j\ank v branji v srednjem in višjcm razredn Ijndskili &ol. (Daljc.) Kjer se otroci v šoli navadijo branje po jeziku svojega kraja zavijati, jih kdo drugi težje razume , in tudi izobraženim ušfsom se tako zavijanje kaj ne prilega. Hočemo tedaj prevdariti, kako naj učitelj odvrača ali brani, da branje ne bo nerazločno in nerazumljivo. Učitelj naj tedaj naj pred tirja, da učenci počasi in razločno berejo. Ako učenec počasi bere, ima dovolj potrebnega časa, da vsako besedo na tanko pogleda in vse njene obstojne dele izgovori. Zato ker je iičenee v srednjem razredu le bolj posamezne besede in kratke (gole) stavke bral, se mu pri začetku težko zdi, da bi hitreje postopal. Tudi v višjem razredu , akoravno so učenci že bolj navajeni težkih besed in slavkov, je treba, da se pocasi bere in tako očem in jeziku dovoli potrebnega časa. Ako se razločno bcre, more ta, ki glasno bere, kakor tudi učenik in drugi učenci pomote spoznavati. Učenca, ki glasno bere, pa niorajo vsi drugi, sprednji in zadnji, dobro sli.šati in razumeti. To se lahko zgodi, akoravno se pri branji presilno ne vpije. Vendar nekteri otroci ne berejo dosti glasno zato, ker še sami sebi ne zaupajo, pa tudi zato, ker nima,jo radi, da bi drugi njih pregreške in slabosti slisali in spo- znali. Vcasi otrok tudi zato nerazločno bere, ker se pri branji napak derži. Učenec naj, kadar bere, ravno po koncu stoji, — glave ne sme na persi naslanjati , ne biikev preblizo oči, pa tudi ne predalječ dcržati, ali pa jili šc ccld na klopi imeti. Akoravno bi pa učitelj še tako dobro pazil, da bi učenci dosti počasi in razločno brali, bi vendar vse (o le malo koristilo, ko bi ne bilo pri branji ob enem tudi vsc tilio in inirno Učitelj naj si tedaj tudi zelci prizadeva, da bo posebno pri branji po vsi šoli vse mirno in tiho. Le tako, če je ,pri branji vse mirno in tiho v šoli, more branjo vsem prav koristiti. Treba je tudi, da pri branji vsi noenci na lanko poslušajo in pazijo na to, kar se bere. Kralki čas, ki so posamcznim učencom z-a glasno branje odloči, ne zadostuje, da bi se učenec navadil iirno brati. Celo uro, dokler se bcro, se mora vsa šola brati vaditi; to pa se le izveršuje, če vsi učenci za glasnim bravcom na tanko z mislimi sledijo in berejo, ter slišijo, kar in kako učitelj te in une pomote pri branji popravlja in odvracuje. Spreten učenik ne vidi in ne posluša Ie tega, ki bere, tenuuč vlada tudi ob enem vse po vsi šoli. Oe je učitelj lega vajen , ne prezre nobene tudi naj manjše nerodnosti, ali nepazljivosti. Oa že po tem, kako se kak učenec obnaša in vede, precej sklepa, kako kdo za glasnim l)ravcom pazi in po tihem bere. Xcpazljivega ali nerodnega učenca on precej ojstreje pogleda, ali pa ga kaj takega popraša, od cesa se ravno govori, in ga tako zaverne na pravo pot, daje miren in pazen. Učitelj , kteri v šoli branje tako vodi, potrebnje zanj skoro vseh svojih nioči ; zato se vidi, da ta učilni predmet ni ravno naj zložnejši. — Kadar učenec kaj napak izreče in bere, naj učitelj učenca sam zaverne, ali pa naj pusti, da ga drugi boljši učenci zavračajo, in tisti, ki se je zmotil, naj zmoto ali napako sam popravi. Xekteri nčitelji imajo navado, da učenca precej zavernejo že pri zmoti; nekteri pa puste', da se začeti stavek poprej do konca zbere. Poslednje bi bilo zavoljo tega boljše , ker bi se sicer pri marsikterem učencu v stavku moralo prevečkrat prenehovati; toda slab učenec si bo pa po zbranem stavku vendar težko sponinil, kje da se je zmotil in napčno bral. — Treba je tedaj, da mu učitelj sam zinotnjavo izgledno prebere, ali po kom drugem da popraviti. Potem naj se stavek toliko časa ponavlja, da se zmota popol- noma odpravi. Vendar je ludi Ireba, da nčilelj pri tem še na marsikaj pa/.i. Xekteri otroci nikakor ne niorejo razumeti, kako naj se pravilno in razločno bere; nekteri že od rojstva težko govore, — drugi slabo šolo obiskujejo in zavoljo tega prfdalječ zaostajajo. Skušeni učilclj pri takili okoliščinali hodi p<> srciiiiji poti, in pravična razmera aiu pove, koliko časa se innra muditi pri kakem učencii. Grede naj se ,š<> opoiimi, da jc »alančna razlocnosl pri branji tudi zH(> korislna za pravopisje, in da še. celo pri izrcji olrok veliko velja, ker se pri leni ure in vadijo, da so bolj redni in natančni. tDaije Pnh.)