Izhaja vsak geiek. □ □ Uredništvo in uprnvništvo: Kopitarjeva ulica št. 6. r=irun==lggE=H£3E=l BlnlECrEI^InB Naročnina znaSa: celoletna. . K 4-poluletna.. „ 2-Četrtletna. . „ r-Posamezna št.0*10 1=3 ES 1= ES BESB GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. UšLJLMIUaJiftMIMUMI Štev. 30. V Ljubljani, dne 27. junija 1913. Leto VIII. Nemčija zadnjih 25 let. Nemški cesar Viljem je slavil dne 15. junija leta 1913. petindvajsetletnico svoje vJade. Lahko in mirno se trdi, da je Nemčija pod njegovo vlado gospodarsko zelo napredovala, napredovala tako. da bi tega nihče pričakoval ne bil. Ni čudno, da zato nemško časopisje Viljemovo vladarsko dobo zelo slavi. Viljem je zelo samozavesten mož, ki je z vso silo tiščal na narodnogospodarski napredek v Nemčiji. V teh petindvajsetih letih, ko vlada sedanji nemški cesar, se je prebivalstvo v Nemčiji pomnožilo za 20,000.000. Vsi ti se morajo seveda preživeti. Narodne in državne koristi zahtevajo, da ljudje doma ostanejo in da se jim nudi prilika, da dobe tudi delo. Mogoče je to le po velikopotezni gospodarski in državni politiki. Pred Viljemom II. se zato ni veliko skrbelo. Na sto- in stotisoče Nemcev se je moralo vsako leto v tujino izseliti. Nemčija je bila revna, industrija, trgovina in promet ni bil razvit. Francija, Anglija in Amerika so vladale na svetovnem trgu. Leta 1888., ko je pričel Viljem II. vladati, se je 103.951 Nemcev iz Nemčije izselilo, a leta 1911. se je izselilo le 22.690 oseb. Tako-le je izseljevanje padalo na tisoč oseb: 1888 leta se je izselilo na tisoč oseb 2-16 lili ” •’" " 1894. „ „ „ „ » ” 1897. „ „ „ „ „ » » * 1900. „ „ „ „ » .. -> "po 1903. „ „ „ „ „ „ » 062 1906. „ „ » » OoO 1909. „ „ „ „ „ ,, .. 0 39 1910. „ *,, „ „ „ » 0 3J 1911. „ „• „ ,, » » 0iJ5 Nemci so gospodarsko tako napredovali, da se ni ljudstvo več izseljevalo, nasprotno je vedno napredujoča industrija v Nemčiji dajala tudi zelo veliko posla inozemskemu delavstvu. Medtem, ko se je nahajalo dne 1. decembra leta 1890. le 433.254 inozemcev v Nemčiji, jih je bilo 1. decembra 1. 1910. 1,259.873. Med inozemskim delavstvom je tudi, kakor splošno znano, veliko Slovencev in Slovenk, največ na West,falskem, a tudi v drugih nemških industrijskih skih krajih dobiš povsod slovenskega delavca, slovensko delavko. V Nemčiji dobimo pravcate slovenske naselbine. Nemški duhovniki tam ob Reni in ob Iluhri se uče slovenščine, da morejo pastirovati tudi slovenskemu delavstvu. Tam v Nemčiji ti nemški duhovniki slovensko propovedujejo, medtem ko niti v Gradcu slovenski delavec in delavka nikdar ne čuje v cerkvi v domačem jeziku božje besede. Vrednost uvoza 1888 3,435.000 mark 1801 4.403.000 4.285.000 D 1804 55 1807 4,864.000 15 1900 6,043.000 1903 6,321.000 55 1906 8,438.000 55 1909 8,860.000 55 1010- 9,980.000 55 1911 10,007.000 55 Nemška svetovna trgovina je v teh 25 letih neverjetno napredovala, medtem ko je angleška nazadovala. Kako močno je nemška trgovina napredovala, kaže ta-le razpredelnica: Vrednost izvoza 3.352.000 mark 3.339.000 „ 3.051.000 „ 3.786.000 ., 4.752.000 „ 5.130.000 ., 6.478.000 „ 6.858.000 „ 7.639.000 „ 8.224.000 „ Od leta 1888. do leta 1911. je torej napredoval uvoz v Nemčijo od 3435 milijonov mark na 10.070 milijonov mark, izvoz pa od 3352 na 8224 milijonov mark! V nobeni drugi državi ni v tako kratkem času trgovina tako napredovala! A ni napredovala zgolj zunanja trgovina, tudi domač trg v Nemčiji se je zelo ojačil. Železa n. pr. so porabili leta 1880. na osebo 39-3, leta 1890 81-7, leta 1905—1908 pa že 128-1. Da zavaruje nemško trgovino, je cesar Viljem takorekoč iz nič ustvaril mogočno vojno mornarico. Želcznično omrežje se je pod Viljemom zelo razširilo. Nemške železnice so bile leta 1895. dolge 45.203 km, leta 1910. pa 59.031 km, brzojavne proge so bile leta 1895. dolge 131.900 km, leta 1910. pa 225.800 km, telefonske proge so bile leta 1895. dolge 19.000 km, leta 1910. pa že 4,570.000 km. Za delavsko varstvo se je Viljem II. zelo zanimal. Znano je, da je dne 4. februarja leta 1890. pismeno naročil kanclerju Bismarku, da naj razpošlje vabila za konferenco, ki se pečaj z delavskim varstvom. Konferenca je zbo-rovaia v Berolinu leta 1890. Znano je, da je to konferenco Viljem na prizadevanje rajnega slavnega papeža Leona XIII. sklical. Bruga konferenca je zborovala leta 1905. v Bernu. Posledica prve konference je bil dne 1. junija leta 1891. izdan obrtni red v Nemčiji, ki se je dne 1. januarja leta 1910. delavstvu v korist znatno izboljšal. Važen zakon o obrtnih sodiščih se je izdal dne 6. maja leta 1890. Obrtna sodišča so se v Nemčiji prav dobro izkazala. Poboljšali so letla 1892. bolniško delavsko zavarovanje, leta 1903. se je pa bolniška podpora podaljšala od 13 na 26 tednov. Nezgodno zavarovanje so leta 1900. izboljšali. Pod vlado cesarja Viljema II. so tudi uvedli leta 1889. v Nemčiji de- lavsko starostno in invalidno zavarovanje, ki se je leta 1899. že izboljšalo. Že to, kar smo navedli, dokazuje, kako vsestransko je- dvignil sedanji nemški cesar Viljem II. blagostanje svoje države. Nič čudnega, da ga Nemci zdaj ob njegovi petindvajsetletnici tako slave. Za vevško