. Justa, uravnati ure, da bi vse šle enako. A vatikanski služabniki to znajo, vsaj poldvanajsto uro ste bili ob enem. Komaj je zamrl njun odmor, je spremil komornik svitlega kneza k sv. Očetu. In ko sta kazalca se pomaknila za dlan naprej, je imel tudi škofov spremlievalec srečo poklekniti k nogam namestnika Kristusovega. Ni opazil svilenih preprog v mali sobici, niti pozlačenega prestola, gledal je le v dobrohotni, bledi, skoro brezkrvni obraz sv. Očeta, čutil je lahni pritisk roke, ki so mu jo polagali na glavo zagotavljaje blagoslova njemu in vsem, za katere je želel. Obljubili so še presvitlemu knezu vse spolniti, za kar so prosili, in vsprejem je bil za nas pri kraju. Ne pa za sv. Očeta, zakaj čakali so že drugi. Tako gre dan za dnevom, teden za tednom, navzlic starosti in navzlic — prenaglenim liberalnim poročilom o njih slabosti in bolezni. Bog Jih ohrani še mnoga leta! Provincialu usmiljenih bratov v Gradcu o. Em. Leitnerju, katerega je zadela kap, se polagoma vrača zdravje. Zmagoviti konji slovenskih konjerejcev. Dne 6. okt je bila dirka v Gradcu, katere so se udeležili tudi slovenski konjerejci in sicer s častjo. Pri plemenski vožnji je dobil Anton Slavič iz Grab s svojim »Tonijem« tretje darilo in g. Ferdo Krajnc iz Babinec s triletnim kostanjevim žrebeem >Princ Prater« četrto darilo. Pri »Graški dirki» je dobil g. Anton Slavič s »Tonijem« drugo darilo. Cirkovce, pošta Pragarsko so dobile 1. t. mes. poštni nabiralnik ter imajo vsakdanjo zvezo s pošto na Pragerskem. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. Predragi mi »Slov. Gospodar«, velika žalost me je obdala, ko sem pred nekaterimi tedni bral v tvoiih predalih, da je ptujskega kresala po imenu »Štajerca« v celi jurijevški lari največ na Jamni in v terbegovski občini. In koliko obrekovanja se je vendar slišalo v zadnji številki »Štajerca«, kar se nikakor ne spodobi za krščansko ljudstvo. Ako bi tega >kresala« v naši fari ne imeli, bi to vse izostalo. Zatorej predragi gospodarji jamički in terbegovski, bodite prepričani, da se po »Štajercu« zapravlja vaSa sveta vera in glejte, da se tudi iz naših dveh krajev odstrani ta ptujski kramar. Na vseh krajih eele jurijevSke fare vlada mir, le med nami se sliši grozno obrekovanje, ki ga prina§a »Štajerc«. Pred celo [faro vas je lahko sram, kateri imate »Štajerca«, da vas on tako za nos vodi in ga vi tako radi ubogate. No enkrat boste že spoznali njegovo sladkosnednost, ali bode prepozno. Pa predraga dekleta, od vas pa smo slišali vesele besede v zadnjem listu »Slov. Gospodarja«, kako se pogumno borite proti »Štajerčevim« bralcem in naročnikom. Le pogumno naprej! Vse za našo slovensko domovino! Jamničar J. V. Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju deželne poljedelske šole v Grottendorfu, Juliju Hanselu, zlati zaslužni križec s krono. Iz Šole. Za začasno učiteljico v Zrečah je imenovana gdč. Araalija Tribnik, za Sv. Duh v Ločah pa g. Franc CmereSek. Učiteljska služba na šoli v Čadramu se še jedenkrat razpiše. Su Jbo menjata g. Lorenc Serajnik v Rečici z gdč. Heleno Dolenc v Prihovi. V flnančnem okraju mariborskem ležeče mitnice, in sicer v Strihovcu, Slivnici, Vojniku, Lokah, Selnici na Dravi, Gornji Vi- žingi in Slov. Bistrici se