V POMANJKANJE PREMOGA VELIKO INDUSTRIJALKIH NAPBAV TER ŠOL JE ŽE "SAPR-■ TIH RADI POMANJKANJA PREMOGA. — MESTA POfilLJAJO I PROŠNJE ZA PREMOG TER SE PRITOŽUJEJO NAD ŽELEZNICAMI — UPUVI KAPITALA NA DELU. — ZA SKORAJ&NO URAVNAVO SPORA. Washington, I). <\, 6. novembr. — Pomanjkanje premoga vsled stavke premogarjev v rovih mehkega premoga je bilo občutiti v m/ličuih delil; dežele danes na šesti dan stavke, čeprav je opaziti I" malo ixprcmesib t. oziroma na stavko samo. I*rieetek kršene zelezniške službe ter .spoznanje neprimernosti ni pomanjkljivoMti zalo* mehkega premoga, so malo razveselile vesli. ki prihajajo iz različnih držav. Edine razveseljive vesti so prime iz West Virginije iti Colorada, v katerih se je glasilo, da se je tam povečala produkcija premoga. Številna mesta v Nebraski so poslala državni železniški komi-«)» nujne prošnje za premog, in kurilna administracija v Iowi je |h> - inla x Washington pritožbo, da železnice š** naprej zaplenjajo premog. čeprav še vdno vozijo luksuroizne kontinentalne vlake. ^ Chit-ago in Northwestern ter Chicago. Milwaukee in St. Paul /ele/nit'i stu izbrisali š**st potniških vlakov z voznega reda. California je pre«l občim pomanjkanjem premoga in prodajalci premoga *o naprosili governerja, naj prosi kurilno administracijo /a dovoljenj«*, da sme kofisejrati premog ter odpomoči s tem pretečemu poman j kaliju. Sole v Topeča, Kansas, so danes zaprle s\ oja vrata za teden dni radi pomanjkanja premog«. in v tem kraju je izgubilo veliko «!eJaveev delo, ker so morale tovarne zapreti svoje naprave. V M o. je položaj tak. da so naprosili trgovci s premogom za o/.ivljenje kurilne administracije in delodajalci v Kentucky so naprosili za t/vezne čete, da zavarujejo nekaj rovov, ki obratujejo s polno paro, odkar m- je stavka pričela. • Tukaj v Washington!! je stavkarski položaj neizpremenjen, v j kolikor kažejo zunanja znamenja, a pod površino so na delu močni uplivi, da se doseže hitro uravnavo ter prične s polnim obratova-itjem v rovih. ' * Važna stran pri 4em je, da so bili storjeni koraki in da so lju- [ uje, ki so v tesnem sliwi. s položajem danes bolj upapolni z ozirom li.i skorajšnjo uravnavo kot so bili kedaj izza sestanka v Indianapolis pred tednom dni, ko so voditelji preniogarjev glasovali, da ne i odnehajo od svojih zahtev ter ne prekličejo poziva na stavko. »aLEFON 2876 CORTLANDT._Entered at Second Clau Matter, September 21, 1903, it the Port Office at New York, N. Y„ under tbe Act of Congress of March 3.1871 TELEFONr 4687 CORTLANDT, P NO 202 ŠTEV. 262 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 7, 1919. — PETEK, 7. NOVEMBRA, 1919. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVB I« V^iM iloTotkl dnevnik -> ▼ ZedlaJeBfh dri*nk ; I Velja xa rte leto ^ fLOO Z* pol lete ^ I * ^^^jMEE^AITD Uwa^lpuTTO UHDKE TZMMIT (Bo. 686) AUTHORIZED BY TU ACT OF OOTOBKK % 1HT, ON IB! AT THE P06T OFTIOK of HOw Tee^ M.Y. By Oidsr of the Presidentv A. B. Bnrteson. Postmaster Osneng gn» Largest Slovenian Daiiy s in the United SUtea Issnad Every Day Except Suadays •ad Legal Holiday! r 764)00 Reader« GLAS NARODA % List slovenskih delavcev v Ameriki. a MNENJE UNIJSKEGA I NAČELNIKA 6REENA • Ta j nik-zakladničar William Green peziva Združene države, naj za- povedo konec premog, stavke. _ j Indianapolis, lnd.,.6. novembra. ' "William Green, ta j nik-zakladničar U. M. A. je danes predlagal kot sredstvo uravnave premogar-ske stavke, naj vlada skliče kon-fereneo premegarjev in delodajalcev ter jiin ukaže, da morajo priti do sporazuma. — Prava pot, kako končati stavko, je za vlado ta. da spravi n« površje ves svoj moralni in postavni npliv ter ga uporabi proti delodajalcem in premogarjem, ka-tt-rim naj zaukež, da morajo priti dn soglasja — je rekel Green. — To je praktična pot, kako doseči zopetno obratovanje v maj-nah. Greenov načrt pa ne bi vključeval preklicanja stavke tekom uravnave. Ta načrt je precej sli-čen ugotovilom predsednika John Lewisa, v katerih je dal izraza pripravljenosti majnerjev, da pričnejo s pogajnji brez vsakih I rezervacij. V premogarskih poljih Indiane r je bilo opaziti tekom današnjega dne le malo novih razvojev ali iz-prememb. V nekem poročilu iz Evansville je bilo rečeno, da odhajajo linijski premogarji v ne-^ I katerih južnih okrajih države na I delo v premogovne rove zapadne-ga Kentuekvja, kjer imajo pre-mogarji dogovor sklenjen pred - nekako sedmimi tedni, določa, da. I no smejo premogarji zastavkati j tekom naslednjih osemnajstih mi jseeev. V Indiani ne obratuje no- lhena liniiska mfiina PRINC LJUBOMIRSKI, POLJSKI POSLANIK V WASHINGTONTJ i TUJE LADJE BODO BREZ PREMOGA VLADA JE PRESKRBELA, DA NE BO ODHAJAL PREMOG IZ DEŽELE. — ŽELEZNIŠKA ADMINISTRACIJA JE DALA VSE KARE NA RAZPOLAGO. — LADJE NE BODO MOGLE ODPLUTI NA DOLOČENO MESTO. Washington, I). C., f». novembra. — Kazni vladni oddelki so storili vse potrebno, da ne bo ljudstvo trpelo pomanjkanja premoga vsled stavke premogarjev v okrajih mehkega premoga. V deželi se pokori sedaj trikrat več premoga, kot ga zamorijo proizvajati one maloštevilne maj ne, ki še obratujejo. Železniška administracija, največja agencija, za razdeljevanje premoga, j«* odredila, da ne sme nobena tuja ladja, ki se nahaja v kakem pristanišču, vzeti na krov niti koščka premoga. Nadalje je dala železniška administracija na razpolago vse one kare, katerih najnujnejše ne potrebuje. Premog bodo dobivale samo one ladje, ki plujejo pod ameriški* zastavo. Ostale bodo morale čakati toliko časa v pristanišču, da bo premogarski št raj k končan. Amerika je sledili v tem oziru čisto vzgledu Anglije, ki tudi ni hotela začasa prernogarske stavke preskrbovati ameriških ladij s premogom. Ladje, ki prihajajo v ameriška pristanišča, s»> založene umo za eno potovanje s premogom. Za povratno potovanje so se preskrbovale žnjim v Ameriki. Potemtakem ne bo odšla nobena francoska, angle Si MEHIŠKA VLADA j 1 NOČE PLAČATI i — : Listi izjavljajo* do mehiška vlada noče povrniti odkupnine, plačane od Jenkinsa ^ Washington, D. C„, 6. novembra Soglasno z listi v Mexico City noče mehiška vlada povrniti "William O. Jenkinsu, ameriškemu konzularnemu agentu v Puebli, svote $150,000, katero je bilo Jenkinsov zastopnik prisiljen plačati mehiškim banditom v namenu, da za-I jrotovi njegovo odpuščenje, potem, 1 ko je bil konzul zajet od banditov.' | Ameriško poslaništvo v Mexico j City je obvestilo državni depart-' 1 ment o teh poročilih a* listih, a u-( radniki niso hoteli pojasniti, če so dobili kako sporočilo od vlade Carranze glede tega predmeta. Predno je bil Mr. Jenkins oproščen, je zahtevala ameriška vlada' od mehiških oblasti; da vprizori v-j se mogoče napore ter skuša dose-j či oproščenje konzularnega agenta, tudi če bi bilo treba plačati za oproščenje odkupino. Glasi se da je dobila mehiška vlada naročilo, naj vrne Mr. Jenkinsu odvzeto svoto. NEMŠKI ČASTNIKI POZDRAVLJAJO CLEMENCEAU-A. Strasbourg, Alzacija, 6. nov. — Francoski ministrski predsednik Clemenceau je danes zjutraj obiskal fort Kirbach ter pristanišče Kehl. Nemški uradniki so po-pozdravljali Clemenceau z desnega renskega brega in on je prijazno vračal pozdrav.e Ob svojem povratku v Strasbourg je sprejel ministrski predsednik veliko število alzaških delegacij, ki so mu predložile številne prošnje, tikajoče se potreb v posameznih okra-'jih Alzacije in Lorenske. ' Clemenceau je proti večeru odpotoval v Pariz. Pazite na nove cene i Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljate v, toda za kake mo. goče lamnde v izplačilu ne moremo prevzeti nijeake obveznosti. Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer: 100 kron----$2.00 B00 kron .... $ 9 00 200 kron----$3.85 1.000 kron____$ 1&.00 300 kron .... $6.80 5,000 kron .... $ 90.00 400 kron ----$7.70 10,000 kron____$178.