delavstvo. V poslanski zbornici je vložil poslanec Gostinčar v zadevi nezgod v vevški papirnici sledečo interpelacijo na Njega ekscelenco gospoda ministra za notranje zadeve: V papirnici Leykamove družbe v Vevčah na Kranjskem vladajo že dalje časa nasproti delavstvu skrajno neznosne razmere. Delavstvo se šikanira in priganja k delu na najsurovejši način. Pretečeno leto je bilo delavstvo vsled brutalnosti in besedolomstva prisiljeno v obrambeno stavko, ki je trajala štiri mesece. Za časa stavke je ravnatelj brez vsakega povoda streljal iz revolverja na delavstvo, 'ne da bi ga oblast kaznovala. Varnostne naprave v tovarni so zelo pomanjkljive ali jih pa deloma celo manjka, vsled tega je delavstvo v nepotrebni nevarnosti nezgod. V zadnjih dveh mesecih se je v tej tovarni pripetilo troje težkih nezgod, in sicer sta bila pri delu ubita dva delavca, težko poškodovana pa ena delavka. Ker je te poškodbe v prvi vrsti pripisovati šikanam delavstva in brezbrižnosti vodstva tovarne za varnostne naprave in predpise, je dolžnost vladnih-organov, celo stvar natančno in brezobzirno raziskati in zaukazati takojšnjo napravo varnostnih naprav in strogo kaznovanje povzročiteljev nesreč. Podpisani vprašajo: L Ali hoče Njegova ekscelenca ukreniti vse potrebno, da se glede nezgod v Leykamovi papirnici v Vevčah na Kranjskem izvrši glede krivde naj-strožia preiskava? 2. Ali hoče Njegova ekscelenca zaukazati podrejenim oblastem, da najstrožje nadzirajo varnostne naprave in nevarna dela v tej tovarni? Gostinčar, Jarc, Jaklič, Fr. Demšar, Povše, Žitnik, Grafenauer, Hladnik, Pi-šek, dr. Jankovič, Brenčič, dr. Krek, dr. Korošec, dr. Šušteršič. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Iz Križev pri Tržiču. Tukajšnja skupina ,T. S. Z. priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. društveni shod v stari šoli, na katerega se vabijo vsi člani in članice, kakor tudi drugi delavci in delavke, da v obilnem številu pridejo. — Dne 13. julija priredi skupina veliko ljudsko veselico v gostilni gospe Jerice Aljančič, p. d. pri Benku, in sicer ob vsakem vremenu. Vevče. V nedeljo se je vršil shod pri Devici Mariji v Polju, na katerem je delavski tajnik tov. Mejač ostro ožigosal nečuveno postopanje tvorniškega ravnateljstva nasproti delavstvu. V tovarni ponesrečil. V tovarni za papir v Medvodah je dne 20. t. m. ob pol 8. uri Andrej Luštrik, 15 let stari tovarniški delavec, nategoval papir na valarje. Pri tem ga je pa zagrabil stroj za desno roko ter mu zlomil kost gornjega lakta. Rešila sta ga dva delavca iz tega mučnega položaja. Oddati so ga morali v tukajšnjo deželno bolnico. Sava. Strokovno društva delavstva kranjske industrijske družbe se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so poklonili ob letošnji tomboli društvu darila; zahvaljuje se iskreno godbenemu odseku katoliškega delavskega društva, ki je ob naši nedeljski veselici tako izvrstno svojo zadačo rešil in vsem udeležnikom, ki so v tako sijajnem številu nalšo veselico poselili. Vsem: Hvala! Živeli! Zabukovec v Grižah. Dne 15. junija je sklicala J. S. Z. tukaj javen shod pri Knafliču ob 8. uri dopoldne. Kaj takega, kot je bilo ta dan pri nas, še nismo videli. Privreli so iz Liboj in tudi iz Celja neki Tokanov sodrug, ki ga je rdeča banda povabila, je prišel na naš shod. Bilo nas je vsakih polovico. Ko je pa prišlo do glasovanja, je po neprevidnosti nevednih brezbrižnih delavcev prišlo do tega, da je vodil shod rdeč petelin iz Soneberga, Martin Šu-mer po imenu, ki je podal besedo gosp. Vekoslavu Zajcu, ki je v raznih potezah iz svoje lastne skušnje orisal pomen J. S. Z. Ko je govornik končki svoj predmet, je dobil besedo oni povabljeni sodrug Morn iz Celja, ki drugega ni vedel povedati, kot udrihati čez J. S. Z. čez naše poslance in čez sv. vero. Rekel je celo javno, da je vera zasebna stvar in če je bolnik močno smrtno bolan, je boljše, da se ne pošlje po duhovnika, ker duhovnik bolnika samo muči, da težje svojo dušo izdahne. To pa je bilo našemu govorniku g. Zajcu že preveč. Ko je končal svoje vpitje, ker je ves čas vpil kot lev v puščavi, mu je Zajc začel J. Jorgensen: Naša ljuba Gospa Danska. XVII. Splošno začudenje je zbudila novica, da je »mladi, izza dogodkov na pokopališču dobro znani pastor Wng« poslovil se iz službe v protestantski cerkvi in to začudenje je vzkipelo do razburjenja, ko se je kmalu nato razneslo, da je bil bivši pastor Wiig skupno s svojo sestro sprejet v mali kapelici sv. Ane — v katoliško Cerkev. Prijateljske duše so to versko izpreobrnje-nje smatrali za posledico vnetja mož-gan in v nekemi boljšem listu je bilo pisano: »No, to je bil oni, ki je s svojo črepinjo zadel ob Wuhlerjcvo krsto in je postal popolnoma katoliški.« Herman Rouge, Niels Wiig in Elza Wiig so bili od tistega časa skoro neločljiva trojica. »Ali te tvoji prejšnji soverniki zdaj nikdar ne izkušajo pregovoriti?