oddajo v zakup, in se bo vrSila glede tega dne 19. t. mes. ustmena obravnava ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, kjer se tudi poizve lahko vse natančneje. V Zrečah je minuli torek v premogovniku pri razstreljevanju kamenja po nesreči smrtonosno zadelo rudarja Mihaela Lamut iz Stranic; revež je čez sedem ur pozneje umrl. Njegovemu tovarišu Ignaciju Lajhar iz Radanevesi pa je ob enem kamen odsekal košček spodnje ustnice. Sneg na planinah. Iz Celovca se poroča, da je koroške planine zadnji ponedeljek zapadel sneg do visine 1300 metrov. Poročil se je na Jesenicah ob Savi naS štajerski rojak nadporočnik g. Cvirn z gospodično Herm. Namorševo. C. kr. učiteljišče v Mariboru ima čast, da na njem poučuje tudi nemški profesor Murauer. Ta nemSki profesor je pred kratkira prišel skrivnostno - sladko ginjen v Narodni dom ter tamkaj imenoval pred občinstvom gospoda ravnatelja c. kr. učiteljišča »šufta«. Ali ni to nezaslišano ? Podrejen profesor se upa svojega predstojnika javno žaliti! In ta predstojnik, g. ravnatelj Schreiner, je znan kot najboljši jugoslovanski pedagog, kot izboren, pravičen in človekoljub ravnatelj! Ako bi storil kaj takega slovenski profesor, gotovo bi že drugi dan pridrdral Linhart z dJsciplinarnim redom v Maribor. NemSkemu profesorju pa se menda ne bo nič zgodilo! Mi zahtevamo tudi v tem enakopravnost! Profesor Murauer skuSa sicer celo stvar v »Siidst. Presse«, ki je škandal spravila v javnost, nekako omiliti, ter pravi, da »onega izraza o svojem ravnatelju ni mogel rabiti.« To ni nič! Ali ste rekli, ali niste rekli. Če ste rekli — in mi imamo priče, da ste — potem obžalujte svoj izrek in ga brez ovinkov prekličite. Če pa niste, potem pa tudi brez ovinkov recite, da niste rekli. »Mogel« ali >ne mogel«, o tem se sploh ne govori. Mi te stvari ne bomo pustili pri miru, in slovenski učitelji, ki poznajo prof. Murauerja, bodo nam zato gotovo hvaležni. Mi zahtevamo, da se da popolno zadoščenje javno žaljenemu, povsod visokospoštovanemu možu! V Rančah, župnija Slivnica pri Mariboru se je obesil posestnik Franc Vrečko dne 5. t. mes. v svojem stanovanju. Bil je nasprotnik slovenski stvari. Bog mu bodi milostiv! Iz Središča se poroča, da so zadnji petek, dne 4. t. m., našli Katarino Pugelnik, posestnico v Središču, mrtvo v Dravi na hrvatski strani. Bila je siloma umorjena, ker se Se poznajo sledovi. Dnhovniške vesti. C. g. Franc Planinc, dosedaj provizor v Tinjah, je postal provizor v Stopercah. Iz Celja. Drobne novice. Delavsko podporno društvo si je osnovalo svoj pevski zbor, ki šteje že blizu 30 udov; pevovodstvo je prevzel g. dr. Schwab. — Celjsko pevsko društvo priredi 1. novembra igro »Mlinar in njegova hči«. — »Giftna krota« ne gre tukaiSnim nemčurskim trgovcem izpod rok, ker se je kmetje branijo sprejeti, rabijo jo le v zavijanje blaga. — Obesila se je neka natakariea pri sladčičarju Mortl — baje radi nesrečne ljubezni. — Celjske barabe sprejele so pruske vojake, idoče iz Kitajske domov, s »heil«-klici. V odgovor se je slišal en sam (pa še ta je bil slab) >ura«! O nehvaležnost! — Tukajšni socijalni demokrati so obrnili Nemcem hrbet; oni dan so germana Žagarja tako napadali, da je obupan zaklical: »Tukaj sem, le me pojejte!