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. — " • 't 4 Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order . al! pa po Hew York Bank Draft. TVRDKA FRANK BAKflER, 82 Oortkadfc Street* , . ___r r ,, Hew York, N. Y. ODPOKLIGANJE ROZANOYA Ruski general, ki je povzročil velike spore med zavezniki v Vladi vos toku, je bil odpoklican. ! _ Omsk, Rusija, 28. oktobra — Gen. eral Rozanov, kojega delavnost je povzročila številne spore z med zavezniškimi poveljniki ter tudi zahtevo, naj se njegove čete odpokliče iz Vladivostoka.je bil pokli-ean nazaj v Omsk. General Koma-novski je bil imenovan poslujočim govemerjem ter poveljnikom čet v daljno-iztočnih provincah. Sibirske armade generala Kol-čaka so se hitro umikale nazaj izza njih zadnjega poraza na črti Tobol reke. Prva resnična obraiu bna črta je ona Išim reke, ki teč paralelno z reko Tobol.Domneva ti je da bodo sirbirske čete v stanu nuditi <»dpor ob tej črti. Zahtevo medn^vezniških poveljnikov z^ odstranjenje čet generala Rozanova iz Vladivostoka je admiral Kolčak odkloniti kot omejevanje suverenosti Rusije. Med zave« zniški poveljnik pa so še nadelje drezali v vlado v Omsku ter izjavljali, da ni bila primerno informirana od s'trani Rozanova glede razmer v trdnjavi in glede insu-bordinacije ruskih rekrutov, ki so baje stalno napadil niedzavezniške častnike in vojake. - DENARNE POŠILJA TVE V - ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvriujemo denarna Izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro p< celi Istri, na Ooriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je at seden.o po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo M »tako po&iljater, toda za kake mo goče zamude v izplačilu ne more mo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ---- $ 5.40 100 lir ---- $ 10.20 500 lir ____ $ 50.00 1000 lir .... $100.00 Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Ordst al! pa po New York Bank Draft TVRDKA PRANK 8AKSKR, W OnrtlMidt Wmw York. W V Rojaki, naročajte se na OLA8 NARODA, ki je ^jvečji sloven-i ski dnevnik t Zdrnienih državah > Severne Amerike | BETHMANN DVOMI 0 TRAJNOSTI MIRU i — Ožigosal je "duševno stanje", v katerem so zavezniki sestavili pogoje. — Kontrola Wilsona. Berlin, Nemčija, 6. novembra. Podkomitej Narodne skupščine, ki skuša ugotoviti odgovornost za vojno, je imel včeraj tajno sejo na predlog svetnika Moeller-ja, ki je nasprotoval javnim razpra-\ain plede zadev, tikajočili se nekdanjih nevtralcev. Razprava o teui je nastala vsled ' ugotovila Alfreda Zimmermaona. prejšnjega ministra za zunanje zadeve, da je namirovno ponudbo predsednika Wilsona uplivala Anglija in vsled ujrotovila jrrofa Bernstorffa, prejšnjega nemškega poslanika v Washington!!, da je v Združenih državah prevladovalo nazirauje, da deluje predsednik "Wilson pod nemškim upli-vom. Dr. Bethmsim-Holhveg. prejšni nemški kancler, je rekel tekom svojeg včerajšnjega pričevanja pred komitejem, da ni veroval tekom vojne in da ne veruje niti sedaj v trajen mir. V svojem odgovoru na člane podkomiteja je rekel, da so bili mirovni pogoji, katere je predlagala Nemčija v 1 decembru 1916. kompromis med nazori vojaških avtoritet ter onimi političnih avtoritet. — Glede naših strategičnih zahtev (tikajočili se Belgije in iz-toče meje) nisem vrjel, da bi nam bila usojena sorazmerno dolpra doba miru. Še danes nisem v stanu vrjeti v trajen mir, posebno pr. tem, ko smo videli duševno stanje, v katerem so nam zavezniki diktirali pogoje, katere ime-' nujejo resnični mir. Minister Sinzheimer je vprašal, zakaj ni bilo vprašanje Belgije stavljeno na čelo nemških pogojev. Bethmaun-IIollweg je odgovoril na to: ~ Zelo lahko je reči po završe-nih dogodkih, da je bilo vse napačno. Mi smo imeli takrat pred •iseboj kolektivno noto zavezniških viad glede mirovnih pogojev, ki je zahtevala razkosanje in uničenje Nemčije. Ali smo hoteli reči: — Bomo zopet dobri otroci. Dali ' bomo nazaj Belgijo ter plačali odškodnino za celo zadevof - MUSTACE MORAJO OSTATI, CE NE... Francoski natakarji so sf odločno uprli povelju, da morajo hoditi naokrog gladko obriti. Pariz, Prane i ja, G. novembra. Natakarji v sedmih ali osmih naj-j večjih kavarnah na pariških bule-Ivardih so bili navdani s sveto je-i zo ter dvignili nato velik protest i proti poveljem, da si morajo dati odrezati brke ali pa zapustiti slu-Ižbo. Ena najbolj bridkih pritožb na t kar je v, ko so zastavkali v pre-»teklem aprilu, se je obračala proti 1 povelju delodajaleev, da morajo ; natakarji žrtvovati svoje brke. Natakarji so takrat zmagali. Sedaj pa je vzbudil njih novo ogor-|č< nje poskus, da se nanovo uveljavi to odredbo. — Natakarji so že zadostno ponižani. da morajo služiti svoj kruh ■ s tenij da stezajo roke po miloda-rih .ki obstajajo v smešno malen-j kostnih napitninah. Ni torej treba, da bi se še prisiljeni odpove-idali enemu izmed privilegijev icioštva. Deloma iz snobizma ali pa v upanju, da bodo izgledali o-ihginalni, so napravili številni gost-j«- svoje obraze tako gladke kot so oni Amerikaneev ali pa skušajo oponašati dve piki na pornjih ustnicah nekega dobro znanega i!dno-igralca (Charlie Chaplina). | M' moramo ustrajati pri svoji za-| htevi, da sc rešpektira dogovor, ki je bil sklenjen. I - i OVRATNICA IZ ČRNEGA DIAMANTA. Paris, PVaneija, 6. novembra. — Neka Parižanka je priredila domačo zabavo ter obdarila vse navzoče z ovratnicami iz črnega dia manta-premoga. Rekla je, da si v sedanjem času lahko vsakdo kupi diamante in bisere, da pa premoga ne more dobiti niti za denar niti sa ljubezen. GOMPERS PRED §|! DEL. KONFERENCO Oompers se tori sa osemurni delavni dan kot masksimum. — Ima ga rajši kot 48-urni teden. Washington. D. ('., G. nov. — Samuel (iompers, predsednik American Federation of Labor, ki] prisostvuje mednarodni delavski J konferenci kot neofieijen zastop-i ink dela, je imel svoj prvi nago-| vor na konferenco, v katerem se i je izrazil za osemurni delavnik . kot najdaljši delavni čas v enem i dnevu, v primeri z oseminštiride-mct-urnim teduom. Obenem je iz-j javil, da bo v Združenih državah, celo onemu mi delavnik skrčen, če bo moglo delo izvršiti svojo na-' « logo. Mr. Gouiper« je govoril v od-' govor na poročilo večine d-'loda-! jalskih del«*iratov. ki se za./odatjšanja delavnih ur ter označil ameriškega delavca kot naj-bolj produktivnega delavca na »vetu. Rekel jc, da induntrijalna zgodovina natančno dokazuje, da jc osemurni delavnik bolj produktiven kot pa deset ali pa dvanajst V poznejšem poteku seje je ai«C| At« FETEKJ6I6I Amerika se je borila za demokracijo. Ves svet se je bil za de-j mokraeijo. Kot strela je švigalo po svetu geslo: — Proč s kralji, cesarji, princi, knezi in drugo golaznijo, ki se je debelila na ljudske stroške. In res zavezniki so zmagali. Demokracija je zmagala. Pa pride svobodna in demokratična poljska republika ter pošlje v "Washington kneza Ljubomirskega, ki naj jo zastopa. Mirovna pogodba bo uveljavljena 28. novembra. Svet se bo sicer nekoliko oddahnil, a pogodba mu bo še dolga, dolga leta leta ležala na prsih kot skala. 4= * Kdor hoče širiti luč kot jo širi mesec, mora tudi dopustiti, da vsak pes zalaja vanj. * * * Uganka čikaškim rojakom. Verne duše — kratko krilo — golo rame — po Vseli Svetili, — l»al pri jalovih očetih. Ilm, kaj bi to neki bilo! * * * Nekemu farmer ju v North Da-koti je crknila krava. Le poslušajte, kako bodo zagrmeli vele-khn-ci: Veliko pomanjkanje živine! Kuga na parki j ill in gobcih. Krave crkajo kot muhe. Meso bo pet centov dražje pri funtu. * * * Kdor hoče dobiti v svoj sistem dve unči alkohola, mora izpiti več kot tri galone brozge, katero prodajajo sedaj pod imenom pivo. # . * Iz neke umobolnicc je poslal nesrečni rojak sledeči oglas;— Za dvajset dolarjev prodam hudiča svojo dušo! " # Rojak pa ni eden najbolj neumnih. Če-bi v tej draginji hudič "cash" plačeval za duše, bi kma- lo prišel na kant. * * * Herbert Hoover, živilski administrator Združenih držav, ki gotovo vsako stokrat premisli, pred-no je zine, je rekel: — Sedanje visoke cene povzročajo špekulatorji. V tej deželi imamo sedaj nagromadenih 16 miljonov ton več živil in potrebščin kot jih more uporabiti de- I ta*=___Ei | • Jugoslovanska ^^^ Karol. Jedncfa !« .!■■■■ ———: Ustanovljena Wta 1898 - lal-orporirana lets J 900 Olavni urad v ELY. MINN J •LAVNI URADNIKU Pradaadnlk: MTWAHT. BOTANSEE. boa SSL, Conam*o**, p*. Potoredaednlk: LOUIS BALA NT boat 10« Pearl Ara. Loraia. rajnik: J081CPH PI8KLKR. Bly. Mino. ^^ t Blagajnik: GEO. L. BHOZICH. B3y. Mina ^ WagaJnlk naUt»la£anlh amrtnln: LOUI8 COSTELLO. Ma Da*. _a VRHOVNI ZDRAVNIK: 3r. JO« V. QtAFW »U M. Oblo St.. N8. Pittsburgh. W%. JOHN GOUŽB. MU. Waft. ' a * J ; rv AJNTHON V MOTZ. M41 An. M. So. Cklasfo. EH. ' CVAN VABOGA. 