« je vprašal Herman Rouge nekega poznega poletnega večera, ko so sedeli vsi trije v njegovi sobi. »Da, dobivam celo vrstvo pisem, večinoma zelo ganljivih in lepih, a redko se pripravim, da bi odgovoril nanje. Iz njih pa zbiram vse ugovore, ki se mi zde vredni uvaževanja, da jih zavrnem v mali knjižici, ki jo izdam kmalu in se z njo za vedno poslovim od danske Cerkve. Še nekaj! Dokazano je, da so katoliške dežele revne, protestantske pa imovite. To sicer name ni nikdar posebno vplivalo, vendar mnoge s tem slepijo in tako pridobijo veliko pristašev. Toda ali je Gospod prišel na svet zato, da bi prinesel bogastvo? Ali je rekel v pridigi na gori: »Blagor vam bogatim!« Ali je učil, da je bil Lazar pogubljen, bogatin pa izveličan zaradi svojega bogastva? Ravno danes sem bral izvrsten izrek angleškega cerkvenega zgodovinarja Alliesa, ki je pred kratkim prestopil v katoliško Cerkev. Ali hočeš, da ti ga preberem?« Ronge je prikimal in Niels Wiig je vzel iz žepa zapisnik in poiskal mesto, ki si ga je zabeležil. »Pojdi, kamorkoli,« piše, »v katoliški Cerkvi ne najdeš nikjer v veri razločka ne izjem. Niti duhovniki niti po-svetnjaki niso needini v nauku o Sveti Trojici, o včlovečenju in o Cerkvi ali kakem drugem nauku, ki samoobsebi umevno izvira iz teh temeljnih resnic. Duhovnik izvršuje dolžnost svojega stanu brez dvoma, nikdar ne ugiba, kako bi učil otroke, kako bi žive potrjeval v veri in tolažil umirajoče. Povsod se Škofji posvetujejo in izročajo misli svojih premišljevanj in svoje molitve skupnim višjim pastirjem, ki žive po vsem svetu brez prepira in razlike v veri. Hostijo nosijo v slavnostnem iz-prevodu in vsa srca se dvigajo k viru odrešenja, glave vseh se klonijo v molitvi, eno visoko čustvo o resnični pri-čujočnosti Jezusovi v oltarnem zakramentu polni veliko Cerkev s svetim spoštovanjem. Iz te Cerkve raslo svetniki in žive v njej družbe in bratovščine pobožnih mož in žen se navdušujejo v nji za vsa dela požrtvovalnosti in usmiljenja. V protestantizmu najdemo zapuščen oltar, obhajilno mizo brez zasluže-nja in požrtvovalnosti, toda udobnost, blagostanje, red, moči tega sveta. V katoliški Cerkvi vidimo ljudstvo polno tihe molitve, oblake kadila, prič-jočega Boga, toda revščino, zatajevanje, verske družbe, moči onega sveta.« »Ni na svetu nič večjega kakor je katoliška Cerkev,« je rekla Elza Wug. »Nič ni večjega in ni lepšega in nič boljšega,« je pripomnil brat, »in hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki nam je odprl njena vrata!« Oba sta vstala in se poslovila; Herman Ronge je spremil svoje goste do vežnih vrat. Ko je z lučjo v roki stopal za njima, mu je s silo uhajal spomin na one čase, ko je spremljal tudi prijate- lje; toda takrat so bili Koch-Jensen in njegovi somišljeniki, in večer je minil v navduševanju za zlo in je pustil žejo po grehu in brezbrižnost za vse pravo in resnično. Spomnil se je noči, ko so bili pijani dišav in opojenimi s čudnimi mislimi, noči, ki so sežgale srce in zlomile voljo; a zdaj je čutil, da ga noč v družbi dobrih ljudi očisti, potrdi v dobrem, poživi . . . Poživi! Ah, kako bi se bil prej smejal tej besedi, on, ki je ljubil razpad in konec! »Še nekaj! Ali si dobil službo pomožnega učitelja, za katero si prosil?« je vprašal Ronge prijatelja, ko so vsi trije prišli do vrat in so se hoteli posloviti. Niels Wiig se je nasmehnil. »Ne, nisem je dobil, in tudi nobene druge gotovo ne bom dobil — izvedel sem iz zanesljivega vira. Ne marajo učitelja na državni šoli, ki bi bil katolik.« »A svobodomiselca gotovo!« »Seveda! Boljše je vedno, da manj veruješ, to je dobro protestantovsko načelo.« »Saj se ti kljub temu dobro godi, Niels?« »Upam, da. Torej, lahko noč!« »Lahko noč! Lahko noč, gospica Wiig!« »Lahko noč! Lahko noč!« jasno v lice očitati njih laži, hinavščino in surovo obnašanje, da so v svojem verskem življenju tako daleč prišli, da jih nobeden ne more več spoštovaiti. Naštel mu je iz lastne skušnje življenje malovernih rdečkarjev, kako strašno propadajo pri svoji hinavski politiki, ker tega ne izpolnjujejo, kar med ljudstvom obetajo. Precej hud je bil ta boj. Štirikrat je govoril socialni demokrat Morn in štirikrat mu je odločno odgovarjal g. Zajc na njegove podle laži in obrekovanja. H koncu je v verskem oziru Zajc Mornu povedal par takih, da mu je precej sapo zaprlo. Uspeh je bil ta, da pri nas bodemo prej ko mogoče ustanovili J. S. Z. ta rdečemu ferejnu pa se bode zapela mrtvaška pesem »Memento mori«. KOVINAR. Meseca majnika je prodaja avstrijskih železnih plavžev zopefpadla, dasi se je trgovina že marca in aprila 25 do 30 odstotkov v primeri z lanskim letom v teh dveh mesecih znižala. Avstrijski železni kartel je izdal izkaz o štirih glavnih železnih izdelkih, po katerem je razprodaja železa v palcah in fazonskega železa padla majnika v primeri z lanskim majnikojK-za 123.041 meterskih centov, letos sploh pa za 356.528 meterskih centov, prodaja nosilcev je padla majnika za 66.401 q, letos sploh pa za' 162.534 q, surova pločevina (Grobbleche) je padla majnika za 30.817, letos sploh za 70.797; šin se je majnika izpečalo za 55.768 q manj kakor lani, od 1. januarja letos se je pa le vsega skupaj 48.307 q šin več prodalo, kakor lani v tem času. Vpoštevati se mora pri tem, da je bil lanski majnik za železno industrijo najneugodnejši, a misliti je, da to poročilo dokazuje, da se radi denarne krize po mestih ne zida, Alpinska