MGLASK GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA MAREC 1980 ŠTEVILKA 3 LETO XIV SKUPŠČINA SOZD O STABILIZACIJI V petek, 8. februarja, se je v dvorani Družbenega doma Stadion v Ljubljani sestala na sedmi redni seji skupščina SOZD IMP. Delegati so bili obveščeni o pripravi rebalansa plana SOZD IMP za leto 1980, bili seznanjeni o izidu novembrskih referendumov, razpisali volitve v delavski svet SOZD in druge organe SOZD in Interne banke, poslušali poročilo o finančnem stanju, obravnavali in sprejeli družbeni dogovor o Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje, obravnavali in sprejeli pravilnik o počitniški skupnosti, bili obveščeni o ustanovitvi mešanega podjetja v Avstriji ter obravnavali in sprejeli predlog generalnega direktorja SOZD IMP za razrešitev. UKREPI ZA GOSPODARSKO USTALITEV O pripravi plana za I. 1980 je poročal Jurij Zavec, pomočnik generalnega direktorja za program in razvoj. Vse organizacijske enote morajo do konca februarja sprejeti dopolnjene plane za 1. 1980. Planski dokumenti morajo biti usklajeni z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 in Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Na osnovi določil »Resolucije in Dogovora« razširjeni kolegij SOZD IMP sprejel stališča, in jih predlagal skupščini, da jih sprejme kot priporočila vsem delavskim svetom. Delegati skupščine so po krajši razpravi sprejeli naslednja priporočila: — sl. februarjem naj bi bila vrednost RR—1 8.600,00 din. Pri oblikovanju mase za OD naj bi za izplačila na osnovi norm in ostalih meril za individualno nagrajevanje predvideli 8 % pri pro-jektivi 15%), gibljivi del naj bi bil predviden v višini 10 % mesečne akontacije OD. Ža uresničitev dogovorjenih višin izplačil, moramo za 7 % povečati produktivnost našega dela. — razmerje med zaposlenimi proizvodnimi in režijskimi delavci naj ostane na nivoju devetih mesecev leta 1979. Pri zaposlovanju se moramo osloniti predvsem na naše učence in.štipendiste; — regresi za letne dopuste naj ostanejo v enaki višini kot lani, regres za prehrano med delom pa je lahko največ 550 din na zaposlenega mesečno; — dnevnice in stroški potovanj se lahko v celoti povečajo največ za 10% glede na leto 1979; — sredstva za reprezentanco se morajo v primerjavi z letom 1979 znižati za 20%. Znižati se morajo tudi sredstva za izplačilo OD po pogodbah; — sredstva za reklame, propagando in avtorske honorarje lahko ostanejo v enaki višini kot v letu 1979; — stabilizacijske programe »človek, delo, produktivnost«, je treba v vseh organizacijskih enotah ažurirati in spremljati njihovo izvrševanje. Sprejeti jih morajo tudi tiste TOZD, ki jih doslej niso. Osnovni cilj teh programov mora biti doseganje večjih učinkov s potencialom, ki ga imamo; —- proučiti je treba, kako je z intenzivnostjo dela, kako je z normami in ostalimi merili za individualno nagrajevanje; — delavci vsake TOZD in delovne skupnosti morajo delati v letu 1980 najmanj dve soboti za stabilizacijo; — znižati fond ur v planu za režijske delavce s 1950 na 1900 ur letno; — vsi sestanki, razen delovnih, naj bodo izven delovnega časa; — če posamezna TOZD ne uresniči mesečnega plana fakturirane realizacije — komulativ-no, je treba takoj v naslednjem mesecu za odstotek izpada znižati vrednost RR-1; — do 15. februarja morajo strokovne službe pripraviti osnutke planov. Dokler plani niso usklajeni z Resolucijo, ostanejo izplačila OD na nivoju lanskega novembra. Poročilo o izidu referendumov je bilo objavljeno že v Glasniku št. 1/80, razpis volitev v delavski svet SOZD in druge organe SOZD in Interne banke pa je bil objavljen v Glasniku št. 2/80 in o njiju tu ne bomo posebej poročali. FINANČNI POLOŽAJ O finančnih tokovih v januarju in stanju 31. 1. 1980 je poročal Viljem Semolič. Splošna ugotovitev, da je ob koncu januarja več denarja na žiro računu, kot ga je bilo pretekle mesece, je točna. Takšen položaj je povzročil spremenjen obračunski mesec, ker v januarju ni bilo rednih izplačil OD. Tudi v bodoče bo treba finančne toke prilagoditi novemu obračunu, ker je ob izplačilih sredi meseca težje dobiti premostitvene kredite, saj takrat večina OZD izplačuje osebne dohodke. Tov. Semolič je podrobno pojasnil finančni položaj posameznih temeljnih organizacij in opozoril na težave, ki jih imajo nekatere TOZD in ki se lahko pojavijo še v nekaterih temeljnih organizacijah. V celoti je finančni položaj dokaj ugoden, vseeno pa bodo morale nekatere TOZD sprejeti ali pa dosledneje izvajati že sprejete ukrepe. SPREJELI DRUŽBENI DOGOVOR O JUGOSLOVANSKI BANKI Če hočemo nastopiti na zunanjem trgu, kjer zahtevajo kreditiranje, predvsem investicijskih del, je nujno, da odobravamo tudi kratkoročne in dolgoročne kredite za ta dela. Za to nimamo dovolj lastnih