112« Natrona Allay Pltt«bni*fc. Fa. * ______. POROTNIKI: GABG05 J. PORKNTA. bcm II«. Black Diamond. Vuft T > LJCONARD BLABODNIK. bo« 490. EJ^ - .1 fO*iN RUFNIK. 0. ft. boa 14. Export. Pa. ,0._T5TT __ . _ , ' PRAVNI ODBORI /OflKPH PLAUTm. Jr. tU-7tk St. Calumet. MML Are . Duluth. mW j KATT POQOHEJX3. 7 W. Madison Bt. Boom 10« Ckiea««, ML | ^O^ PBBDAN. ,0« bČ^^Ž^LuL O** «64 Waahinton Street. Denver GREGOR HBKŠČAK. 407-IU Ave.. Johnstown. Pa. i * - ' Jadnattno claalio: GLAS NARODU ' ML»iIBJ!.B!rUi UkaJo® Be «radnlb zadev kakor tudi denarne poglljatve naj se do- Sffra^ pfotnTeia ^ Po^UJajo na pred^dn-ka porotne^ S^So^Uho^nSr^X ClaDOV iD S>loh ižka spričevala, se S etonJUf^n?to,,Ska1IVitOUeka Jednota 06 Prtporoča vsem Jugoslovanom »a obilen prt-So/Sfl S; PO "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajn? Jna Sjat n^'n^0118^ dolarjev). BolniSk;h podpor. odSkodnln In po^nrtnin 1s I (lc)in okrne1 rTlljo';Jednota šteje okrog 8 Usoč rednih članov 1 r! ° roK 3 Usoč otrok v Mladinskem oddelku j j. ni n^T^L^411046 ^ naJ?aJaJ° P° raxnih slevenskjih naselbinah. Tam kjer J«h i nfku^ bl?'i?0vih" Kdor eli posUltl naj se zpJasl pri taj- , nlku blj,žaeg-a druitva J. S. K. J. k Za vstanovitev novih druStev se pa obrnite n« i glavnega, tajnika. Novo družtvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Italijani o Jugoslaviji nejra stališa ta položaj f Ali se bo posrečilo Jugoslaviji z ozirom na nje notranji položaj zagotoviti nadaljno ohranitve miru in ali sr bo znala vzdržali da ne bi motila delo konference, ki ni še dovršeno? Kaj je torej storiti, vprašuje k« sklepu člaukar. , — ^Eoratno, zaključuje člankar ohraniti mimo kri. ter biti previdni in čuvati, da iz male iskre nd nastane velik požar. Razno Morilca grofa Tisze. Ogrska vlada je uvedla preiskavo glede umora grofa Tisze. V^ preiskavi se nahajajo: jurist Ti-bor Nzatanlovski. tovarnar Štefan Dobos, svoječasni komandant Budimpešte Viktor Helter, unr-tist I'avel Keri in* L. Magyar. Mojsterski polet. Nemški letalec F. Christiansen je poletel s svojim letalom od Bergena čez Norvegijo do Severnega rtiča in nazaj. Ponarejeni tisočkronski bankovci krožijo po Nemški Avstriji. Sta rok rajski n;j.ši listi opozarjajo naše ljudi naj bodo oprezni, da se ti bankovci ne zanesejo tudi v Jugoslavijo. Brezmesni teden je uvedla štajerska deželna vlada v Grad* «'ii za celo neinškoavstrijsko Štajersko in sicer od 6. od 12. okt. Z ozirom na razširjenje vesti o | pretečem sponi med Italijo in Jugoslavijo razpravlja rimski list "La Tribuna" od 5. oktobra v uvodniku o danili možnostih in o položaju ter pravi med drugim tudi sledeče: — Eden glavnih razlogov ne-• j gotovosti, kakor naj bi se cenil ; sedanji položaj, je notranje raz-[| merje v Srbiji in v drugih deže-| lah Jugoslavije, kjer so spori starih in novih strank zelo ostri in j nosijo kal nepričakovanih komplikacij. Polom evstrijske države in spre memba režima, nadalje gospodarske in moralne posledice vojne so omogočile, da v vsej Jugosla-i viji vstajajo in se razpasejo razni temni elementi, politični pusto lovci in politikastri balkanskega stila, ki lahko marsikaj pridobi-; jo v drznih podjetjih ne oziraje i i se na to, ali povzroča to polom domovine. Temu je dodati pomanjkanje dejanskega ujedinjeuja v ju gosi. j državi (SHS je. kakor se zdi, ke-1 mična sestava, ki vedno vre vsled : heterogenih elementov, ki jo sestavljajo), pomanjkanje edinstva | ki je posledica različnosti plemen tradicij in nacijonalističnega in-: dividualizm Srbije. Ali prav raditega smatramo pretiranim, če ne celo nevrjetnim j da bi se Jugoslovani odločHi k j odkritemu prelomu z Italijo in v-stopili v vojno ž njo. K večjemu bi vpotevali možnost kake izolirane vojaške akeije. kake pusto-lovščine, ki pa bi seveda lahko imela kal večjih sporov v sebi. Logično mislimo, da Jugoslo-( vani ne bi mogli za tako pustolovščino iskati pretveze v reških dogodkih. S strani Italijanov ni iz^lo nobeno izzivanje proti pre-| bivalcem Snšaka in obmejnega hr vatskega ozemlja. Pohod italijan škili prostovoljcev in čet na Re-i ok po O ll %-v *>n ni m. 4 t » _---— . Nova moč novo zdravje, nova cista kri, za dva centa JfKtf /^i Če trpite valed želod. £nih ali ledlčnih bo-' Tj now ledin, splošne oslabel-) Vj/ osti. nespečnosti, al^ ^^a/k^^TV vobolu, revmatizrnU. *" ^ XA\ zaprtju , neprebavl i v v^^jJl izgubi teka. boleči ^ nah v križu, nervoz- nosti. nečisti krvi, vam bo JUVITO, slavni Cisti želežčnl po. vradevaleč zdravja, zagotovo in hitro pomagal. Pošljite en dolar za eno ali 5 dolarjev za sešt ikatelj tega čudovitega zdravila, ali če hočete poskušati pred naročltvjjo, pošljite nam svoj naslov v dvocentnem pismu, in mi vam bomo poslali z obratno pošto brez katerekoli obveznosti POPOLNOMA ZASTONJ polno tridnevno zdravljenje. Naslov: > JUVITO LABORATORY, South Hills Bran eh K PiHlknvnV T»«» Moški in ženske Ne napravite napake. Zakaj .1 preskrbi t« naj-S starejšega iiaj^uaiej^wa. naJiskuMnejiera In nS- S boU*ega zdravnika v xa.«tku. Dr. Mullln Ima »to i Ukninje v zdravljenju tisoOv ia tiso^ev boinikor 4 bolnih na najrazUCnejA« na«ne. Vsled tera le x>o«t1 A najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem ee lahko iT- U slKuraU » svojo bolezen. Bres skrbi boste dobUl prti nJem najbolj temeljito zdravljenje ln veliko reanlfl-1 ne pomoti za va* denar. 5 Brezplačna zdravniška preiskava potoa »troja, Govori val mater nI jezik. P u,«« M ,a i 411 •m SL""* rnrBBpsoH. rA. f žela. * * * Prohibicija v New Yorku. 'Kje so easi, ko je teklo j v curkih, pivo, vino, žganje? j V dno srca nas žarko speče, kadar spomnimo se nanje. , Vse salone težka usoda, strasna usoda je zadela; mračen molk povsod vlada, kjer se prej je pesem pela. Bi rt nesramnega imena zdaj prodaja laško olje; ioni z Vesey Streeta toči pop in sodo za najbolje. jKrugelea nič več ne toči, birt Klobasni je zaprl; birtu z Lokev v Brooklynu Anderson je job zatrl. Pravijo da v Houston Street u pri Taljanu se še pije, A Slovan ne hodi k njemu, da ti strupa ne nalije. . * . Kar v lemenat naj gre, kdor noče! po polprocentni brozgi brosti. Po štirih letih bode užival ker v farovžih je vina dosti. ...........................mi............... tion je 18. oktobra prejela kakor; prvi prispevek za nakup oblači!; jugoslovanskim otrokom $30,000' od American Jugoslav Reliefa, kij mu nacoluje Mrs. E. H. Ilaniman; iz New York a. Leonid Andrejev se živi? Kakor vsi listi smo prinesli po-' rodilo, da je umrl slavni ruski pisatelj Leonid Andrejev. Pripo- j mnili smo, da je poročilo gotovo1 pruranjeno in to bo najbrž res. Sedaj poročajo nemški liti iz Berlina, da je dobila tamosnja ruska kolonija porodilo, da je Leonid Andrejev živ in da so švedska poročila — kot vedno! — izmišlje-n*l posebna preiskovateljica za Arae-l i^an Jugoslav Relief in American Relief Adminiftration European Children's Fund, se je ravno po-t vrnila v Združene drvave. Ona po-Iroea. d.t organizacija prehrane o-i t rok deluje najuspešnejše in da to j delovanje sega do \"sakega okra j>a. kjer je potreba največja. Zla-jSti je omenila, kako je videla v polnem delu ameriško kuhinjo v Kosovu, morda najbolj žalostnem in tragičnem kraju na Balkanu Povsod da je našla popolno zaupanje v Ameriko iu v odločnost | Amerike za dovnšitev te pomožne .akcije. Pravi, da "ljudje smatrajo j vsako postajo American Relief i Administration European «*hil-I dren 's Funda kakor simbol simpatije in zanimanja Amerike za njihovo deželo. Lokalno sodelovanje navdušeno nadaljuje in hvaležnost ljudstva za ameriško po moč je povsem ganljiva. Žetev v Jugoslaviji bo letos j.o-manjkljh-a vsled dejstva, da ni bilo mogoče dohiti zadosti semena f'b pravem času. Karkoli se je po-i sejalo, je pa dobro obrodilo. Glede Srbije se lahko reče, da je iziJ žetve nenavadno dober, ako se pomisli, da skoraj nobeden izmed mladih mož ni bil demobiliziran in da je strašno pomanjkanji; v-ake vrste živine Ob omejeni za-; lc^'i nrodjo in manj kot petini r.or-: inalne zaloge konj in volov so ženske iu stari možje izvršili čudeže na poljih Jugoslavije. , Program Children's Reliefa iz-i vršuje v Jugoslaviji od prvega te j dna junija tega leta. Predno se do- i vrši, bo minul enajsti mesec tega delovanja. Ta akeija bo živela v spominu ljudi v Jugoslaviji za j uipofo gen?raeij kakor monuiuertj prijateljstva