Montanska družba poroča, da je vsled neugodnega gospodarskega položaja dobila veliko naročil manj in je morala zato zelo znatno delo omejiti. Praška industrijska železna družba je v prvih mesecih letos še imela dovolj posla, a pozneje so se naročila zdatno znižala. Ta družba praznuje 50-letnico svojega obstoja in so zato svojemu delavstvu dovolili kot jubilejno nagrado 750.000 kron. Delavci dobe 10 do 100, nadzorno osobje pa 25 do 250 odstotkov mesečne plače. Akcijska družba »Poldi Ilutte« je pa sklenila dne 29. majnika podjetje povečati in povišati ustanovno glavnico. Družba je veliko vlitega železa izvozila. Siemens Schuckert Werke so pa napredovali. Pečajo se namreč z električnimi napravami in so koncem lanskega leta nad 6000 delavcev zaposlovali. Pač pa družba toži, da je trpela vsled balkanske vojske precejšnjo škodo. Kakor to poročilo kaže, je vojska na Balkanu tudi našo železno industrijo močno oškodovala. TEKSTILNI ODSEK JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. Pogodbe tkalnic z vajenci v Nemčiji. Tekstilni odsek .T. S. Z. ni samo dolžan, da podaja sliko, kako da je doma, marveč mora tudi, kolikor je to v skromnih mejah slovenskega krščansko socialnega strokovnega časopisja mogoče, podajati poročila o razmerah tekstilne industrije drugod! Danes objavimo besedilo pogodbe, ki jo je sklenilo več staršev za svoje sinove, ki so šli kot vajenci v tkalnice. Pogodba slove: 1 da v uk svojega sina potrdi, da se nauči tkati. 2. Učna doba se je dne . . . pričela in traja tri leta. 3. Tvrdka je dolžna, da vajenca v delih, ki jih izdeluje, po možnosti in kolikor to trgovinske razmere prepuste, izuči. Vajencu se ne sme odkazati delo, ki bi njegove moči presegalo. 4. Tiste, ki vodijo vajenčevb izobrazbo, mora vajenec zvesto ubogati in je dolžan biti priden in dostojen. 5. Glede na plačo se dogovori. a) Izplačujejo se akordne plače, ki so 10 odstotkov nižje kakor plače pri dvakratnih tkalnih strojih. Vajenec dobi začetkoma en sam stol in šele potem, ko more dvema strojema streči in če to dopuste razmere v tkalnici, dobi drugi stol. Tvrdki pristoja pravica, da presodi, kdaj da mqre vajenec dvema tkalnima strojema streči. Tvrdka je tudi upravičena vajencu zopet odvzeti drugi stroj, če se pokaže, da ni sposoben dvema strojema streči ali če to druge okolnosti zahtevajo, b) Ko je vajenec zaslužil zadnjih 20 tednov 2 marki 25 pf. po vajenskih postavah, se mu poleg plače, ki se mu na štirinajst dni po § 5. a določi, izplača še deset odstotkov tega zneska pod pogojem, da je tvrdka z vajenčevim delom zadovoljna. 6. Če trgovinske ali druge okolnosti ali če ni naročil, povzroči skrčenje splošne delovne dobe, vajenec v tem času nima pravice zahtevati plačo. 7. Učno razmerje se v prvih štirih tednih lahko obojestransko razruši. Po tej dobi se sme vajenec odpustiti pred dogovorjeno učno dobo, če se pregreši v smislu § 123. obrtnega reda ali če svoje v § 4. navedene dolžnosti večkrat prekrši. 8. Vajenec učno razmerje po štiritedenski preizkušnji dobi lahko razruši: a) če postane za delo nesposoben; b) če so delodajalci ali njegovi zastopniki postopali dejansko ali če so surovo žalili vajenca ali njegovo rodbino; c) če hoče delodajalec ali njegovi namestniki ali pa rodbinski člani zapeljati k dejanjem, ki nasprotujejo postavi ali dobri nravnosti; d) če delodajalec vajencu ne plača zaslužene plače kakor je dogovorjeno ali če ga po krivici oškoduje; e) če bi nadaljevanje dela izpostavljalo vajenčevo življenje ali zdravje v nevarnost. 9. Če se tekom časa izkaže, da vajenec za tkalstvo iz kateregakoli razloga ni sposoben in če se ne doseže splošnim razmeram primeren zasluj žek- sc lahko učno razmerje sporazumno obeh strank razveljavi. Glasnik Plate rudailev v premoookopih leta 1911. Danes objavljamo pregled o plačah po premogokopih v posameznih rudniških okrajih. Iz razpredelnice naj si naši bravci sami napravijo sliko o plačah avstrijskega rudarja. Rudarski urad ali dežela Število zaposlenih delavcev Število šihtov na po-samnika Povprečna letna plača v leta 1011 Diferenca v primeri s prejšnjim letom Povprečna dnevna plača Diferenca čistega dnevnega zaslužka proti letu 11)11 < K | v K | v K | v Kopači in vozači Toplice-Most-Komotav................... Falkenav-Elbogen....................... Drugi premogokopi na Češkem, Moravskem in Šleziji..................... Zgornja Avstrija....................... Ljubno ................................ Gradec ................................ Celje-Ljubljana . .................... Druge alpske pokrajine................. Istra, Dalmacija....................... Galicija............................. 12.478 273 1360 90 - -37 03 4 98 H> 3.430 276 1211 05 24 43 4 39 +o 540 259 761 04 -23 20 2 94 -0 824 266 1054 16 +29 24 3 96 -0 3.017 300 1217 24 n -60 73 4 05 [-0 2.433 280 985 18 - -50 79 3 52 0 3.968 298 980 70 1-42 55 3 22 -0 778 291 1018 07 -35 68 3 50 -0 1.104 292 853 92 -84 16 2 93 - 0 269 284 528 33 +15 97 2 14 H H> 06 03 01 09 11 08 10 09 05 19 Drugi odraščeni delavci v jamah Toplice-Most-Komotav............. Falkenav-Elbogen,................ Drugi premogokopi na Češkem, ravskem in Šleziji............ Zgornja Avstrija................. Ljubno .......................... Gradec .......................... Celje-Ljubljana.................. Druge alpske pokrajine .... Istra, Dalmacija................. Galicija......................... Mo- 5.167 293 1044 86 + 21. 67 3 56 +0 04 951 292 945 65 + 24 80 3 24 +0 05 11 306 808 88 + 55 94 2 64 +0 26 117 277 1032 52 + 79 26 3 73 +0 17 156 302 1072 04 + 40 30 3 55 +0 08 108 294 860 44 + 56 56 2 92 +0 27 274 308 957 43 + 1 95 3 10 +0 08 40 307 922 45 + 18 88 3 01 +0 29 15. 245 644 05 - 18 11 2 63 +0 12 5 199 284 60 -291 33 1 43 -0 72 Odraščeni delavci izven jame Toplice-Most-Komotav.................. Falkenav-Elbogen...................... Drugi premogokopi na Češkem, Moravskem in Šleziji.................... Zgornja Avstrija...................... Ljubno ............................... Gradec ............................... Celje-Ljubljana . ................... Druge alpske pokrajine................ Istrija, Dalmacija.................... Galicija............................ Za nemški izraz „IIauer“ smo ustavili besedo kopač, ki naj bi to tujko v medsebojnem občevanju rudarjev od- 7.282 300 1128 99 + 45 91 3 76 +0 06 2.045 299* 1040 09 + 69 53 3 48 +0 19 148 299 741 67 + 42 54 2 48 +° 08 421 285 749 78 + 10 81 2 63 +0 03 1.028 335 1201 29 + 42 95 3 59 +0 10 707 291 859 + 58 14 2 95 +0 18 1.683 300 839 01 + 18 81 2 80 +0 06 238 316 1012 32 +101 76 3 21 +0 18 368 314 771 61 -123 67 2 46 —0 34 96 256 379 16 - 31 35 1 49 —0 13 stranila; za „Forderer“ smo pa vstavili besedo vozač. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Vič. V ponedeljek večer se je v tukajšnjem Društvenem domu otvorila večerna kuhinja ali šola, v kateri se bodo dekleta poučevala v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in kar še spada v okvir dobre gospodinje. Že dalje časa so dekleta zlasti delavskih staršev želele, da bi se jim ponudila prilika učiti se v kuhanju, kajti marsikatera nima res prilike priti do ognjišča in se v najpotrebnejših rečeh kuhanja priučiti. Stara komaj 16 let mora že v tovarno, kjer preživi cel dan. Domov pride, ko' je že jed pripravljena. Pa je treba čez nekaj let poprijeti se gospodinstva, pa ne ve kako in kaj, ker nima v tem niti pouka niti skušnje. In to je tudi večkrat vzrok slabim družinskim razmeram med delavstvom. Gospodinja — delavka — ki ima čut za snago v kuhinji in je štedljiva, pa vendar točno postreže s tečno hrano svoji družini, jo gotovo zadovolji in ohrani pri dobri volji. Tista pa, ki na snago nič ne drži in se ne da poučiti v gospodinjstvu ter po nepotrebnem šari s težko prisluže-nimi novci, ne postreže zadostno družini in mož išče tolažbe in nadomestila v gostilni, največkrat pri nesrečnem žganju. In kakšne so posledice takih razmer, nam žalibog skušnja daje preveč dokazov. Zato je res prav in hvalevredno, da so merodajni krogi poskrbeli dekletom, ki so večina delavke tobačne tovarne, priliko, da se bodo v kratkem času poučile vsaj najpotrebnejšega v gospodinjstvu. Skrb za večerno kuhinjo so prevzele same skuše-ne moči, namreč: gospa dr. Peganova, Pancetova; gospodične: Košakova, Kačar jeva ter Miklavčičevi. Šola traja zvečer nekako od pol šeste do devete ure vsak večer razen sobote in nedelje. Ako bodo dekleta marljivo obiskovale šolo in se točno držale predpisanega reda, jim gotovo ne bo žal za trud, katerega imajo v šoli večerne kuhinje. V varstvo življenja in zdravja obrtnih pomožnih delavcev. I)ne 1. maja t. 1. je bila proglašena postava z dne 21. aprila 1913, štev. 74, s katero se spreminja in izpopolnjuje § 74. obrtnega reda. Po dosedanjih določilih § 74. je bil podjetnik obvezan napraviti v delavnicah pri strojih in raznih orodjih vse varnostne naprave, ki so potrebne v varstvo zdravja in življenja delavcev. Posebno je moral skrbeti podjetnik, da so bili stroji tako razpostavljeni in z varnostnimi pripravami opremljeni, da za delavce ob potrebni previdnosti ni bilo nevarnosti. Ti predpisi § 74. so se razširili z izpremembo zakona v tej smeri, da ima podjetnik skrbeti tudi za zdravstvene naprave, ki so v varstvo delavstva potrebne. Delavni prostori morajo biti kolikor mogoče svetli, čisti, prosti prahu in primerno zračeni. Na novo se določa, da se mora v delavnih prostorih vpeljati umetna razsvetljava, ki ima biti dovolj močna, da more potrebno razsvetliti delavne prostore. Prejšnja določba, po kateri se je moral obrat pri kemičnih obrtih, z ozirom na delavsko zdravje po možnosti urediti tako, da delavec ni bil v nevarnosti, je postala splošna. Za podjetnike, ki dajejo delavcem tudi stanovanja, nov zakon ne nalaga le skrbeti za zdrava stanovanja, temveč se ima v prihodnje skrbeti tudi za telesno varnost in moralo delavcev, tudi mora skrbeti, da imajo delavci dobro vodo, ako to dopuščajo krajevne razmere. Določba, da se mora podjetnik ozirati na zaposlene pomožne delavce, ki še niso spolnili osemnajstega leta in pa na ženske, je tudi v moralnem oziru ostala v novem'zakonu. Važna nova določba zakona je pa v tem, da se pooblašča trgovinski minister, da v sporazumu z ministrom za notranje zadeve izda po zaslišanju trgovskih