sredstev in zato je skupščina obravnavala družbeni dogovor o Jugoslovanski banki in ga sprejela. Jugoslovanska banka za mednarodno ekonomsko sodelovanje nam bo preko naše poslovne banke odobravala ustrezne kredite. Poleg omenjenega pa ta banka opravlja še naslednja dela: — zavaruje izvozne posle (nekomercialni in komercialni riziki) — opravlja posle v zvezi z vlaganjem tujih oseb v OZD — analizira, raziskuje, informira in organizira dejavnost v zvezi z ekonomskimi odnosi s tujino — dejavnost organiziranega in skupnega nastopa članov Jugoslovanske banke v tujini — opravlja plačilni promet in kreditne posle s tujino, itd. V Jugoslovansko banko za mednarodno ekonomsko sodelovanje se bomo včlanili preko združene Ljubljanske banke — gospodarske banke Ljubljana. O pravilniku o počitniški skupnosti je poročal Aleš Čerin, pomočnik generalnega direktorja za pravno samoupravno področje. Javna razprava je bila dovolj dolga, da so lahko vsi posredovali svoje pripombe, ki so usklajene v predlogu. Delegati so pravilnik o počitniški skupnosti sprejeli. V Glasniku št. 1/80 smo že poročali o ustanovitvi mešanega podjetja v Avstriji IMP-Metall GhMb v St. Jakobu v Rožu. Na seji skupščine je delegate o tem seznanil Janez Stanovnik, namestnik generalnega direktorja SOZD IMP. Trenutno potekajo pripravljalna dela za začetek proizvodnje, ki je planiran za letošnji april. Mešano podjetje je že registrirano v republiki Avstriji in Jugoslaviji, zagotovljena pa so tudi vsa potrebna sredstva za začetek poslovanja. Predlog generalnega direktorja SOZD IMP Stanka Krumpaka za razširitev je prebral predsednik skupščine Stane Vrhovec. Generalni direktor je prosil za razrešitev iz zdravstvenih razlogov. Skupščina je njegov predlog sprejela. Vse naloge generalnega direktorja bo opravljal do imenovanja novega generalnega direktorja. Delegati so imenovali tri člane v razpisno komisijo in sicer Janeza Ocepka, Jožeta Puhana in Andreja Rodeta, tri člane bo ime"n,,al koordinacijski odbor sindikata, tri pa družbeno politična skupnost. N seji je bilo še zastavljeno vprašanje organizacije vzdrževanja poslovne stavbe na Titovi 37, ki ni ustrezno organizirano in pa vprašanje samskih domov, ki mu bomo morali posvetiti v bodoče več skrbi. Tov. Čerin je na koncu seznanil delegate, da smo končno vpisani v sodni register, o čemer smo že poročali v zadnji številki Glasnika. IME POZABITE - PRILOŽENA JE PRIJAVNICA ZA LETOVANJE V STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA VPET TUDI SOZD IMP Ker je bitka za stabilizacijo našega gospodarstva po-s.ebna politična in gospodarska naloga v letošnjem letu, bo v stabilizacijska prizadevanja vpet tudi IMP. Vse organizacijske enote so sprejele stabilizacijske programe. Tokrat objavljamo izvlečke iz stabilizacijskih programov nekaterih TOZD. Temeljne organizacije združenega dela; Livarna barvnih kovin, OV, TEN, Dvigala, Elektromontaža, Trata in Zastopstva so na sejah svojih delavskih svetov v letošnjem februarju sprejele niz stabilizacijskih ukrepov. Tako naj bi se letos omenjene TOZD vključile v stabilizacijo na ta način, da bodo omejile zaposlovanje novih režijskih delavcev, odpravile nadurno delo ali pa ga zmanjšale na minimum ter naj bi delale za stabilizacijo 2 soboti. Družbenopolitične organizacije v večini teh TOZD bodo imele sestanke izven delovnega časa. Sestanki samoupravnih organov in zbora delavcev naj bi bili 1 uro pred iztekom delovnega časa. Stabilizacijska prizadevanja TOZD OV bodo letos še v tem, da bo le ta ukinila prevoz delavcev na delo in z dela. Čimprej naj bi v TOZD uvedli kontrolo prihodov in odhodov delavcev na delo in zdela. V delavnici, skladišču orodja ter skladišču repromateriala bodo zreducirali čas umivanja rok, zmanjšali propagando, skupno porabo (stroške izletov, stroške za proslave ob 1. maju, 29. novembru, Novem letu). Znižali bodo stroške za varnostno opremo. Omejili bodo stroške reprezentance in jo po možnosti spravili na lanskoletno vrednost ter poostrili nadzor nad njeno porabo. Ukinili bodo plačilo prevozov z zasebnimi vozili. Ustavili bodo izplačilo gibljivega dela za letošnje prvo četrtletje. Zmanjšali bodo število obiskov sejmov. Kar zadeva avtopark, bodo preverjali, če je najbolje izkoriščen. Omejili bodo preseganje norm na 7 % (v poprečju za TOZD). Vrednost njihovega RR bo 3.800,00 din. TOZD Elektromontaža je takole predvidela svoja stabilizacijska prizadevanja: pri vsakem periodičnem obračunu bo kontrolirala razmerje med doseženim in planiranim dohodkom, rastjo dohodka in porastom osebnih dohodkov glede na plan in na isto obdobje prejšnjega leta. Med periodičnimi obračuni bodo kontrolirali doseganje fakturirane realizacije in sicer kumulativno. Proizvodne norme nameravajo znižati za 7 % in tudi