Amerike. f • • ' American Relief Admirwtra- Siaiije od American Relief Administration European Children's Fund v Jugoslaviji ;Ie sedaj sledeče: Treba je nadaljevati prehrano iJ00,000 otrok preko zime, katero število se bo do konca reliefa 1. maja znižalo na 150.000. Za nakup mleka, sladkoija in kokoa, katere snoviyso v glavnem pred met uvoza, treba bo ^4(.K>,000, da se izvrši program, ki naj ga i/pe ije American Relief Administration Kuropean Children's Fund. sit-tLs^v European Children's Funda se j<* že uporabilo za prehrano jugoslovanskih otrok nad $1.000.000. Razen tega jv jugosio-| vanska vlada prispela 2,000,000 K| in ameriški Jugoslovani so d-.ro-J vali okoli 4?260.."a, da je pomožna akcija I lam izvrstno organizirana. Vse dežela je razdeljena v 17 glavnih okrajev iu glavne i>c*>taje za ra^ dt Ije vanje hrani? so nameščene v 72 postaj v svrho jniprave za o- II roke* so sestavljene z doinači-I nov, ki so vsled svoje izkušnje in eneržije posebno sposobni za take vrste delo. Ves sistem razdeljevanja je direktno podrejen jugoslc.vanske-jiuu ministru za prehrano, ki sode iu je l ameriškim osobjem. Poskrb-!lj«-no je za iieprestano inšpekcijo in nadziranje. Živež se izvaža iz osrednjih skladišč po železnici aii moLornJi vozovih tam, kjer železniška zveza je prekinjana, dostikrat pn »tudi potom tovarne >.ivine, kjer ni pri iiieruih ee«t za vozove. Miss Malvina Hoffman, ki je bila (K slana v Jugoslavijo kakor Relief za otroke v Jugoslaviji Napisal U J. M Oskison, Prohibicija lijanski gdneralni komisar. —' Kako pa je v tem oziru pri nas| v JuROslaviji? Grde mahinacije duhovnisva. Hrvatsko duhovniitvo je po v-j seh šolah razširilo nekake letake,' v katerih se ostro napada odlično hrvatsko prirodotdovno društvo. Zopet dokaz, kako je duhov-iiištvo sovražno vsaki vedi in napredku. Stanje prehrane v Nemški Avstriji ae dnevno blab im. Fmetnin. o katerih se je govorilo. da jih bo Avstrija zame njala za širila, ne bodo zamenjali. Avstrijska vlada je sklenila ponovno intervenirati pri enten-ti in zrn nabavo živil vporabiti vsa mogoča mednarodna plačilna sred stva. Prehrana je predvsem v veliki nevarnosti. Zfemžko časopisje se bo smelo odslej uvažati na ju-) eno Tirolsko, tako je odredil ita- j Splošno u\ elja\ i.j« uo in priznano pravilo, da ima prohibieija m.nj pri si a še v v velikih meslih ter gosto obljudenih delih dežele, .!<• bilo iznova potrjeni, vsled velikega števila glasov za Haskella v Prooklynu, vi je največji trn v peti Anti-salonsfce lifre'* ter vslea :/.vi»litve "uiokrttra"* governerja v New Jersey. Na drugi strani pa ni-»a Kentucky, ki je Ohtaj "suh" ter Ohio, ki je istotako ostal "Mih ' mogla omajali Icjtm pravila. (V skuš imo pojasniti rezultate ljudskega glasovanja glede v prašanja prohibieije \ kateremkoli delu Združenih držav, je treba vedno omeniti eno in vašno stvar: Milijoni volil cev, posebno v poljedelskih okrajih, niso nik li ia/inišljali o prohibicijskem vprašanju v kakem širšem oziru kot jc to, da pomeni navzočnost ali odsotnost salonov, — salonov im-I -t.rga drugega tipa kot so umazana, strup deleča in ponižujoča ' ališt-a /ločina. To s > bili saloni kot sta jih dve generaciji Aineri-k.iin'< \ poznali, ra/prš«*iii po eelem kontinentu. Ce pri i/.ltir<- im-d tako Vi-nt«» saloni t«'r prohibi<-ijo. glasujejo seveda za pr<»hibieij«i • tf-r >e \ rnejo domov k staremu, močnemu jabolčniku. I>a ni to izbira >u«-d prohibieijo in salonom kot ga poznajo oni. to jim ne pade v ^lav<» in si»*er prvič raditega, ker jim manjka vsaki izkušnje jrlede katerekoli druge oblike in drugič raditega, ker odredih prohibieijski zelolje vsako mogočo varnostno odredbo, da bi ne mogli iznajti, da uiore biti salon tudi drugačen. Preeej velika pa j«* naloga, če hoče kdo katerikoli del ameri-1 škega Ijiul.skega mnenja zadrževati od delovanj. Preje ali sleje, v j tem delu ali onem, začuti to mnenje potrebo, du se prične pregibati.j Malo upanja \ Waxhiugtonu upajo še sedaj, da bo kmalu mogoče doseči i i.-ii'u » I stavkujoeimi premogarji in delodajalci. Kako velika ta upanja, tega i»e povedo ter se zavijajo v plašče uradne tajnosti in molčečnosti. l)ejan*ki pa je k;jj malo upania, da bi bilo mogoče v kratkem » »-u do . i sj>ora/um di vsaj tako hitro, da ne bo pričela čutiti veliko pomanjkanje premoga. Z«- s« daj prihajajo poročila, da so nekatere železnic« na sj^ed-nj -m za padu izbrisalo z voznega reda nekaj svojih vlakov in da bode sledilo š»* več takih odredb. Pomisliti moramo namree, da traja stavka šele šest dni. Kak-š« ti bo položaj, če bo trajala štirinajst dni ali tri tedne, tega ne 1110-i'e daics še i: i kdo povedati in prav posebno ne raditega, ker fie vemo, kakšno bG vreme. ('e bo nastopila * zgodnja in ostra zima. bo trpeljenje seveda ve).ko večje kot bi bilo v slučaju, da bi gorko vreme prevladovalo še naprej. Poslujoči predsednik Fnited Mine Workers of America je izjavil, da pretuoearji oripravljeni pogajati se pogojem, da jim u-' bo potreba preklicati poziva na stavko. Vlada naj po njegovem m upi konferenco pr»*mogrjev ter delodajalcev ter prisil i i. to m 'titiiki, in jima du povelje, da morata priti do spora- To bi bila < na po- iz zagat«*, a nikdo ne more reči, da bi bila Pr. nmgarski baroni s svoj strani pa ustrajajo na svojem sta-1 s, nf da morajo premogarji najprvo razveljaviti stavko in šele pote bodo pripravljeni pogajati rc z njimi. f/ t )»• jasno razvidno, da gojimo danes tam. kjer smo stali j - dan. Zvezna p r« poved delovanja preniogarskih voditeljev m l i t i sna v toliki meri kot so pričakovali oni, ki so izdali to »i* * Produk* !_ta mehkega premoga v neunijskih majnah je baje si-<• r nor- dna. a ne more zadostiti zahtevam dežele. Svežih delavcev ni na razpolago, kajti v rovih je treba izkušenih ljudi in novinci »i m' potpjeiiti produkcije, tem več kvečjem povzročili par velikih katastrof. | j ■ šole zapirajo jradi pomanjkanja kuriva in vedno večje je šte-\ ilo nujnih pozivov, prihajajočih v Washington, v katerih se prosi vlado, naj astopi na ta a!i oni način. Kdo nam more reči danes, kakšen bo izid tega gigantskega bo j t in kdo bo zmagul v trpkem boju med organiziranim velekapita- Dopisi Sedaj ga lahko dobimo po 27 dolarjev. Zdaj v tem času je sloi»a najbolj potrebna. Ce bomo složni, bomo tudi zmagali. Če zagledate kje kakega izdajalca, pljunite pre-denj. To naj bo njegovo plačilo Pozdrav' Naročnik. Chicago, 111. Dne 2. novembra smo videli dve mai' eiud«-janki ' Dva oglasa" in "Zamena". (Prevel F. Viktorin.) Nastopil jc tudi cerkveni zbor in zapel par pesmi. Temu je sledila prosta zabava. Kot večkrat prej, tako so tudi pri tej priliki pokazali čikaški rojaki svojo dramat-sl;e zmožnosti. Nastopila jc tudi slovenska pevka gdč. Uršula Za-krajšek. Pela je dobro, le besede so bile premalo nerazločne. Ker je bila ]>a predstava ravno na Vernih du« dan. jc splošno razpoloženje žalila pevkina obleka. Ker že pišem o tem, naj omenim, da je bilo v vabilu rečeno, sla se bo predstava začela točno ob dveh popoldne, začela se je pa šele ŠK-t minut pred četrto uro, da so mogli videti predstavo tudi oni, ki so se vdeležili veeemic. Pri tej priliki naj omenim, da bo vprizorUo mladeniško društvo ' Danica" dne 16. novembra igro 4 Veriga", katera je nekaj novega Spisal jo je to leto znani slovenski pisatelj Fr. S Finžgar. Poročevalec. Braddock, F a. ' j Krt j«' ž» vsakemu z-:ano, je izbruhnil dne 22 septembra jeklar-, ji-ki štrajk. ki pa še vedno traja. , Vsi se držimo, samo par jfn je, ka-Itere nosi zlodej skebat. Nikakor' : :ne gre v glavo, zakaj ne mo-, ! rejo spoznati ljudje, kaj je dobro I :n kaj je slabo. Vztrajajmo do j končne zmage! to :iai bo niiše :;e-|slo. Pozdrav vem «t.raj kar jem. Poročevalec. Iselin, Pa. Ker slučajno pošiljam naročnino za Glas Naroda, naj opišem nekoliko tukajšnje razmere. Tukaj imamo štiri premogoro-ve, ki počivajo od 17 oktobra, to pa zastran neke italjanske družine. ker se je večkrat poslužila o-rožja napram unijskim delavcem, i ; Sedaj se vrši }»reiskava. o kateri j ; ;>a ne vemo, kako bo izpadla. 