zbornic potom odredbe splošne predpise v varstvo življenja in zdravja delavstva, kar bi bilo osobito potrebno za posebno nezdrave stroke dela. Ministrstvo tudi lahko določi, da pusti podjetnik pomožne delavce na lastne stroške od časa do časa zdravniško preiskati. Zakon pooblašča tudi ministra, da v nezdravih podjetjih, kjer vpliva posebno na zdravje predolga delavna doba, določi delavno dobo in odmore. Trgovinski minister je tudi pooblaščen, odredbenim potom naznaniti obrtne stroje, ki se smejo rabiti le z primernimi varnostnimi napravami. Te postavne določbe stopijo v veljavo dne 1. avgusta t. 1. Odprava delavske knjižice. Poslanska zbornica je pretečeni petek izjavila z veliko večino glasov, da naj vlada izdela načrt zakona, po katerem se odpravi delavska knjižica in nadomesti z legitimacijo. Delavska knjižica je zastarela naprava, od katere nima podjetnik nikakega dobička, delavec se pa stavi v nekako izjemno stanje, zato je tudi umestno, da se ta zadeva primerno uredi. Zavarovalnica proti nezgodam za rudarje. Po dolgem obotavljanju je vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona za nezgodno zavarovanje rudarjev. Zavarovalnica ima biti samostojna. Zavarovani bodo morali biti pri tej zavarovalnici vsi rudarji, tudi oni, ki so bili dosedaj zavarovani pri okrožnih zavarovalnicah, to so pri podjetjih za nafto (zemeljsko olje, smolo in petrolej) in vsi oni, ki v smislu zakona za bratovske skladnice pripadajo rudarskim in bratovskim skladnicam. Rudar v rdeči svobodni Franciji. Francija je ljudovlada. Rdeči listi Francijo tako slave, da vsi sodrugi prično kar plakati ginjenja, če le ču-jejo ime francoska vlada. Navdušujejo se zanjo seveda le tisti sodrugi, ki še nikdar v Franciji delali niso. Francoski delavci pa kolnejo. Blagajnik socialistične organizacije »Ccnfederation general Travail«, G. Dumoulin, ki so mu francoske sodnije dveletno ječo prisodile, ker je nekoliko preveč odkrito zabavljal čez francosko armado, je pa pisal o delavski bedi na Francoskem med drugim: Naša francoska dežela je črna. Delavski kraji, delavske naselbine, hiše, ceste, steze, kjer dela rudar v rudarski pokrajini Pas-de-Calais, kamor pogledaš, vse črno. Pepel se za vse rabi: ž njim nasipavajo železniške nasipe, ž njim posipavajo ceste in pota. Vsak veter dvigne oblake prahu, ki pokrije vse: zelenjad, sadje, kruh, meso in se ti drobi med zobmi. Kjer so prej oko naslajali zeleni gozdovi in solnčni travniki, ni danes nič drugega, kakor obljudena, s hišami posejana pusta črna puščava. Rudarstvo je staro šele i>0 let. Prej so bili prebivalci kmetje. Prvi rudarji so prišli s severa; sčasoma je šlo domače prebivalstvo tudi za jelom pod zemljo. Dumoulin toži, da francoski rudarji preveč v krčme zahajajo, kjer jih krčmarji s pokvarjenim pivom in vinom zastrupljajo. Premalo se rudarji za svoje koristi zanimajo, mlajši pa čisto nič: njih edino zabavo tvori krčma, a tudi starejši niso mnogo boljši. Prebivalstvo je zgromadeno iz vseh delov sveta. Slabo je zanje preskrbljeno. Niti umiti se ne morejo, ko grejo z dela. Kopelji ni, ker jih nobena postava ne ukazuje, sami pa lastniki rudnikov za svoje delavstvo nič ne store. Strašno se delavstvo izkorišča. Žene jemljejo blago od 15 na 15 dni na upanje pri trgovcih. Nekaj delavskih konsumnih zadrug sicer obsitoja, a prema!opomembne so, da bi omejile izkoriščanje trgovcev, ki uboge rudarje grozno izkoriščajo. Za drag denar dobe rudarji pri teh kramarskih dušah le slabo blago in pokvarjeno meso, ki ga po mestih ne smejo prodajati iz strahu pred mestnimi tržnimi oblastmi. Premog roparsko izkoriščajo. Za varnost rudarjev nič ne skrbe. Tako je bilo mogoče, da so bili tudi požari pod zemljo. Niti na to brezvestni krvosesi ne gledajo, da bi rudarjem dali pod zemljo zavarovane svetilke in so še običajne starodavne nezavarovane lešerbe. Za zdravje ni nič preskrbljeno. Niti stranišč ni pod zemljo. Z umazanimi rokami je rudar boren svoj kruhek, ker se umiti ne more. Gliste se zato strašno širijo, a krvoses kapitalizem nič ne stori, da se to rudarsko zlo omeji. Posledice: slabokrvnost, pokvarjeni želodci, bolne oči, revma, srčne bolezni. Dela se v dveh šihtah. Nič ni urejeno za vhod v jamo. Ljudje se drenjajo in marsikdo ne more več v jamo. dasi pravočasno pride na šiht. Ob 9. je 20 minut odmor, a le kopači ga imajo, drugi ne. Če kdo minuto dalje zajtrkuje, ga že uglobijo. Strokovno gibanje na Nizozemskem. Strokovna organizacija na Nizozemskem je precej razcepljena. Statistika je naštela 31. decembra 1911 na Nizozemskem 2529 strokovnih organi- zacij s 1(19.144 člani. Polovica teh zvez in članov je bilo priklopljenih velikim osrednjim zvezam, ki so: 1. Leta 1893. ustanovljeno narodno delavsko tajništvo za anarhistično socialistično strokovno društvo; 2. leta 19CG. ustanovljena nizozemska zveza strokovnih organizacij socialno demokraških zvez; 3. leta 1900. ustanovljena narodna federacija transportnih delavcev, ki so po anarhistično socialističnih načelih organizirani; 4. leta 1909. ustanovljena krščansko narodna strokovna zveza za krščanske versko brezbrižne elavce in 5. biro rimsko katoliških strokovnih društev. Razvoj teh organizacij kaže sledeča razpredelnica: Priklop. organ. 