režijske ocene za 7 %. V zvezi s pridobivanjem del naj bi uredili zadeve okrog cen, pogodb itd. Povečati imajo namen produktivnost s predpisom trajanja delovnega časa, z evidenco ur za vsakega delavca, z dobro pripravljenimi službenimi potovanji, s pravočasno nabavo ustreznih materialov in izdelkov. Z gorivom naj bi začeli varčevati med drugim tudi tako, da bo kilometrino za uporabo zasebnih vozil odo-' braval delavski svet, da bodo luči v poslovnih prostorih prižgane le po potrebi, itd. Varčevali bodo pri porabi materiala, pazili na orodje, (čiščenje orodja, pospravljanje na pravo mesto). Izboljšali naj bi organizacijo dela. Vrednost relativnega razmerja bo v tem TOZD 3.800,00 dinarjev prve tri mesece in sicer pod pogojem, da bodo realizirali program varčevanja. Rebalans plana za letos je bil sprejet na februarski seji delavskega sveta in na zborih delavcev, ki so bili v času od 25. do 27. februarja. TOZD Tirata bo poleg že omenjenega prispevala svoj delež k stabilizaciji tudi v tem, da bo dosledno izvrševala naloge iz letošnjih planskih dokumentov. Povečala naj bi se produktivnost dela za 8 odstotkov. Za prvo polletje v TOZD ne bodo delili gibljivega dela OD. Finančna sredstva za izplačilo dnevnic in prevozne stroške za službena potovanja naj bi letos ne presegala 10-odstotnega povečanja mase izplačanih sredstev za te namene, ugotovljene po zaključnem računu za lansko leto. Stroški za reklame, propagando in za avtorske honorarje naj bi ne presegli mase sredstev, ugotovljene po zaključnem računu za lansko leto. Sredstva, izplačana za intelektualne storitve in za dela po pogodbah ne bi smela preseči 80 % mase izplačanih sredstev. Tudi sredstva za reprezentanco naj bodo omejena tako, da le ta ne bodo presegla 80 % sredstev, izplačanih in ugotovljenih po zaključnem računu za lansko \ leto. Glede na to, da so lani v tem TOZD znašale kilomž*-^ trine prek 70 tisoč dinarjev, naj bi letos kupili še dva osebna avtomobila R-4. Letos naj bi nabavljali le tiste materiale, ki jih nujno potrebujejo za tekočo proizvodnjo avtomatike in obtočnih črpalk. Pruduktivnost naj bi povečali za 8 %. Poprečje preseganja norm naj bi ne bilo višje od 15 %. Vrednost relativnega razmerja v tem TOZD je od 1. februarja letos 3.800,00 dinarjev pod pogojem, da bodo izpolnili vse elemente stabilizacijskih ukrepov, medtem, ko se bo v nasprotnem primeru vrednost relativnega razmerja znižala za toliko odstotkov, za kolikor plan ni bil uresničen. TOZD TEN si je svoj stabilizacijski program zastavil med drugim tudi tako, da bo, kar zadeva pridobivanje del, določil prodajne cene glede na povečane stroške (podražitev materialov). Ta TOZD bo povečal produktivnost z izboljšanjem tehnologije z novimi stroji, z zagotovitvijo materiala, z boljšo izrabo delovnega časa, itd. Svoj prispevek k stabilizaciji bo doprinesel tudi z znižanjem zalog za 10 milijonov dinarjev, s pridobivanjem avansov, s pravočasnim fakturiranjem, z izboljšanjem izvozno-uvoznih razmerij, z varčevanjem z materialom, z odgovornim ravnanjem pri stroških reklame, propagande, reprezentance, inozemskih potovanjih, ipd. ter z gorivom. Vrednost točke v relativnem razmerju je za letos predvidena 3.600,00 dinarjev. Poleg tega bo letošnja stimulacija za režijske delavce 10 % (lani 14 %), norma za proizvodne delavce pa naj bi bila poprečno 11%. TOZD Livarne barvnih kovin se bo v stablizacijo vključevala tudi tako, da bo uskladila norme, ki naj bi poprečno ne presegale 8 %, da bo povečala delovno disciplino, znižala bolniški stalež, odpravila neupravičene izostanke, varčevala z nafto, s plinom, z električno energijo, z vodo. Relativno razmerje v TOZD Livarna barvnih kovin je od 1. 2. 1980 3.400,00 dinarjev v skladu z doseženim poslovnim rezultatom v lanskem letu. V TOZD Dvigalo se bodo letos stablizacijsko obnašali še v tem smislu, da bodo v zvezi s pridobivanjem del spremljali gradnjo objektov, da bodo prodajali predvsem standarda dvigala itd. Povečali bodo produktivnost dela, zmanjšali investicije, zmanjšali zaloge,izboljšali likvidnost, povečali izvoz, dosledno varčevali z materialom, odgovorneje ravnali pri koriščenju službenih avtomobilov, pri inozemskih potovanjih, reklami, propagandi itd. Do konca prvega četrtletja letos bo znašala vrednost njihovega relativnega razmerja 3.500,00 dinarjev. Rebalansa v tej TOZD ni bilo potrebno narediti, ker je bil že plan sprejet v smislu stabilizacije. To je v okviru SOZD najbrže edina TOZD, ki v lanskem letu ni delila nobenega gibljivega dela (pestilo jo je finančno varčevanje zaradi vlaganja denarja v gradnjo proizvodnih in poslovnih prostorov). Ker zaradi nedokončane investicije in selitve niso dosegli plana in so imeli slabše rezultate gospodarjenja, so že v lanskem avgustu sprejeli stabilizacijski program. V TOZD Zastopstva bodo poleg povedanega v smislu stabilizacije racionalneje izkoriščali delovni čas, zniževali vse vrste stroškov, iskali notranje rezerve, izboljšali produktivnost in kvaliteto dela, zvečali disciplino itd. Relativno razmerje naj bi v tem TOZD od 1. marca letos znašalo 3.600,00 dinarjev. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni?, Eb Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. _____________________________________________ . V skladu s 60. in 61. členom pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD Industrija stikalne opreme — Slovenske Konjice, TOZD DVIGALO — Črnuče BP-8 in Delovne skupnosti DO EMOND, objavljamo NATEČAJ za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dajanje posojil in oddajanje stanovanj v uporabo po pravilniku o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev. Sklad skupne porabe namenjen za reševanje stanovanjskih potreb delavcev: TOZD ISO, Slovenske Konjice za leto 1980 znaša 1,120.000 din TOZD DVIGALO, Črnuče BP-8 za leto 1980 znaša 700.000 din DELOVNA SKUPNOST DO EMOND za leto 1980 znaša 1,500.000 din Delavci, ki želijo uveljavljati svojo pravico v tem natečaju, oddajo prijavo v splošno kadrovsko organizacijskem sektorju TOZD oziroma DS v roku 30 dni po objavi. Prijave morajo vsebovati: a) za uveljavljanje pravic do stanovanja: — stanovanjske razmere delavca in njegove družine — socialne in zdravstvene razmere — premoženjsko stanje — delovno dobo — pomembnost dela, ki ga opravlja b) za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: — kupoprodajna pogodba overovljena na sodišču c) za uveljavljanje pravice do posojila za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše: . — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo — zemljiško-knjižni izpisek d) za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo — zemljiško-knjižni izpisek d) za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oziroma potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del — zemljiško-knjižni izpisek — izjava lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalca družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik e) za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske enote ali stare stanovanjske hiše: — pogodbe o nakupu overovljene na sodišču z določilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto preko banke — dokazilo, da bo prodajalec porabil kupnino za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote oziroma hiše. Natečaj se zaključi dne 16. 4. 1980. Predsednik komisije za družbeni standard Boris VUGA, lr. POGLABLJANJE SAMOUPRAVNE ZAVESTI V soboto, 16. februarja je v Dnevniku Albin Vengust, predsednik IS Skupščine mesta Ljubljane zastavil Stanku Krumpaku, generalnemu direktorju SOZD IMF Ljubljana vprašanje, kako se bomo otepali z ekonomsko stabilizacijo v naši SOZD in kako naj bi delovala »administracija«, da bo podprla razvoj gospodarstva. V soboto, 23. februarja je v Dnevniku Stanko Krumpak odgovoril na postavljeno vprašanje. Odgovor objavljamo v celoti, prav tako tudi vprašanje, ki ga je naš generalni direktor zastavil Lojzetu Blenkušu. Takoj na začetku moram povedati, da stabilizacija za naš delovni kolektiv ne pomeni odzivanje zgolj na občasne širše zastavljene akcije. Stabilizacijsko obnašanje, kot način vsakodnevnega dela in odločanja je bilo in mora ostati podstat naših razvojnih usmeritev. Samokritična, vendar konstruktivna analiza dosežene ravni materialnega razvoja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov nam je vseskozi omogočala hitra rast in razvoj pri doseganju rezultatov dela. Uspeli smo ustvarjati realno perspektivo za vsako organizacijsko enoto. Izraženo z nekaj podatki to pomeni rast fizičnega obsega v skoraj desetletnem poprečju, po stopnji okrog 20 odstotkov, rast produktivnosti živega dela pa okrog 5—7 odstotkov letno. V letu 1979 smo dosegli 5,7 milijarde celotnega prihodka, 2,5 milijarde dohodka, fizični obseg poslovanja se je povečal za okrog 20 odstotkov, produktivnost pa za okrog 8 odstotkov. Že precej časa je očividno, da tempo gospodarskega razvoja, ki ga dosegamo'v naši družbi ne zmoremo. Zato tudi govorimo o nestabilnosti, o zaostajanju prispevka kvalitetnih razvojnih dejavnikov, ipd. Sedaj tudi ni čas, da bi skušali ra- zmejiti vprašanje: ali so poglavitni vzroki za nastalo situacijo v gospodarstvu ali izven njega. Pomembnejša je vključitev vsakega kolektiva, izhajajoč od vsakega zaposlenega, v izvajanje ukrepov republiške resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. V celoti podpiramo opredelitve iz resolucije. Pripombe smo imeli in imamo na izredno zapoznelo sprejemanje obeh dokumentov, na kompliciranost in množico