« Požar. V nedeljo, 6. t. mes. je upepelil ogenj v Drešnjivasi pri Celju eno hišo, h\ev in gospodarsko poslopje. Imenovanje. Sv. Oče je imenoval Antona grofa Nugent-Pallavicini-Centurioni, posestnika Hausampacher pri Hočah, svojim tajnim komornikom. Iz Bočne pri Gornjemgradu. Dne 30. sept. t. 1. smo imeli tukaj občinske volitve. Za izgled smo si vzeli vrle Kokarčane in naSe Mozirčane, ki so iz občinske zbornice pometli može, kateri so pristaši kranjskega »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«. Le mislite si, da celo žmartinski Bak, predsednik liberalne kmečke zveze, ni mogel zlesti čez naš občinski prag. Porivali so ga, pa ni šio. Mozirski večni kandidat ga je že na predvečer priganjal s praprotjo, tudi Čuježev Joža ga je porival, pa ni šlo. Pokazali smo, da naša zadrečka dolina Se ni zrela za »bratomorni boj« tako, kakor se sploh misli. Zanaprej nam bodo vladali sami prepričani katoliški in narodni možje. Nasprotniki se sicer tolažijo, da bo volitev razveljavljena, a potem vas bomo poslali domu še z večjo sramoto. Mi smo siti vašega obrekovanja in vaše gonje zoper duhovnike. Zdaj samo trg GornjiGrad, Nova Štifta in Ljubno zdihujejo pod liberalnim jarmom. Iz Gornje savinj. doline. Trg Gornjigrad je izvolil premil. knezoškofa ljubljanskega za častnega občana. To je nekaka nezmisel, ker je Prevzvišeni že itak vsled svoje graiščine gornjegraški tržan. A gotovo bi visokemu gospodu ugajalo bolj, 6e bi se trg Gornjigrad otresel Bak - Kumrovega poveljstva, otresel jungovskega biča, kakor pa dragi diplom za 300 gld., s katerim se Gornjegrajci hvalijo, češ, da bodo s tem nekako popravili velike dobrote ljubljanskega vladike. V Ptnju imajo še vedno Bismarckgasse. G. Ornik, pod vašim županovanjem se je dalo ulici to ime, ki mora žaliti vsakega avstrijskega domoljuba! G. Ornik, odpravite to sramotno ime! Iz Kočnega. Dne 24. sept. 1.1. je bila občinska volitev v Vrholceh. Tisti, ki pridno «Štajerca> berejo, so hoteli občino vladati; pa njim je spodletelo. Nobeden prijatelj «Štajerca* ni prišel v odbor, izvoljeni sami vrli, pošteni možje iz Kočnega in 2 Vrholana. — Vrholanom pa to le povemo: Ge se bodete tistih ljudi oklepali, ki «Štajerca» imajo za svoj evangelij — potem bomo zmeraj proti vam volili; če se pa ločite od njih, potem bomo prihodnjič z vami volili tudi pošlene Vrholane, drugače pa nikoli! Prijatelji «Stajerca> ne sodijo v občinski odbor! Naročnikom »Voditelja". Le po pomoti odpravništva so se dodjale nekaterim gg. naročnikom nakaznice za I. 1901. Kdor še dolguje naročnino, najde moder križ na zavitku. Upravništvo «Voditelja». Ponarejanje bankovcev. Posestnika Zurkaleka v Mostecu poleg Brežic in vso njegovo rodbino na Štajerskem in Kranjskem so spravili pod ključ, ker je ponarejal papirnat denar 20 kron. Goliufijo je izdal graver v Zagrebu, do katerega se je Zurkalec obrnil, naj mu priredi obrazee za vrsto bankovca (serija). Poškodovani so vsi, kateri so po neprevidnosti te napčne Zurkalskove bankovce sprejeli. 