1. novembra je bila proglašene Stavka. Delodajalci so sicer prero-t kovali da se bo vrnila v ponede-! ljek velika veČina ljudi na delo. toda pondeljek je prišel, delavca j a nobenega. Pred enim letom miki vstanovili unijo, sedi j je p;i že vse organizirano. Tudi proda-1 jalne so organizirane, izvzemš'. i kompanijske Farmerji, kateri so tudi v uniji i so zahtevali, da moramo plačati 4j dolarjev za tono sena. Na unij-ski s« ji -=mc sklenili, da ga ne smej nihče kupiti. Kmalu so se vdali J MRTVI KAPITALI Hrvatski spisal JOSIP KOZARAC GLAS .SABOPA^T. XQT.191B Iz zgodovine smrtrte 1 *v o • O* nise v omg bmgu --* t > i ,, (Nadaljevanje). Save die EasyWay kjyWS.S. ■j značilni beg iz Sing Singa. Teo-. rija je ta. da sta se pričela pre-i pirati v čolnu ter streljati drug na drugega, nakar sta utonila. Le dva izmed obsojenih morilcev sta umrla naravne smrti. Prvi je bil William Caesar, ki je nmrl leta 1896 in drugi .John Car navale let« 1917. , Kljub hudim muk*i i. katere trpi na smrt bsojcni v senci smrti, no obsojeni ponavadi precej zdravi. — Dva morilca sta slučajno ubila j napačne ljudi. Ta o- Kte na poti k ozdravljenju. Cena $1.25 in s cen. , tov takse ZASTAVITE TA KAŠELJ! Ne dopustite, da bi trajal celo zimo. Prežen-ite takoj. Preženite ga z uporabo dobrozna-nih, odvisnih, ugodnih idealnih in uspešnih zdravil zoper kašelj, katerih ime je, kot že veste. y SEVERA'S BALSAM for LUNGS (Severov Balzam za Pljuča) uspešno zdravi-kašelj in prehlad že izza leta 1881, ko je bil prvič nuden javnosti za poskušnjo. Izza onega časa, ko je postal splošno znan, se ga je uporabljajo za zdravljenje kaaljev, prehladov, težkega dihanja, oslovskega kašlja, zgage in napadov kašlja. Ugoden je za jemati Ljubijo ga otroci kakortudi odraščeni. Ne vsebuje opijatov. Prodajajo ga lekarnarji vse povsod. Cena: 30 in 60 centov z 2 oziroma 3 cente takse. ZA IZPntAHJE UST za zobne s vrhe in za splošno antiseptično o-čiščenje nI nič bolj Sega kot Severa*« Antisepsol ( Severov Antfaepsol), bodisi v kakovosti, bodisi v ceni. Zahtevajte to pristno in veljavno zdravilo v vaši lekarni. Cena 35 centov in 2 centa takse. KOT MAZILO ne morete dobiti bolj ekonomskega in bolj ce nenega kot je Seven's Gothard Oil (Severo-vo Gotbardsko olje), ki je znano zadnjih 38 let kot domače zdravilo zoper krajevnih boleznih. Cena 30 in €0c in 2 oziroma 3c. takse. VAfiE LEDIOE morajo ozdraviti vsak dan _gotovo množino dela. Če so slabe in bolne. Je njihova delovna zmožnost zmanjšana. Popravite to z jemanjem Severa'! Kidney and L »ver Remedy < Be vero vo Sdtm,-vilo za obisU in jetra). Trganje v hrbtu bo po. jenalo in bolečine Izginile. Cene 75c In $1.35 ter 3 odroma Sc. takse. Pojdite po Severova zdravila v lekarno. Ce Jih ne morete dobiti tam, jih naroČite. Pošljite primeren znesek s takso vred. Poslali vam jih bomo naravnost. W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS* IOWA ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo angleško-slovenikih j učnih zvezkov. Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak 5as. Šolnica ca celi tečaj $10. Ce želite imeti več pojma o angleška slovnici in jeziku Sfloh« pilite še danes sa pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA (The Slovenian Correspondence School) 611» ST. CLAIR AVE (BOX 10) CL£VKLAND. OHIO SLOVENSKA KORESPOXDENCXA ftOLA. «11» ST. CLAIR AVE 'BOX 10). CLEVELAND. OHIO. Ixreite ta listek in ga pošljite ■ svojim nkslovom: m ............................................................. CESTA ALI P. O. BOX........................................... m.J»m' iff E8TQ ........... m.«..«.......»»tM»»n»'»MWW.r.T«.»«.«w..tt ..TflH|»»l "Kaki »trojki, milostiva! Zajec in jerebice stanejo deset novčičev ♦modnika in svinca ter pol dneva lova. I*ivo me stane Šestdeset vinarjev — in to je vse, to je ves »tros^lt..." A ostalo T** "Kaj ostalo?! Mar sir in gnja!T No, pa vam j>oveni: Danes delajo na tem irumuu trije g««*pod:irji in če jim «*ec! f-«-sa zapriiKtla, to je za nje«a dika.] <>u ne meri človeka po denarju J netfo jm» srvu in iK»^tenju." \li kdo vam jc va»e to tako ir-! l>orno prirtrdil?" "Kdo neki — jaz •oni! To men-! da ni n j kak a uui<'tii*de niso tikale vas", jtc ol.me lynpic k Anki s po-• vešeninii a-*mi. "Potem m» m? inoirla mene", reče koketno Nela. aianj'*, odvri c L*iič . **Vinku «e ne čndfm, »li črelim ►e tebi. Sn.'d.-l *i ie dve jcreloci.) i »a ie hočei giijati", je dejala g?-1 f-pa Matk«'vičcva Luju i 3'itajo-riin gfamem, /akaj želela jc, da fhrjni Lujo *vt>j fini ton najtram dru/iui tudi na gumno. "In potem v** ie lotim hira 1u l-a Kraku ima človek vražji tek", ►t i*- izgovarjal Lujo, pozal-hai f»ov»em svojo dosrtianjo ulico. "Skoda da ni tukaj strica Vu-kcviča, ta 1*1 sc osvetil teran zaj-' tu!... NVkač je pri nas pol pra»**ta od4ij«'-ka iu cel<» janjčje stegno — no. ali tkU net > ! dilo utariikaj .. Uhkaba!" sc je feincjal Vinko veselo, kolikor se je najbolj mo«r<*l. "Moral bi pač malo bolj ljivo govorili o svojem stricu", ga ?>l»omiii yrospu Matko> :«-eva s stro ffim pogledom. ' Mislim, da to ni sratnota, reči o človeku, da je fuedel pol pra-f"ta, ako ga pa na leto vidi ramo l»o enkrat na »voji »nizi — a liter! in g:-»lta vsak dan po dvakrat".1 »e jc zasmejal Vinko %c dalje CcMpa Metkoričera ga je pogle-; dala vnmi# z jeznim popedom.! duwec v sebi gnev. Nje ni moffl nikdo huje nlalHi, kakor če je «ro-voril tako o goopodu VukovičiL, !\a«protiio pa ni mngol Vinko svo-j strica trpeti za rrvo iHavo in je pri vsaki priliki ofiienil njego j vo "fino poirraoort ' in "bedaste> modrost"... Po jedi so ae dvignili vsi, da se izprebodij*". po strniSFn do nedalj-nih gospodarskih poaiopij, kamor se je zapeljal tttdf rot Vinko, Lo-| fii in Anica ao šli naprej, dočim so 'ostali trije zaostali za njimi. Anka je pobirala ined poij, raztreseno polno klasje ter je pre tila Lešiču. naj hvali Boga/da ni ona ravnatelj. "Pa kakšna kazen bi me čhka-la, ako smem vprašati?" "Tega za sedaj še ne vem — aH irotovo bi -se tako dobro ne izmuznili, kakor pri' govpOda ravnatelju." Pri tem x>oglcd:i Anka Leniču v oči. a soli.čni žarki, lomeč se ob visokih vrhuncih suhobrkih brc sto v, so sc'zaiskrili v njenih temnih očeh kakor dva rubina. V povsem enostavni letni obleki z belim slamnatim klobukom, ki je hrt-z vsakega nakita draže*tr,o kakor metuljček z napol povcie-nimi krili. s*-dcl ra njoiiih las?h. jc korakala z drobnimi, resnimi koraki. Z onim blugrim izrazom srtče in dobrohotnosti na licu, bila podobna žarki letni prirodi z bogatimi njenim* plodovi, ki se .iih vse radujc, ki jih atsc blagoslavlja, vse željno pričakuje. Tako je bila ona divna v tej enostavnosti, a Lt^iču jc bilo, da bi no-kk-knil in pomolil pred njo kakor l»r."d božanstvom. V tem sc dvigne jata jerebie in Vinko o kakor tatova, zasičena v kvaru. "Niste mi ie pripov«*dovali, kaka ste .se zabavali tam na plesu?" 4 Ali \ as to tako zauinm "IMes nnjmanje — ali nekaj drugega A te pravice še nimam da bi vas točneje vprašal... Hal rt m te. da se no vrnete več takšna kakor ste <*Kla tja..." "In kaj bi vi raje imeli, d-i «em povrnila takšna, kakor sem ad->»la nli drugačna?" L« šiču je zadrhtelo vse te!"> pri ti-ni vpraiJcnju. Njegovo čustvo se je vznemirilo, kakor magnetna i?la. ako jo uklonih v smeri, ki jo vleče uc< doljiv.j in nei/g.*ešno t i enemu cilju. Ona je zapazila to vznemirjenost na njem in se je v t.-m htftti že ludi Uej=aln. zakaj ira je ono vprašata. In kakor da ne polaga nobene važnosti na one besede, nnd-iljuje. obrmvai se na pol lica od njega: * En tak izlet mi je ljubši nege tisoč onih zabav..." In. pogleda pa vnovič, da vidi. ali pa jc pomiril ta odgovor. Sreča, ki je vno-vič /asevala iz njegovesra očesa, ji je povorila, da jo jc rizu liel. Medtem se je Vinko povrnil in ti<">j»eli so vsi pred Lešičevo stanovanje. Kraj njegovega stanovanja so l ila v čitvcrokotu r^zvi-ičena ostala gospodarska poslop ja. v katerih se stanovali "Liro-hi" in njihovo obitelji. Dokler je pripovedoval Visiko svojo nez^udo » jerebicami, so dosp-li iudi črtali. e. "Milostivi mislita, da bo^ta videli bot»ve kaj. Ne verjamem, da vas l»o Kaj zanimale v teh prosto-r.h " In Lcšič povede goste noicr. liili sta dve veliki k&Im. Kna je L da J>cšičeva spalnira. izvanreduo tista, a tudi priinen>ina v redu. Itilo je tu knjig, eaeopimv, albumov, fotografij, raznih predelov, raznih vrst živali — in to vse v prav pri ličnih 'esenih okvirih, — Katrin majhnih modelov vsaKo-vivtnih slrojev in t^ko dalje. VTsc to jc bilo razvrščeno dokaj okm> no Dru?a seba je bila, kakor se je izrazil "soba za karsibodi". V enem kotu je bilo prost rt o razno ■semenje, v drugem naboji in druge lovske stvari, v tretjem rogovi od srn, lisičje in kunine kože, razne grbaste veje itd. "Kako da vas ni tukaj strah. Jaz bi ne smela biti po dnevi sama med temi zidovi", reče gospa .M-atkovičeva. "Ako bi vi, milostiva, poznali vse čare tega življenja, zadovoljna v samoti med temi štirimi zidovi, bolje rečeno, na tej prostrani poljani, ne zamenjali bi jih niti z Iielvederom, a kaj šele z onimi zatohlimi sobicami po velikih mestih, kjer človek za okužen zrak plačuje še drag denar.. ^" "Raje sem tam lačna in žejna, nego v tej pustinji kraljica. Obžalovala bi celo svojo sliko, ako bi morala tukaj viseti", je ščeb.