pokazateljev, predvsem pa na ekonomsko nelogično naravnanost posameznih določb dogovora. K preverjanju, dopolnjevanju in vsklajevanju letnih planskih dokumentov za leto 1980, ki so že btif sprejeti v mesecu decembru (mimogrede: če hočemo s pametjo in pravočasno izpeljati izdelavo in postopke sprejemanja letnih planov, moramo začeti z delom najkasneje meseca junija), smo pristopili sredi januarja. Osnovni moto pristopa je bil: ponovno premisliti »naš« način gospodarjenja in delovne zavzetosti s ciljem, da še naprej zagotavljamo dinamičen razvoj TOZD ob ponovnem in dodatnem izkoriščanju notranjih rezerv. Z drugimi besedami, stabilizacija nam pomeni borbo za dobro in še boljše gospodarjenje. Akcijo smo zastavili na široki družbeni fazi, saj so poleg delavskega sveta nosilec akcije tudi družbeno politične organizacije, skušali smo vzpostaviti bolj usklajeno delovanje z dogovorom o »skupnih« stabilizacijskih ukrepih in s sprotno koordinacijo na vseh teh nivojih samoupravne organiziranosti. Posebnosti posamezne organizacijske enote (TOZD, oziroma delovne skupnosti) so tisto kjer pričakujemo največje učinke. To pomeni, da pojmujemo širši družbeni napor kot poziv na poglobitev samoupravne zave- sti vsakega delavca v SOZD IMF, ki mora v večji meri čutiti, da je delavec v združenem delu in je potemtakem v prvi vrsti od njega odvisno, kakšni so rezultati pri ustvarjanju dohodka. Globoko smo prepričani, da dohodkovna logika kaj kmalu izpostavi dobre proizvajalce in je zato trn v peti za vse tiste posameznike, ki so si ustvarili razne, na nedelu izvirajoče pravice. In zato je eno osrednjih vprašanj, ki ga moramo bolj energično rezrešiti dejanska sprovedba delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela: žal v zadnjih letih temu ni tako, saj opažamo naraščanje uravnilovke, ponovno pojavljanje mezdne miselnosti, slabljenje zavesti o odvisnosti osebnih dohodkov od ustvarjenega dohodka, itd. Žal mi omejenost prostora onemogoča celovit in sistematično prikazan pristop k izvajanju stabilizacijskega programa v SOZD IMP. Ž eno besedo, naša razmišljanja lahko strnemo v sklep, da skušamo v okviru stabilizacijskih prizadevanj del svojih kratkoročnih prizadevanj in ambicij podrediti ustvarjanju čimugodnejših pogojev za stabilnost gospodarjenja. To pomeni, da ne bo šlo brez zaostrovanja odgovornosti in discipliniranega sprovajanja sprejetih obveznosti. Na drugi del vprašanja, kako naj bi delovala »administracija«, da bo podprla razvoj gospodarstva sem delno odgovoril že spredaj. Določeno administriranje, bolje rečeno vodenje ekonomske politike je bilo in bo v vseh urejenih gospodarstvih po vsem svetu. Drugo je seveda vprašanje kvalitete, pravočasnosti, usklajenost posameznih ukrepov z temelji družbenoekonomskega sistema itd. Na kratko bi dejal, da ukrepi »administracije« ne smejo pomeniti zanemarjenje skrbi za ohranitev primerne iavni in rasti v dinamiki družbenega in gospodarskega razvoja. In ne nazadnje pričakujem več doslednosti in discipline pri izvrševanju sprejetih obveznosti. Predlagam, da inž. Lojze Blenkuš, direktor strokovnih služb Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije obrazloži, kdaj se bo pričelo z deli na slovenskem cestnem križu, to je Jesenice-Ljubljana, Zagreb Ljubljana-Celje-Razdrto-Koper-Gorica-Sežana. STANKO KRUMPAK Ml MED SEBOJ Izsiljevanje — IMP ni edini v zadnji številki Glasnika smo objaviti članek z gornjim na- kaže, ne zanima, kdo je in kaj slovom. Potem smo prositi za pismeni odgovor TOZD Ten,, je organizacija združenega TOZD Inženiring — predstavništvo Zagreb in prodajno službo DO Emond. Prejeli smo dva odgovora, ki ju v celoti objavljamo. Glede na vaš dopis II/TS/MZz dne 21.2. 1980, ki se nanaša na objavo članka »Izsiljevanje — IMP ni edini«, vam posredujemo mnenje TOZD TEN. Presenečeni smo, da je članek objavljen brez predhodnega dogovora s TOZD TEN, če je bilo mišljeno, da za tem stoji TOZD TEN, oziroma, da istočasno ob članku ni bil objavljen tudi odgovor na omenjeni dopis. Obvestiti vas moramo, da je TOZD TEN vezan na predmet članka le posredno. Kupec se je verjetno dogovarjal z »IMP — Predstavništvo Zagreb« ali pa s »Prodajno službo« EMOND. Zato predlagamo, da se obrnete na ti dve službi za popolnejši odgovor. IMP — DO EMOND TOZD TEN Direktor TOZD TEN OVSENIK JANEZ, dipl. inž. Članek, objavljen v zagrebškem Večernjem listu s 7. 1. 1980 v rubriki Embargo nas je tembolj začudil in razžalostil, ker je imel odmev v javnosti kot svojevrstna »anti-propaganda« kar je bila tudi težnja »Embarga«, pisca, ki je imel očitno namen brez preverb nametati nekaj nepreverjenih pristranskih in netočnih navedb. Pisec tega članka niti ne pozna in ga, kot dela IMP, kakšno delo je za tem naslovom in kakšne ocene sploh krasijo naše dosedanje poslovanje. Toda nadebudni novinar se ni niti potrudil, da bi nas obiskal in dobil informacijo iz prve roke, temveč je očitno enostransko informiran, mogli bi reči, da je celo zlohotno posredoval širši čitateljski množici »svojo« informacijo pod zvenečim naslovom »Izsiljevanje — IMP ni edini.