131etni požigalec obsojen. Poročali smo, da je 23. septembra v Dobrovcah pri Mariboru požar uničil deset his z vsemi gospodarskimi poslopji. Zažgal ie 131etni deček pastir Frane Fras iz maščevanja, ker so ga radi lenobe kaznovali. Ker deček Se ni dosegel 14. leta svoje starosti, kaznovati ga je moglo le okrajno sodisče in ga ie obsodilo na šest mesecev zapora. Pogorelci, ki so bili zaslišani za priče, so bili pred sodiSčem tako razburjeni, da bi bili mladega hudodelca skoro napadli. Eapela pri Radgoni. Minolo angeljsko nedeljo imeli smo Kapelčanje lep dan. Cerkveno predstoiništvo oskrbelo je prezlatitev jabolka in križa na zvoniku, katero delo je pohvalno izvršil vsestransko priporočljivi in obče znani mojster g. Janez Lančič iz Gornje Radgone. Kn. šk. duhovni svetovalec, veleč. g. Ivan Skuhala, dekan ljutomerski so oboje, kakor tudi podobi presv. Srca Jezusovega in Marijinega v nedeljo slovesno blagoslovili, z lepim govorom poraen te slavnosti razložili in potem ob asistenciji čč. gg. sosedov slu- žili veliko sv. mašo, pri kateri so domači pevci prav lepo peli. Po dokončani službi je pri lepem pa zelo vetrovnem vremenu gosp. moister jabolko in križ srečno postavil na zvonik ter v lepih besedah napil sv. Očetu, presvit. cesarju, mil. knezoškofu in čč. duhovščini ter se spominjal dobrotnikov in vseh živih in pokojnih Kapelčanov. Iz Vojnika nam pišejo: Ljubi «Slov. Gospodar*! Vem, da se bodeš začudil, prečitavši moj dopis. Pred kratkim se je tukaj napravilo »Bralno društvo«, ki očividno napreduje. Saj tudi vsak izmed udov izpolnjuje svojo dolžnost. Za čitanje se dobi v društvu obilo lepih in poučljivih knjig, pa tudi časnikov, med temi so najpoglavitneiši: «Slov. Gospodar», «Slovenec», «Doinovina», «Mir», «Naš Dom», «Svetilnik», «Domoljub» i. t. d. Vsako nedeljo popoldne po večernicah se razdelijo med ude knjige in časopisi, z opominom, ko vi udje to prečitate, še pa drugim domačim ali sploh neudom brati dajte. Tako se skoro po celej župniji bere, to kar ima «Bralno društvo!» Dosedanji vodja tega druStva g. kapelan Ferdo PSunder so si veliko prizadevali, da bi še društvo bolj razširili. Razlagali so nam mnogobrojne novice in poučne spise, kakor tudi namene nemčurskega lista Psyhofagos. Toda sedaj morajo zapustiti vojnisko faro, ker so na drugi kraj poklicani. Zato pa se res bojimo, da bi društvo ne razpadlo. Vendar upamo, da bodo drugi gospod za nas v prihodnje skrbeli. Vas pa časti in hvale vredni gospod Pšunder prav lepo zahvaljujemo za vaš trud in za vaše plodonosno delovanje za našo izobrazbo. J. Ž. Iz drugib. krajev. Volitve na Ceškem. Dne 8. otobra so se vrSile volitve kmetskih občin. Volitve so bile prvikrat direktne. Konečni vspeh teh volitev je sledeči: Izvolič-nih je 21 mladočehov, 15 čeških agrarcev, 11 vsenemcev, 3 nemški liberalci, trije pristaši nemške ljudske stranke, dva nemSka agrarea. 1 kršč. socijalec in 1 nemški radikalec. Potrebnih je 22 ožjih volitev. ČeSki agrarci so dosedaj pridobili 11 mandatov, vsenemci pa 5, nemški liberalci so izgubili 17 mandatov. Srbska kraljica Natalija. O bivši srbski kraljici Nataliji, nesrečni soprogi kralja Milana, pišejo listi, da je prestopila iz pravoslavne v katoliško vero. Težko verjetno. Kdo bo škof v Trstu? S tem vprašanjem se dan na dan bavijo liberalni listi. Posebno marljiv je v tem premišlievanju židovski «Piccolo». Prvotno se ie govorilo, da utegne biti naslednik pokojnega škofa Šterka prošt Jordan v Gorici. Sedaj ugibajo nekateri tako, da bi utegnil biti