-tala Nela. "Ni treba, da bi jo obža1v.:.li, gospodična, jaz sem prepričan, dal bi vaša slika, ako bi bila količkaj] dobro pogojena, tudi sama pobegnila od tod..." se odreže I,»širi Neli, !:i s«- ji nikakor ni posrečilo j o«.-l<»pij, ni poorana i n' posejana. • *'Zato, miloativa, ker siiio Še mi ničle, ki nismo ničesar drugega za-Južili, nego veš;:!a, kakor «etr vam že nekoč, zdi se mi, ]>oveJal. Teh pet stotin juter na tej strani 1« ži po dve leti zaman, češ naj jili narava snina ppognoji, mesto da jih ])ripra\nno mi sami vsako leto' za produkcijo... To vam je mr-l :cv kapital, ki vrže obresti sa:r».j! vsako tretje leto. doeim skozi dve leti propadajo obresti v letni vrednosti o J štiri do pet tis:<-. to l ej na dve leti povprečno d«1 vet tisoč goldinarjev/' "Devet tisoč! Pa zakaj «e tako icla?" "Zakaj? Da vam to razjasnim. ini:octiv.-», se moram zopet — ako mi dovolite — 'lotakriti on? vam! neugodne teme o nerazmerju str« ! nov in strokovnih poklicev v ?ifiš;| deželi, a storim to snmo zato, ne li li uvideli, da nimate prav, ker gospodarski in obrtniški stan p-ol uradniškim tako omalovažujete. Ta zemlja tukaj bo dajala obresti vr.ako tretje leto t^ko dol-j 'jo, dokler bo hrvatska inteligenca pošiljala svoj»' sinove v šole '.imo za profesorje, pravnike itd-. a j prezirala trnovske in cospodsrdtej šole, in dokler hodi ti sinovi rajši j životarili z onimi devetsto goldi-j narji letne plače, dokler bodo raj ši proletarci in krahoborci, dokler bedo prezirali ta kapital tukaj, ki komaj čaka človeških rolc. da pod rjimi oživi in obredi zlata. K«, bi farno polovica onih, ki drve v! uradništvo. posvetila gospodarski, stroki, bi bila naša domovina za j dvajset let druga ilcžela. zakaj tedaj bi ne bilo niti tega mrtvega kapitala tukaj, to je. neobdelane zemlje, niti bi ena polovica uradniških mes- bila istotiko mrtev kapital___" Gospa Matkovu'eva je izprevidela resničnost LeŠičevih nazorov.! a se vendar ni mogla otresti trJ-] no vsesana ideje, da je uradniški stan vendar najčastnejši in da mu vsekakor gr-i prvenstvo v človeški družbi. Neli ni bilo jasno niti eno niti drugo. V motnosti njenih pojmov I fse ji jc < Ivi gnila, kakor o!je: samo jena misel na površje, namreč, da njeni oboževatelji re spadajo ?iiti sem niti ija. nege da so kakor mali polbogovi vzvišeni nad vse. uprav J kakor »i (Nadaljevanje.) 1 f ' if Bolnee je že raz! do cele reke luči preko stfepe, ko se je Črni j sokol s svojimi jezdeci približal oazi, obstoječi iz gumijevih dre-' dreves, kjer smo prejšni dan videli Indijance pri posvetovalnem ognju. Po porazu, katerega so doživeli in po nočnem zasledovanju, kojega predmet so bili, so na istem mestu zopet prižgali posvetoval-j ni ogenj. Ob pogledu na strašnega glavarja, na kojega povratek so vsi tako nestrpno čakali, so dvignili vojniki velik krik veselja. Častihlepni Indijanec je j-prejel pozdrave z dosrttijanstvom ter se obrnil nato na zbrane vojnike. — Le Juh Črnega sokola, — je rekeL> — bo pri njegovih voj- [ i-ikih, kajti njegovo telo je bolno in njeg»ova roka slabotna. Pokazat je pri tem na svoje krvavo Tame. Krik bolesti je stopil na mesto krika veselja. Ko se je hrup polegel, so pomagali gla-| ^ ar ju s kotila ter mu nakazali sedež pri posvetovalnem ognju. Ko je sedel na tleh, so se mu poklonili ostali glavarji ter tudi, sedli v krog. Črni sokol je potegnil dim iz kalumeta, ki so mu ga! podali ter izročili nato pipieo sosedu. Pipiea je nato krožila sredi najgloblje tišine, kajti vsak se je skrbno pripravljal v duhu na po fcvetovanje. t 4 ' Medtem pa hočemo vreči nagel pogeld na mehiško taborišče, ki je ostalo brez načelnika in brez vodnika. V taborišču je •• ladala največja zmešnjava. Razširila se je go v«»ri«a, da sa zlatoiskaU-i v bližini zaieljenega cilja; da so tik ob r-idniku, k« vsebuj«« nepojmljive zaklade in da se je odstranil Don Štefan s svojimi spremljevalci iz taborišča le v namenu, da ugotovi natančni položaj te zlate jame. Tekom prvih jutranjih ur je nastala zmešnjava v taborišču le vsled mrzli« « • nestrpnosti, s katero so vsi pričakovali povratka na čclmka. ki je moral pnnerti veselo sporočilo. Ko pa je soluee pre jiodilo ze polovico noje poti ne da bi ?- obvladal taborišče, je oil zapuščen. Bojni prapor gro f< v Mediana, ki je preje tako veselo plapolal v vetru, je žalostni. \ i sel navzdol. Niti najmanjši vetrič ni pihal preko te peščene puščate. Zaman so mehiške straže vsaki trenutek merile s pogledi ob zor je. Nikogar ni bilo od nikoder. Konji, ki so bili privezani na kolce, so žalostno povešali glave, kajti mučila jih je /t ja. Može pa je mučila lakota, kajti nikdo si m upal zapustiti taborišča, da bi vprizoril lov na bivole ali jelene. Don Štefan jc dal izrecna in stroga povelja, da se ne sme nikdo od t.traniti iz zakopa. Čim bolj je potekal čas, tem večji je postajal nemir v tabo t išču. Nedaleč ml vozov so gnila trupla konj in Indijancev in na rav u i uit v nasprotni smeri, je kazal izkopani pesek mesto, kjer so po loiili k večnemu počitku pustolovce, ki so padli prejšni večer a boju. Ta žalostni pogled je še poostril utis te že itak žalostne pokra Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanj*.); ALI STE BOLNI? Ako Imate kaka kaiaaan. na tM aa ta, kaka Saloa In na ozirala aa na te. kateri zdravnik vaa nI motal asSravltl, pridite k manL Vrnil vam k* vaia ztfrtvja ^OddaiJanJa ali ea pomanjkanja eanarja nal vaa na sadriuje. Vaa sdravlm anaka: baeafe In ravna. Jas aam v Pttekuraau najbeljil Ipecljallat sa moika In asm naatenjan la it nogo lat. Imam najbolja opremljen urad, tudi atroj sa X-iarka, t katerimi moram vtdatl akes «at kakor akasl oteklo. Imam avoja laatna lekarno v kateri aa nahaja' jo vaa vrat« domaČih In Import! ran I h zdravil. Na bodite bo joči in pridite k mani kot k prijatelju. Govorim v vitem Jazlku. En oblak vaa bo praprl* tal kaj moram sa vaa aterttl. __J Imam Erllchov atovttl CM sa krvna bolezni * Hi ozdravim boasnl v no kaj onoh. Ozdravil aam ti- I mot* al uda lov oalabaloatl. kalna bolasnl ravmatlsm. tatolčna In Jatrna bo. lasni, arbanja mosola In vaa kronICna bolasnL _ SMKRNK CCNL I Prof Dr. R G. BAERj 311 Smithfield St. __ Pitteburgh, Pa. VA2NO. — Od rail ta In inm< a astoj. GLAS NARODA, 7. KOV. 1D19 Phelps Črta , Direktno potovanj« na Or- flco ali na Trat. J Coaullch Črta parni k Pres. Wilson * November I Coaullch črta pamlk Araantina — Novonmbar 12. Coaullch črta pamlk aolvodore — a rada novombra Nek amerlikl parnlk, konca nov. < Paniki odplujejo s pomola 7 ob vsnoijn 41. nttea, South Brooklyn. Za ono in dnife informacije vpraiajte pri: FHSLP8 BROS, * 00. 17 Battery PL How York. prijatelje v Denver in Pueblo, Colo., kakor tudi F. Kaplana v Clevelandu, Ohio, in vso njegovo družino, na dalje Frank Zbašnika ter njegovo družino in tam živete moje prijatelje, kakor tudi vse ostale znance po TJ. S. Prosim, da mi oproste, ker ne morem vseli imen zapisati. Sedaj pa še prav prisrčen pozdrav vsakemu Kanu posebej S. P. D. Društva Slovence v Denver, Colo., katerega aktivni član sem bil tudi jaz, in sicer pri petju in dramatiki. — Fr. Matte Prcdno se podam na iadj>, ki me prepelje v ljubo mi domovino, iskreno pozdravljam moja dva brata Antona in Pianka ter vse Vrhovee in prijatelje v Clevelandu — Ivan Škufca Pr. odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake sirom Amerike, posebno pa vse one, ki so nas spremili na Erie postajo v Itarbertonu. Ohio. Želimo vsem dobro Z Pogoni' — Jolm Tekavc, •Toe I'snik in John Kramar. liada bi izvedela za naslov svojega brati IVANA KRAJC. Doma je iz Srednje vasi, občina I.o.