« Vedoč za prastaro novinarsko pravilo, da vsako zanikanje kake vesti pusti pri bralcih pol neresničnih navedb in trditev, nismo niti poskušali izkoristiti pravice iz zakona o tisku. Toda, ker vemo, da je del naših delavcev seznanjen z vsebino omenjenega članka, menimo, da je potrebno za naš Glasnik dati izčrpno in re- snično informacijo o dogaja- eventuelno ljubljanskega njih okrog SAN (skupinska programa v lanskem marcu antenska naprava) za hišni povezal z našim serviserjem, svet Aleje V. Bubnja. Naš serviser je naredil uslugo Stanovanjski blok Aleje in brez plačila opravil merje-Viktorja Bubnja 69—87 v nje polja in na osnovi tega Zagrebu je osemnadstropni smo hišnemu svetu posredo-blok s tremi glavnimi stopniš- vali ponudbo za dograditev či, nad katerimi so na terasi antenskega sistema. Naša po-postavljeni trije antenski nudba z dne 28. 3. 1979 je z stolpi z antenami za prvi in dopolnitvijo znašala drugi program JRT ter 39.02l,0p dinarjev, a smo jih ustrezne naprave za okrepitev z dopisom 3. 4. 1979 obvesti-in spreminjanje TV signalov z li, da ne zagotavljamo, da bo vsemi potrebnimi instalaci- sprejem na levem in desnem jami. stolpu brezhiben. Napeljavo SAN (tranzi- Za to zadevo je bila nare-storski TZ sistem) je pred jena začasna pogodba tremi leti pravilno izvedla 1151/79, ki ni nikoli postala montažna delovna organiza- pravnomočna, ker jo v IMP cija MONTER Zagreb, kot nismo podpisali in ni niti pravi naš serviser. Pred to kupec vplačal s predračunom stavbo je zgrajen 22 nad- potrebnih sredstev na žiro stropni nebotičnik ravno proti račun IMP. smeri sprejema z oddajnika Kupec nam je 30. 5. 1979 Sljeme in je posebno na levi in dostavil naročilo, potrjeno od cjesni anteni prišlo do poslab- samoupravne stanovanjske šanja sprejemanja slike. skupnosti, a se le to glasi na: Predstavnik hišnega sveta »Popravilo antenske napra-inž. Babič se je glede iskanja ve.« možnosti za boljše sprejema- Po nekaj nasvetih našega nje kot tudi za dograditev an- serviserja s strokovnimi služ-tenskega sistema za sprejem bami v servisu Ljubljana avstrijskega, sarajevskega in (nad. na 16. strani) • TOZD SKIP PROTOTIP NA PREIZKUŠNJI V TOZD SKIP so pripravili prototip nakladalca — viličarja (VN-77) in ga preizkušajo. Doslej je opravil 250 delovnih ur in vse kaže, da bodo rezultati dobri. Nakladalec — viličar pomeni novo vejo v Skipovi proizvodnji univerzalnih strojev. Celotna oprema za stroj je jugoslovanska, razen ene same črpalke in v tem pogledu pomeni zmanjšanje uvoza, ker smo v Jugoslaviji podobne stroje kupovali predvsem pri švedski firmi Volvo. — Kakšne traktorje uporabljate za VN-77? »Traktorje enak kot pri bager-ju-nakladalcu in jih izdeluje IMT Beograd. Proizvajalec odvzame neobvezno opremo, v Skipu ga potem dodelamo. Glavni hidravlični deli so pri obeh strojih enaki. Proizvajalec traktorjev je Novi stroj ni v »sorodu« z ba-gerjem-nakladalcem, vendar imata za osnovo enak traktor in nekatere druge hidravlične dele. Da bi napisali nekaj več o novem Skipovem izdelku, smo za pogovor prosili »njegovega avtorja« dipl. inž. Bogomirja Urbasa. »Viličar-nakladalec je terenski viličar, ki ga v Jugoslaviji nihče ne proizvaja. Bremena lahko prenaša po brezpotjih, ki običajnim viličarjem niso dostopna. VN-77 je primeren za gozdarstvo, opekarne, žage, v gramoznicah kot nakladalec in podobno. Je stroj, ki ne zahteva asfalta, ni pa mu prepovedano voziti po njem. Tokrat prehaja traktor iz polje- , v delstva v industrijo«. ; Možnost uporabe v gradbeništvu nekaj naredili na račun bager- za tak način proizvodnje. Ugo-jev-nakladalcev, v kombinaciji z tavljam, da se miselnost ljudi njim pa največ sto. Skip sam naglo spreminja in se prilagaja-morda še ni najbolje pripravljen jo«. T. ŠTRUS e TOZD MONTAŽNA PROIZVODNJA Letos v novih prostorih O prostorskih težavah obeh temeljnih organizacij v DO Klima smo že večkrat pisali. Lanskega avgusta so stekla pripravljalna dela za nove proizvodne in poslovne prostore TOZD Montažna proizvodnja. Proizvodna hala bo namenjena izključno predpripravi elementov za montažo. Vanjo se bodo preselili delavci iz sedanjih neustreznih prostorov. Računajo, da bodo lahko delali le v eni izmeni. Doslej so morali zaradi velikih potreb montaže večkrat uvajati dvo ali celo triizmensko delo. Ob tem pa so naleteli na velike težave predvsem pri stanovalcih, ki so v isti hiši kot delavnice. Uporaba nakladalca v gozdarstvu dal soglasje, da se traktor