imenovan za škofa tržaško - koperskega kanonik in stolni dekan Sedej v Gorici, čujejo se pa tudi glasovi, da bi prišel v Trst krški škof Mahnič. «Piccolo» pa je zvedel Se za nekega drugega kandidata, to bi bil neki nemški menih benediktinec. Piše se pa tudi o Petroniju, ki vodi sedaj Skofovske posle kot kapiteljski vikar v Trstu. Bogata nevesta. Poljski grof Czartoryski se je oženil pred nekaj tedni z neko grofico Krasinsko, katera premore 71 veleposestev v Rusiji, 18 posestev v Varšavi, nekaj rudokopov v Italiii in mnogo tovarn i)i industrijelnih podjetij, kakor tudi mnogo hiš v Parizu itd. »Stradal« baje grof Czartoryski ne bo! Še več konj za Jnžno Afriko? Kakor poročajo zagrebški listi, je neka dunajska firma dala zgraditi v Zagrebu štiri velike hleve, ki so dolgi po 60 metrov in po 15 metrov široki. V te hleve bode firma začasno spravljala konje, katere bo nakupovala v Zagrebu in okolici ter jih potem odpošiljala v Južno Afriko za angležko vojsko. Smrt v dvoboju. Dne 8. oktobra je fabrikant L6wenthal ustrelil v dvoboiu poročnika Sojka. Zadel ga je v sredino srca in poročnik je bil pri priči mrtev. Sloviti kranjski raki, ki so zadnja leta v nekaterih vodah skoraj popolnoma izmrli, se polagoma po prizadevanju raznih najemnikov ribolova zopet začenjajo javljati. Tako se je posračilo g. Bergmannu, lekarnarju v Novem mestu, zaploditi v tržkem potoku 34 cm dolge rake. Društvene zadeve. Cecilijansko društvo. Odbor cecilijanskega društva je izvolil za svojega predsednika veleč. g. kan. Jos. Majcena, ki je odličen glasbenik ter je cecilijansko društvo vedno gmotno in duševno podpiral. Eatol. politično-izobraževalno draštvo v Smarji pri Jelšah zboruje dne 13. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Gradovi gostilnici v Šmarji. K obilni udeležbi vabi o d b o r. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali pri tomboli, prirejeni v gostilni Ivana Murkoviča v Mali vasi blizo Možganjec, ptujski, barbarski in šmarjetinski narodnjaki 20 K. Hvala vsem, posebna pa g. juristu Klementu Vobiču. Pri Sv. Bolfenku bl. Sredisča se je dne 6. vinotoka 1901 ustanovilo slovensko bralno društvo «Lipa». Pristopilo je takoj 50 udov, in sicer 7 ustanovnih in 43 rednih udov. Mnogoštevilno obiskan občni shod je pokazal, kako zanimanje vlada pri nas za ustanovitev tega toli potrebnega druStva, zato istemu lahko prorokujemo lepo bodočnost. Političen shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi jareninsko politično društvo v nedeljo dne 20. oktobra ob 3. uri popoldne v prostorih hiše posestnika Jožefa Grušovnika na Pesnici. Poročala bodeta: poslanec Fr. Kobič o političnem položaju in o regulaciji Pesnice, poslanec dr. Fr. Rosina pa o izstopu naših poslancev iz deželnega zbora štajerskega. Shod bo posebno važen, zato pridite Marjetčani in sosedje polnoštevilno! Tambnraški zbor Vuhred—Ribnica priredi v nedeljo 13. oktobra 1901 v prostorih g. Franja Zgrm p. d. Kaižer v Vuhredu koncert s prosto zabavo in plesom. Prebitek je namenjen «Dijaški kuhinji> v Mariboru. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. Preplače v ta blag namen se hvaležno sprejmejo. Železniška zveza jako ugodna, ker tukaj brzovlaki postajajo. Na mnogobrojno udeležbo vabi uljudno odbor.