ški potok na Kranjskem. Pred petimi leti se je nahajal nekje v državi Wisconsin.. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegovo sedanje bivališče, da mi ga naznani, ali pa ako sam čita ta oglas, naj se mi pa sam javi, kajti poročati fnu imam važne novice iz stare domovine. — Mrs. Ivana KoŠmerl (rojena Kraje), 512 Broadway, Joliet, IU. (7-10—11) FARMA NAPRODAJ. 40 a k rov, 30 akrov čiste za ora-t i, ostalo pašnik, skozi katerega teče veliki potok. Nov hlev za 10 glav živine, hlev stane $700. Mala šenda, v kateri lahko stanuje mala družina. Sosed je Slovenec. 3 milje od mesta, v katerem se lahko prodajo vsi pridelki, pol milje do Šole. Proda se za $1500; $700 je trebi plačati takoj, ostalo na obroke. Naprodaj je tudi 80 akrov neizčiščene zemlje po $20 aker. Za pojasnila se brnite na: Alois Leu-stik, Box 175, Fairchild, "Wis. (7-8—11) I lšč» ni svojega brata JOHNA MA-DON. Doma je iz Bata, fara in i ok raj Kanal, Primorsko. Poroča*: m,u moram, da sta umrla v ruskem ujetništvu oče in brat. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. — Andrew Madon, Box 23, Dunham, K v. (7-10—11) VABILO na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Greensburgu, Pa., dne 15. novembra To je letna veselica ravno prvo soboto po sv. Martinu, zato se bo izžrebala ena gos v pomo-" domači blagajrJ. Obenem tudi o-i»ozarjam člane, da je bilo na seji sklenjeno, da se priredi veselica S novembra, ker pa je boljš-; za IruStvo in elane, zato smo prena redili na 15 novembra, da se n-; bo kateri motil. Obenem so vabljena vsa sosedna društva, kakor tudi posamezni rejaki in rojakinje. da blagovolijo naso veselico v čim večjem Številu pretiti Zu. moške je vstopnina 50^, ra ženske pa 1 Za vsestransko postrežbo bo skrbel za to iz v 1 jeni odbor. Veselica se vrši v prostorih gospe Mary Mihe ve na Haydenville. Pozdrav vsem članom. Louis Fink, tajnik. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V ZDE. POZIV i na rojaka v Coketonu, W. Va. Upam, da bo dotični, kateri jc 'rizadet, prečital sam. Opozarjal eni Te pismeno, a to je bilo vse rredaleč, terej Te opozarjam še nkrct, saj veš, kjt sva se naha-ala konccia leta 1918. Vsaj oglasi c mi, akoravno vem, kje stauu-eš. Ako Ti he ni sr-iniota prit* na lan, mene tudi ne in to se zgodi ■ ; kratkem. - Frank Grabner. IIP 1 ? Main St., Canandaigua, N. Y. (7-10—11) HIŠA NAPRODAJ * Frontenacu, Kansas*, na glavni ilici blizu poulične železnice I lila ima tri sobe, vse v dobrem stanu. Oglasite se pri: Math. Čanžel, l»ox 273, Frontenac, Kansas. Rada bi izvedela za naslov svojih bratov .JAKOMA in JOŽEFA SMREKAH, doma iz vasi Crešnjevec, fara Semič na Dolenjskem. Pred Štirimi leti je bil Jožef v Steeltonu, Pa., Jakob p«, v l.eadville, Colo. Prosim cen j rojake, ako kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita, ker bi oC-e zanju rad vedel. —Mrs. Mary Slack, liox 200, Koekvale, Colo. (6-8—11) ■ Želim izvedeti za ALOJZIJA RU-TAR, ki se je nahajal lansko leto nekje v West Virglniji. se daj mi pa ni več znano njegovo bivališče.. Pisal i em 11a i!.:ega pred dvema mesecema, pa sem pismo 'nazaj dobil. Več rojakov mi je reklo, da je umrl nekje v West Vir gin i ji. Tcrej, ccnj rojaki, če vam je znano, da j«1 resnično. naj 1111 kateri sporoči, za kar se žc vnaprej zahvaljujem. Alojzij Rutar spada tukaj v div.štvo štev. 5 SDPZ. "111 jnz št vedno za njega plačujem za društvo, ker mi ni resnično zr.a-110^ če še živi. Prosim, ako je kateremu znano, naj mi neniu-' doma sporoči. — Martin Koro-shetz, l*ox 255, Ralnhton, Pa. (6-S—11)* NAPRODAJ je lepo urejena brivnica v sredini slovenske naselbine v Indianapolis u, l.-id. Izurjen brivec, ki želi dobiti dober prostor, naj se obrne za vsa nadaljna pojasnila na lastnika: M. A. Pavel, 708 Warman Ave., Indianapolis, Ind. (6-8—11) Rada bi izvedela za svojega vvaka ANTONA WOLF. Prosim cenj. rojake v sibirskem vjetništvu, ako ko j i zna za njegovo bivališče, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem in mu pošljem pet dolarjev nagrade. Leta PJ14 je bil vjet v Srbiji, potem sem izvedela, da se nalnjc v Sibiriji, po tem pa ni več glasu o njem. Doma je z Daicnj-skega iz vasi Žurge št. 3 5, občina Osilnica, okraj Kočevje. Ako pa sam čita te vrstice, ga prosim, da se mi takoj o-g-lasi .Moj naslov je: Mary Janež, 40*5 E. 6. St.. New York, N. V.. U S America. (6-12—11) VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v New Ycrku se je preselila iz hiše št 436 W St. v razširjene prostore Srbskega Doma v New Yciku Kdor $ma s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y._(15-10—15-11) ■jja——■ MH^ilBiiwiiBBWff SSfflEIr HI^B^V^I lad bi izvedel za naslov svojcgl strniča JOSIPA Zl'ZELA Preil h meseci se jo nahajal v Silver! tonu, C\>lo. Poročati mu imam- več važnega iz starega kraja,! zato prosim onega, ki ve za nje-* gov naslov, da mi naznani, ali ' pa naj se sam javi. — Frank Ciglar, Box 91, Valdez, Colo. (6-8—U) Hada bi izvedela za naslov svojega brata JOHNA MOLJ, doma i/, Yog'M, ft.ra Šenčur i>ri Kranju Pred tremi leti se jo • nahajal na 421 Common St., Kenosha. Wis. Rojake, krteri ga poznajo, i»rosim, da ga opo-zore na ta o^las. ^loj naslov j?; rs. Frances Globočnik, i'Jfi E. 160. St., Col lin wood, CJeveland, Ohio. (6-S—11) ROJAKI, KI STE BOLNI. vprašajte za svet in p o m o <• pri: J. A. GORNIK, 19 Bishop St., Chicago, 111. (6 8—11) OGLASI NAJ SE JOHN VRANKSlČ iz Ely, Minn. Prejeli smo Money Order /a en dolar brez vsakega pojasnila. Ipravmštvo Glasa Naroda. (6 8—11 Rad bi izvedel za naslov svoje sestre FRANČIŠKE MATKO. o-možeue 81'K A«' Pred 8. Vii sc je nahajala v Stceltonu, l'a.. sv-dstj je pa baje nekje v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, da jo opozote na ta o^Ics. - — Frank Matko, Bot 62, Adah, Pa. (6-8—11) _\_ Rad bi izvedel za naslov svojega bra t ranča TON E TA NIK L ER podomiije Sekšetcv iz v;isi Vrh ]>ri Višnji gori. Prosim cenj< ne rojako, čc kdo .ve, da mi naznani. ali naj se pa sam oglasi, ker poročati nui imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joseph Tomšič, Box 104, Acosta, Pa. (6-11—11) DELO! — DELO!! — DELO!!! Potrebuje se 40 drvorjev za delati drva. Plača je $2.65 od klaf-tre. Gozd je stoječ in dobro podnebje. Za pojasnila se obrnite na: Charcoal Iron Comp. of America, Newberry, Mich., ali pa: Charles Laurich in Math. Kerne. F»ox 3, McMillan, Mich. (3-10—11) POZOR ROJAKI! tNaJuspetoeJe naxUo aa ienaka lame kakor tudi aa moJke brke la brada Od tega madia erastejo v 6tb tednih kru- nl, gofltl in dolgi - lasje kakor tudi možktm krasni brki ln brada m d* bodo odpadali h} osiveli Rermat£> aem, koatiboi aH trganja ▼ rokab, nogan ln t krito, * nmth dneh popolnoma oadravlm, rj ne. opekline, bole, ture, kraste la grin te, potne noge, kurja oCesa, o»b> line t par dnerlb popolnoms. odstranim. Kdor bi moje edravtlo brea na-peha rabil, mn jamam aa 90.00. P1U> te takoj po cenik, ki sa takoj pofijem ■astonj. Barva za al ve la»e, od katera postan® Jo laaj« kakorino ste lm«li v mladosU steklenica. S1.7S ■ po*tnlno. JACOB WAHČIČ C709 Boana Ave. VB. CEerelaai, 9 ROJAKI, NAROČAJTE SS NA "Q LAS NARODA". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH TVRŽAVAJeL Dr. LORENZCl 544 Penn ■DtHI SLOVENSKO GL S COVORKČI ZDSAvm aY6QU6 »S^ŽSSLi ^^ Pittsburgh, Pa. «..JHoja stroka je aOravljanje akutnih la kronUnlh bolcnL Jaa mm la adravlm aad 28 let ter Imam aknflnja ▼ vaeh bolesnlh M kar anam doreoiko, aato vaa morem popolnoma raanmetl ln w§m veti rašo da ras oadrarlm ln vrnem mol ta edrarJCi ttetf S let mm pridobil poeebno ikninjo pri adravljcajn mofidh 1"JJaa mšrmrtm aeatnpUMe Kri, maMlje ta Hse »e WBM, ■» v grlo. lapadanje laa, boleOne v knateh, stara rana, iiN biilnml. oslabelost, bolesnl ▼ mehurju, ledlcah, jetra* ta msdoo, rermatlsem, katar, alato KUo, nadpho ttdL SV UraSna ura aai V panatfaljklh, araSaa la peMdft M 1 M 4MriJ Sa a. pe^oMan. V torkih, ecatrtklh In aabatak M L M aletraj ea a. aea mlir. Ot nadaljah pa Se a hm pasoisea. m PrTLo REW^64TpiMiw., PfflSbBTghTPi. Predvsem mora biti v državi garantirana popolna združevalna I in zborovalna svoboda industrij- i skim, poljskim delavcem in na-: sim kmetom. Postavoda jua zbor-: niča ne sme sprejti nobene postave. ki omejuje snovanje društev I in sklieevanje shodov. I Delavci, poljski in industrijski, i in mali kmetje morajo imeti pra- J vieo, da snujejo organizacije, k ; jih sami smatrajo potrebne za i blagostanje vsega ljudstva v drža vi. Na shodih jim mora biti ga-1 rantirana pravica, da se izrazijo.i tako kot mislijo o vsem, kar je po1 njih pameti nujno potrebno za blagostanje ljudstva v Jugoslaviji. Ce se delavstvu in malim kmetom dovoli, da kritizirajo državne naprave .ker pa njih sodbi zaslužijo kritiko, se bodo te naprave tako zboljševale, da bodo res služile ljudstvu. Ne moremo pa pričakovati zboljšanja in napredka. če bo ljudstvu kritika prepovedana. Določiti je treba tudi maksimalni delavik, ki se ne sme pod nobenim pogoje mprekoračiti, če niso okolščine take dabi nastala velika škoda, ali da so človeška življenja v nevarnosti. (Dalje prihodnjič.) POZDRAVI IZ NEW YOR&A. Pred odhodom iz te dežele, v kateri sem bival osem" let in sedem »nese iev ter se podam v vas Dolnje Vrhovo v mimapeškem o-krnju. prisrčno potdravim svoje znanep in sorodnike, posebno pa druiino Mary Brajer, družino Antona Prijatelja, Franka Prijatelja Fršulo T'rbas, Johano Smreko, družino Oberstar. Antona Nardin. Antona Gjleta ter Jožeta Fakolia in vse druge pfijatelje. — John Prijatelj. Pred odhodom v staro domovino »pozdravljam vse prijatelje in znance v Clevelandu. posebno pa svo.ie bratrance in sestrične v Brookivnu in družino Petra Pet ka v New Torku. Zdravstvujte! Stefan Starin. Pred odhodom če/ širni oeean pozdravljam vse svoje prijatelje i?i sosede ter sploh vso rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno j a družino Češnivar, kateri se zahvaljujem za postrežbo pred odhodom Z Bogom in na svidenje tam v Jugoslaviji' — Frank Gar-vas doma iz Velike loke pri Višnji gori. Pridno se podava v stari kraj. pozdravljava vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno družini Tony Mollan in Mike Vo-depive v Kipplingu Mich. Na svidenje!-— Martin Oobec in Jo«dp Lapuh, oba iz Artiž pri Brežicah, Štajersko. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam mojega brata Albina ter njegovo družino in Kor-donovo družino v St. Marys. Pa., ler jim kiičem; Na svidenje v Ju-•gos4aviji! Z Bogcm! — Anton Zore. Pred odhodom ▼ Jugoslavijo prav kpo pozdravljam vse moje Dandanes mnogo govore in pišejo o pijančevanju delavcev, kakor da je pijančevanje, kakšna posebna lastnost dalveev, ali jaz pravim, zgradite za delavce čedna in človeška stanovanja in opazili bodete kmalu, da delavci raj-še ostanejo doma, kot da gredo v gostilno. Če delavci danes še zahajajo v Jugoslaviji v gostilne ob večerih, mesto da jih prežive doma pri svoji družini, ali da gredo v knjižnico, svoj klub itd., je temu vzrok, če se izrazim po ljubljanskem "Napreju", ker so stanovanja pravi brlogi in ker še ni-sti ustanovili javnih knpižnic da bi delavci vanje pohajali ob prostem času. Zavedam se, da bodo nekateri jugoslovanski buržoazni politi-čarji rekli, da je nemogoče izvesti take refome v Jugoslaviji, ker je mlada država siromašna in se ne more lotiti socijalnih reform, ki so eelo težko izvedljive za bogatejšo državo. Tak ugovor je zelo nezmiseln in dokazuje, da so taki kritičarji malo ali pa nič študirali gospodarska in soeijalna vprašanja. V Angliji se nehaja lično mesto Bournville, ki leži severovzhod no od "NVorcestershir, štiri milje jugozapalno od Birmingliama, v katerega je bilo inkorporirano šele leta 1911. V tem mestecu prebivajo delavci, ki delajo v podjetju Borunville Works. Lastni-,ki tega podjetja so prišli do spoznanja, če hočejo pomnožiti produkcijo v tovarni, d morajo skrbeti zai zobrazbo in zdravje delavcev. odjetniki niso ostali le pri spoznanju, ampak so to tudi izvedli praktično, kar jim je narekovala njih pamet, da je absolutna potreba za pomnožitev produkcije. Uvedli so šole za splošno in strokovno izobrazbo, večerne šole za mladeniče in mladenke do eden in dvajsetega leta. Zgradili so veliko kopel z bazinom za plavanje, v kateri se delavci in delavke kopljejo na podjetnikov čas. Uvedli so obligatno telovadbo. znižali delavni čas. ustanovili knjižnico, organizirali športne klube in v enem letu so se pokazali tako veliki uspehi, da so se podjetniki odločili, da uvedejo še več socijalnih reform za delavstvo. Če je bilo mogoče privatnemu podjetniku izvesti take reforme, jih še toliko lažje izvede država, katere naloga je da skrbi za adobnost ljudstva, ki živi v nji. Tovarnarjev zgled v Bournvil-1 ti nas uči, če ne pričnemo izvajati socijalnih reform, da bo Jugoslavija se dolgo časa ostala dežela siromakov in da se bodo ti siromaki zseljevali z nje, kot so se iz nekdanje črnožolte monarhije, v kateri so državniki mislili, da je prva naloga države, da skrbi za monarhovo družino in priveligi-rane sloje, ljudstvo pa lahko gre k vragu. Država iz katere se lju-stvo izseljuje v trumah, se pa ne more nikdar povspeti do blagostanja in moči, ker njene najboljše moči odhajajo za kruhom v tuji svet. Ali s tem, kar sem dozdaj navedel še ni vse storjeno za varstvo delavcev in malih kmetqp, ki tvorijo večino ▼ državi in so tako rekoč jedro države. jine. — Bilo je nekako ob isti uri, ko se je prejšni dan ustavila kara \ana na tem mestu, to je krog četrte ure popoldne, ko so straže za pazile v daljavi lahek oblak prahu. Vsi so planili v dotično smer \ upanju, da bodo videli vračajočega se Don Štefana in njegove spremljevalce. To varanje pa ni trajalo dolgo časa. Kmalu so zapazili med o tlakom prahu dolga peresa Indijaeev ter njih sulice. — K orožju! K orožju! Indijanci! Prejšna zmešnjava ni bila nič v primeri s to, ki je nastala \ taborišču vspričo te nepričakovane vesti. Kdo naj poveljuje T Kdo naj tdušaf Medtem pa je skušal vsak, kot je pač mogel, postaviti m- v vrsti ter zasesti mesto, ki mu je bilo odkazano prejšni dan Vsako lice je kazalo velik strah. Par trenutkov nato pa s je vsakdo zopet ojunačil. Indijanskih jezdecev je bilo le šest in mesto da bi jahali v ga lopu proti taborišču ter dvignili svoj bojni krik, so mirno jahak proti utrdbi Eden njih je imel na vrhu «voje sulice belo cunjo, na domestujočo zastavo, ki je v vseh deželah sveta simbol miru. Ko so bili oddaljeni Indijanci dva streljaja od taborišča, se je odločil od skupine jt-zdee z belo zastavica. Drugi Indijanci so osta !i na mestu. Po par korakih je parlamentar obstal ter pričel ma ha t i z zastavico Eden izmed pustolovcev je bil iz prezidija Tubae ter prišel po gffcato v stik z Apači. Poznal je njih jezik v toliko, da je razumel ra meji obivejno mešanico indijanačine in španščine ter jo znal tudi govoriti. Bd je to majhen, suh «"lovek. ki je v o»"eh Indijancev, ki so kol v~i primitivni narodi občudovalci telesne lepote, le slabo predstav Ijali najviijo avtoriteto. Tudi se je z vso silo branil prevzeti to ulo po. a se j,' moral koneeno udati. Pustolovci niso smeli v svojem lastnem interesu pokazati, da so izgubili svojega voditelja. Pustolovec, njegovo ime je bilo Gomez, je precej razburjen zapustil taboriš«* da jaha Indijancu nasproti. Ko pa je videl krva obvezo na rami jridijanca, se je takoj potolažil. Kot je spoznal čitatelj, je bil to Črni sokol. Mehikanec in Indijanec sta izmenjala pozdrave in Črni sokol je prvi prijel govoriti. Brez dvorna hta dva glavarja, ki hočfeta govoriti med seboj, — je rekel Indijanec uljudno. Mehikanec je odgovoril prav tako prijazno, čeprav je njegova \eiika zmeda govorila drugače. Velik duh stanuje pogosto v majhnem telesu. Moj beli brat mora biti velik glavar. Več ironije kot prost od ušnosti je ležalo v tem dvoumnem odgovoru, a ton Indijanca je kazal popolno prepričanje. Črni sokol je za pičil nato par oči v Gomeza, ki so skušale pro-iiivti na dno njegovega srca. Mehikanec ni mogel prenesti tega poizvedujočfga, strašnega pogleda. Povesil je oči, ko je Indijanec zopet pričel: — Moj beli brat i»e laže, če se izdaje za glavarja. V taborišču Mih pa je brei dvoma več glavarjev in on je eden teh. _ J!U5 a«*m edini, --je odvrnil pustolovec, zelo zmeren. Ob pogledu na načelnika tako malo častitljive zunanjosti je čutil Črni sokol, da bo imel lahek opravek s tem ubogim človekom, ki se ni mogel meriti r njim v zvijači in odločnosti. Njegovo oko y pričelo vsled tega blesteti v še bolj skrivnostnem blesku. Skle ml je prepričati ae o pristnosti takozvanega načelnika. (Dalje prihodnjič) ^