lahko predela in nekaj inženirjev je z zanimanjem spremljalo naše delo. Menjalnik smo morali prilagoditi, da se traktor v vseh šestih brzinah giblje vzvratno«. — Kakšno je zanimanje za nov stroj? »Veliko, ker je to prvi domač tovrsten stroj in bo možno kreditiranje pri nakupu. Po dosedanjih ocenah bo polovico cenejši od uvoženega«. — Kdaj boste začeli z redno proizvodnjo? »Letos smo planirali proizvodnjo 30 strojev in jih bomo vsaj deset tudi naredili«. — Kolikšno letno proizvodnjo načrtujete v bodoče? »Največ 200 letno, če bi jih Z novogradnjo bodo v TOZD Montažna proizvodnja pridobili približno 1300 kv.m proizvodnih, v trietaž-nem prizidku pa 600 kv.m poslovnih prostorov. V nove prostore se bodo preselili dosedanji delavci, zaposlili Bodo le še monterje, ki ne morejo več opravljati svojega dela na terenu. Bistveno bodo izboljšali pogoje za vključevanje učencev v vsakdanje delo. Doslej so delali predvsem na objektih in mnogi niso ustrezno strokovno napredovali. Vrednost celotne investicije (z vso potrebno opremo) je približno 30 milijonov dinarjev. Tretjino je lastnih združenih sredstev, tretjino je bančnih kreditov, tretjina pa kreditov izvajalca gradbenih del (Ingrad Celje). Gradnja poteka po planu. Usklajevanje objekta s tehnologijo skoraj ni potrebno, ker je bila ta že ob projektiranju znana, sedaj pa so jo tudi že kupili. Investitor, nadzorni organ in vsi izvajalci imajo redne tedenske sestanke, na katerih sproti rešujejo vse probleme. Instalacijska dela bodo opravili sami in to v zimskem času, ko imajo nekoliko manj TEHNIČNI PODATKI Traktor IMT 579 Motor: A4.248 diesel Perkins n = 70 KS po JUS nm = 2000 vrf/min Vožnja: Pogon za vožnjo-hidrostatičen: Linde-PPT Nastavljiva črpalka-konstanten motor q = 75cm3/obr.; p = 200 atm Stopnja prenosa Hitrost gibanja stroja naprej — nazaj pri 2000 vrt/min I 0—3,12 11 0—4,7 in 0—8,62 0—12,5 IV v 0—18,8 VI 0—34,5 Volan: hidravlični »ORSTA 80«; p = 110 atm Delovna hidravlika: PPT Trstenik p = 110 atm Kolesa: — prednja 14—30” — 14 PR zadnja 9x24” NAKLADALNIK: Volumen (SAE) Nakladalna višina Kot praznjenja Širina lopate Koristna obtežba Viličar: Nosilnost Višina dviga Bočni pomik Klešče: Nosilnost Višina dviga Max. objem Elektro instalacija: Gabaritetne mere stroja: max. širina stroja max. višina stroja max. dolžina stroja teža 1,3 m3 2500 mm 36° 2000 mm 2000 kp 2000 kp 2800 mm 250 mm 2000 kp 2800 mm 0 1000 mm napetost 12 V akumulator 135 Ah 2220 mm 2775 mm 5120 mm 5700 kp Glavne prednosti: — večstranska uporaba — hidrostatičen pogon za vožnjo — veliki delovni učinki — velika kolesa — pogon na dve osi — odlična preglednost — majhen radius obračanja — domača konstrukcija — enostavno upravljanje — enostavno vzdrževanje dela na drugih objektih. Računajo tudi na udarniško delo ob preseljevanju strojev. Poleg prostora za pripravo montažnih elementov bodo v novih prostorih uredili še prostor za orodje (za montažo in delavnico), v enem delu pa bodo po delovnih nalogih pripravljali material za posamezna gradbišča. Računajo, da bodo prostori zgrajeni v začetku letošnje jeseni. Za temeljno organizacijo Montažna proizvodnja bodo izrednega pomena, saj računajo, da bodo delavniške zmogljivosti povečali najmanj za eno tretjino ob istem številu zaposlenih delavcev. TONE ŠTRUS kdo bodo ti mladi, ki bodo čez vključevanja v uk pri IMP in s nekaj let stebri in kreatorji lem pridobijo dobre, pridne usode naše OZD. Še posebej fante, ki bodo kos nalogam moramo temn vprašanju po- poklica, za katerega se odloči-svetiti toliko večjo skrb, ker jo. Interni razpis prostih učnih poklicev in v katerih TOZD pri kadrovanju mladega gre M enkraten tako masoven mest nima namena samo in- bomo sprejeli. S tem razpisom kadra sodelujejo. Prihodnost sprejem. Pozivamo vse, da v formirati člane kolektiva o želimo zainteresirati vse člane naše organizacije leži na mla- svojem domačem okolju p ra- Prosta učna mesta so v na- tem, koliko učencev, katerih kolektiva, da po svojih močeh dih. Ne sme nam biti vseeno, vilno tolmačijo možnost slednjih TOZD: Objava prostih učnih mest Poklici OV Klima mont. Klima pr. El. mont. Dvigalo TEN ITAK SKIP Liv.sivekniad. nod.lit.i armat. TRATA Skupaj RTV MEHANIK 6 6 EL.INŠTALATER 4o 13 55 |tt MEHANIK 2 2 EL.MEH.ZA DVIG* n 3 5 KLJUČAVNIČAR ! 25 2 4- 13 3 35 . 2 6 86 STR.KLJUČAV. 1 3 1 5 2 1 12 RESKALEC | 3 3 STRUGAR 1 2 2 2. 9 15 BRUSILEC i 1 1 MONTER C.K. 25 25 MONTER KL.NAP. 3o 3o ORODJAR 2 . 3 3 8 LIČAR 2 2 GALVANIZER 3 3 IZOLATER 5 3 PRODAJ.TEH.STR 2 1 3 2 2 lo OBRAT.ELEKT. 