1910 1911 1912 1. Narodno delavsko tajništvo . 80 3.454 5.247 6.180 2. Nizozemska zveza strok, zvez . 612 40.660 44.378 52.195 3. Narodna federacija transportnih delavcev 16 3.020 3.125 3.685 4. Krščansko nar. strokovna zveza 155 6.587 7.480 7.792 5. Biro rimsko katoliških strokov, organizacij . . 293 11.650 15.541 16.403 1153 65.371 74.521 84.864 Nerdeče strokovne organizacije v Nemčiji. Kakor znano, je nesocialno demo-kraško delavstvo v Nemčiji strokovno organizirano v krščanskih strokovnih zvezah in v strokovnih oddelkih katoliških delavskih društev. Kako da so te organizacije zadnje štiri leta delovale, nam kaže tu le pregled o denarnem poslovanju teh organizacij. Leto 1909 1910 1911 1912 Krščanske zveze Dohodki mark 4,612.920 5,490.994 6,243.642 Izdatki mark 3,843.504 4,916.270 5,299.871 (J,500.000 . 5,200.000 Strokovni oddelki K. u.D. Dohodki mark Izdatki mark 244.670 260.070 226.829 227.026 154.346 127.517 139.187 98.109 N. Iluša, oče osmih otrok, sta bila ubita, tri osebe težko, veliko lahko ranjenih. Med ranjenimi se nahajajo: trgovec Kovačevič iz Tuzle, neki Wciss iz Sarajeva, Handrak iz Sarajeva, žena železniškega nadinspektorja Michla, prometni kontrolor Hermanek, strojevodja Cerlantli, vlakovodja Folkenvok iz Štajerskega, neki Ilamdja iz Tuzle, Dunajčanka Pavla VVinkler, Ana Mar-tinovič, poročnik Mašek od 51. polka v Mostaru. Štirje vlaki z zdravniki in obvezami so se odpeljali iz Mostarja in Konjice na kraj nesreče. Vsled padca skale se je porušil tudi nek mali most čez Narento. Okno v svet. Premoženja so imeli strokovni oddelki katoliških delavskih društev 177.000 mark koncem lanskega leta, krščanske strokovne zveze so pa imele premoženja koneem 1. 1911 7 milijonov mark, koncem 1. 1012 pa že 8,500.000 mark. Krvoses kapitalizem. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOSNI. Sarajevo, 23. junija. Danes zjutraj ob dveh je vsled padca skale na tir pri postaji Prenj ponesrečil osebni vlak. Ker je premalo čuvajev na tej progi, niso mogli strojevodje pravočasno o nezgodi opozoriti. Prevrnila se je lokomotiva in prvi vozovi. Kurjač in uradnik Krščanske strokovne zveze v Švici so štele koncem leta 1912 14.401 člana. Premoženja so imele 176.608 frankov. Podpor so izplačale 90.497 frankov. Grafična osrednja zveza, priklopljena zvozi krščanskih strokovnih društev \ Nemčiji, je imela ob Binkoštih svoj občni zbor. Zveza, ki je štela leta 1910 še 1452 članov, je štela letos 2429 članov. Zveza je izvedla veliko plačilnih gibanj. Gutenbergova zveza v Nemčiji je štela lani 3296 članov. Dohodkov je imela Zveza lani 152.685, izdatkov pa 107.842 mark, premoženje je znašalo 493.992 mark. Delavska zavarovalna postava v Eumuniji. Pred kratkim se je v Rumu-niji uveljavila delavska zavarovalna postava, ki uvaja državno bolniško, nezgodno, starostno in invalidno zavarovanje. Rumuni so se držali glede na zavarovanje delavcev precej nemškega zgleda. Upravne stroške nosi država, prispevke za bolniško zavarovanje delavci sami, za nezgodno zavarovanje delodajalci, za starostno (zavarovanje pap rispevajo po eno tretjino delavci, delodajalci in država . . . Torej Rumu-nija, država, ki se ji večkrat pravi, da je orientska, to je država napol divjakov, ima že starostno delavsko zavarovanje, velekulturna slovanožrska Av-stro-Ogrska pa ne. Delavni čas v socialnodemokratič-nih obratih. Socialisti zahtevajo povsod uvedbo osemurnega delavnika; kjer so pa sami gospodarji, pa tega načela ne uveljavijo. Tako poroča glasilo zveze švicarskih konsumnili društev, da je bilo leta 1911. med 100 pekovskimi konsumnimi obrati 68% takih, ki so imeli "nad deveturni delavnik, med temi 29'/' celo čez deset ur dela na dan. Oddelek za socialna vprašanja v norveškem trgovinskem ministrstvu. Norveška zbornica je sklenila, da se mora ustanoviti v trgovinskem ministrstvu poseben oddelek, ki se bo samo s socialnimi vprašanji pečal. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne. Ste že poliusili kavo s Francliovo perl-ržlo, znamka :Perlro:? Ista ugaja tudi brez zrnate kave. Koroško I CELOVEC! K°r°ško ’ Edino slovensko narodno podjetje! Hotel TRHBESIHGER v Celovcu Velikovška cesta št. 5. Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin- ger« v Celovca, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Leon Alojzija. Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijih cenah L. Mikusch, asfa-jft ~7/ VK 7/ 'K 7/ VK 7/ \V ' 7/--------------------------------------------------------------- I I I Y\ A I m H 7IRFRT mm H. L1 Ubili, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: malega izdelka :: DO OJ I K NIT m Tovarne za asbestškril! ,,ZENIT" družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materi jal Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 SBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. O. F Mprfnl ljubljhhh 1. UlClJUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd. ?redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSniku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. IfOl Postrežba poštena in zanesljiva. o n 3 JI* m ,Našo Moč‘ — 104 — Pač pa je treba dokaze, zahtevane v §§ 11 do 14 o. r. navesti, ako napravi obrtnik obrtovališče ludi izven občine obrtnega staja-lišča, ker smatra zakon ustanovitev še kakega novega obrtovališča izven občine za ustanovitev novega obrta. O tem glej tudi § 40. o. r. Za premestitev kakega dopuščanega obrta v istem okraju se ne zahteva sicer nova koncesija, pač pa uradno odobrenje, bodisi da se dopuščan obrt premesti v isti občini ali izven iste. O premestitvi v drug okraj glej g 43. Naznanitev o premestitvi obrtovališča se napravi tako ustmeno ali pismeno. Pri tem veljajo glede kolkovanja sledeče določbe: 1. Naznanitev o premestitvi stalnega obrtovališča pri svobodnih in rokodelskih obrtih na kak drug kraj v isti občini je prosta kolka. 2. Vloge za dovoljenje za premestitev koncesijoniranega obrta, ki potrebuje stalnega obrtovališča v isti občini ali v istem okraju, se kolkujejo s kolkom 1 K. 3. Vloge, s katerimi se naznanja premestitev kakega svobodnega ali rokodelskega obrta v drugo občino, se smatrajo za prijave samostojnega obrta v smislu §§ 11 do 14 o. r.; zato se kolkujejo kakor je povedano pri § 12. o. r. 4. Naznanitve o premestitvi takih obrtnih (svobodnih, rokodelskih in koncesijoniranih) podjetij, ki ne potrebujejo stalnega obrtovališča, v istem političnem okraju, so proste kolka. (Ukaz fin. min. 6. jan. 1896, št. 42.959.) Na tem mestu bi bilo tudi omeniti nekaj važnejših določil glede avtomatičnih tehtnic in drugih avtomatičnih prodajalnih aparatov. V tem oziru veleva min. naredba z dne 23. junija 1892. (drž. zak. št. 98) sledeče: § 1. Ako je podjetnik nastavil avtomatično tehtnico ali kak drug avtomatični prodajalni aparat, mora to naznaniti onemu obrtnemu oblastvu prve stopnje, v katerega okraju se namerava ta naprava postaviti ali premestiti. Ta dolžnost se ne dotika nič obveznosti, prijaviti nastop obrta na podlagi o. r. — § 2. Ta naznanitev naj obsega ime in sedež podjetja, oziroma stanovanje podjetnikovo, kakor tudi označenje avtomatične naprave in kraja, kjer bode stala. — § 3. Ravno tako se mora tistemu obrtnemu oblastvu prve stopnje, v katerega okraju je ta naprava stala, naznaniti, ako se je odpravila avtomatična tehtnica ali kak drug avtomatični prodajalni aparat, bodisi da je popolnoma nehala delovati, bodisi da se je premestila na drug kraj. --- § 5. Te naznanitve so proste kolka. Na podlap te naznanitve presodi oblastvo obrtnopravni značaj — 101 — si je pridobil za to obrt. (Upr. sod. 19. jan. 1889, št. 2228.) Ta izrek se nanaša le na obrte, za katere je potrebna posebna sposobnost. Obrtnik dalje nima pravice, da bi sam izdeloval pomožna sredstva in orodja, katera potrebuje pri svojem obrtovanju., Tako na primer nima čevljar pravice prirejati usnje, ker spada to opravilo v strojarski obrt. V tem smislu je razsodilo tudi upravno sodišče (5. maja 1893, št. 1612): Izdelovanje pomožnih sredstev ne spada med pravice § 37. o. r. Pivovarnarji, izdelovalci špirita, likerjev in kisa niso upravičeni imeti sodarskih pomočnikov. Nadaljna važna določba § 37. o. r. je, da sme obrtnk prodajati ne samo svoje izdelke, ampak tudi tuje blago enake vrste. Dana mu je tudi pravica, da sme imeti poljubno število pomočnikov, da se sme posluževati tudi samostojnih obrtnikov iste vrste in njihove izdelke prodajati kot svoje, da sme imeti v zalogi poljubno množino blaga i. dr. Glede zadnjega odstavka § 37. o. r. bi bilo pripomniti, da pač obstoje neke omejitve glede prodajanja. Glej o tem zlasti § 59. o. r. f? 38. Zglasitev trgovinskega obrta brez omejitve na določeno blago ali določene vrste blaga obsega v sebi pravico, tržiti z vsem blagom, ki je dopuščeno v svobodnem prometu in ki glede prodaje ni vezano na posebno dovolilo (koncesijo). Zglasitev trgovinskega, na določeno blago ali določeno vrsto blaga omejenega obrta daje pravico, tržiti samo z dotičnim blagom. Trgovino na drobno v obsegu, naznačenem v prvem odstavku (trgovino z mešanim blagom), morejo zglasiti samo tisti, ki morejo izkazati usposobljenost, kakor je predpisano v § 13 a. Enako mora izkazati svojo usposobljenost, kdor hoče pričeti trgovino s kolonijalnim blagom, s špecerijskim in z materijalnim blagom. Imetniki v prejšnjih odstavkih navedenih trgovinskih obrtov, ki morajo ob zglasitvi obrta izkazati svojo usposobljenost, imajo izključno pravico, prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, dišave, rudninska olja, materijalno blago in barve in žgane opojne pijače v posodah, zaprtih po trgovinski navadi; sicer se pa nič ne izpremeni v obsegu pravic zglašenih obrtov. V prejšnjem odstavku omenjeni pridržek ne velja niti glede prodajalnih pravic proizvajalcev niti glede že pridobljenih pravic za prodajanje sploh in ne bo imel veljave v takih krajih, v katerih Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladni iai-zaitrk! V*11 50 % prihranka in okusen zajtrk, južina! doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo ■ladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnZl je vedno bolj priljubljen. Povsod '/, kg zavoj 00 vin. I11UL! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7