1 1 1 1 4- MONTER VOD.INS lo lo MODEL.MIZAR 6 6 LIV.KALUPAR 15 • 15 EL. MEHANIK 1 1 Šolanje za poklicnega de- centralne kurjave, monter odvisna od učnega uspeha (za lavca traja 3. leta. Šole, ki jih vodovodne napeljave, mon- dober uspeh 20%, za prav obiskujejo naši učenci so ve- ter klima naprave in izolater. dober uspeh 30 % in za odli-činoma v Ljubljani oz. v učenci ostalih poklicev pa čen uspeh 40%). Poleglega Domžalah. Po uspešno kon- imajo pretežno praktični dobijo povrnjene stroške čani šoli imajo štipendisti pouk v delvnicah. Kadar uče- prevoza nad cca 75,00 din in (učenci) možnost zaposlitve v nec dela na terenu, dobi te- delovno obleko za prakitični IMP. Praktični del izobraž. renski dodatek, enak kakor pouk. programa se izvaja za neka- ostali delavci. tere poklice na gradbiščih, to IMP ima svoj dijaški dom v je na terenu, za nekatere pa v Štipendisti (učenci), ki se Domžalah. V njem nudimo delavnicah. Na gradbiščih so šola jo za poklicnega delavca vso oskrbo učencem, ki zaradi učenci naslednjih poklicev: dobijo po šestih mesecih oddaljenosti ne morejo sta-elektroinstalater, elektro- poleg predpisane štipendije novati doma. Nudimo jih mehanik za dvigala, monter še gibljivi del štipendije, ki je hrano, stanovanje, (tudi pra- nje perila) pomoč pri učenju in športno rekreacijo pod pedagoškim vodstvom vzgojiteljev. Vsa ta oskrba je brezplačna, le da štipendisti v tem času ne dobijo osnovne štipendije, dobijo pa gibljivo štipendijo. — Imamo lastno kuhinjo. Štipendisti (učenci), ki so na praktičnem delu dobijo vsak delovni dan brezplačno toplo malico. Tisti, ki pa delajo na terenu, pa namesto malice dobijo bone, s katerimi si sami kupujejo malico. Štipendisti (učenci), ki predvidevajo, da bodo uspešno končali osemletko in se želijo šolati za enega od navedenih poklicev, naj pošljejo prošnjo za štipendijo na ustrezno TOZD do 30. 4. 1980. Poleg tega pa se morajo vpisati v ustrezno šolo na osnovi javnega razpisa, ki bo objavljen v dnevnem časopisu. Gradili bomo kotlarno v Leipzigu V februarju je bila podpisana pogodba za gradnjo kotlarne v Leipzigu. Kotlarna bo proizvedla 150 ton pare na uro in bo namenjena energetskim potrebam industrije, s 75 milijoni kalorij na uro pa bo ogrevala del leipziških stanovanj. Kotlarno bodo, razen nekaterih manjših del in le dela opreme, v celoti zgradili in opremili jugoslovanski gradbinci, montažerji in izdelovalci opreme. Pogodbena vrednost celotnega posla je 15,5 milijona klirinških dolarjev. Ponudbo za zgraditev te kotlarne je pripravil tozd In-ženering v sodelovanju z delovno skupnostjo SOZD. Poleg naših montažnih tozdov, tozd Projektivni biro in tozd Inženering, bodo pri izgradnji kotlarne sodelovale še nekatere jugoslovanske organizacije združenega dela. Projektant in izvajalec gradbenih del, ena od jugoslovanskih gradbenih OZD, še ni okrog 5,1 milijona dolarjev. Omenimo naj še, da je vrednost glavnega tehnološkega projekta, ki ga bo izdelal IMP, ocenjena na 350 tisoč dolarjev. Za vso ostalo opremo, montažo in organizacijo znana, vrednost teh del bo okrog 2,5 milijona dolarjev. Transportne naprave za pre- gradbišča pa bo IMP ostalo mog in pepel bo izdelala 5,6 milijona dolarjev. SOZD REK Velenje de- y jetu jggo morajo biti iz-lovna organizacija Elektro- delani vsi projekti in priprav-strojna oprema, ki je osvojila ijeno gradbišče. Marca 1981 celotno proizvodnjo teh na- mora biti vse pripravljeno za prav. Vrednost njihovega montažo, najprej jeklene dela za leipziško kotlarno .je zgradbe, nato parnih kotlov, ocenjena na 1,7 milijona do- prvi kotel mora poskusno larjev. Tovarna parnih kotlov obratovati že novembra iz Zagreba je izdelala na ta 1981, vseh šest kotlov pa vzhodnonemški projekt po- mora biti pripravljenih za sebne kotle, ki bodo veljali proizvodnjo pare do julija 1. 1982. V tem času bo na gradbišču delalo poprečno 100 jugoslovanskih delavcev. Ob tem projektu velja omeniti, da je IMP uspel dobiti delo v hudi mednarodni konkurenci, med ponudniki sta bila tudi VVagner biro in Omnical. Računamo lahko, da bomo podobne kotlarne v Vzhodni Nemčiji še gradili, ker bodo zaradi pomanjkanja nafte začeli kuriti z rjavim premogom, ki ga imajo v izobilju. Gradnjo kotlarn na olje, pri kateri smo redno sodelovali zadnjih deset let, so vzhodni Nemci v celoti opustili in se zoperstavili energetski krizi. USPEŠNO DELO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ darda, ki v zadnjem času skokovito narašča. Omenimo naj še razmeroma uspešno reševanje stanovanjskih vprašanj, izboljšanje delovnih pogojev V začetku letošnjega leta so o združenem delu, obliko va- žajo v akumulaciji, ki se je na nrehrane^vednn^hnbš^^n6 vse tri osnovne organizacije nja osnov in meril za pridobi- nivoju DO v letu 1979 pove- Lie letovanja članovdeloLe sindikata pregledale svoje vanje in razporejanje dohod- čala za več kot 100 % in po- cVunnosti ter možnosti nadelo in prejele programe ka, ter sredstev za osebne do- meni kvalitetno osnovo za -L, ■ „ • . - • ■ d