LETO XXIX., ŠT. 7
PTUJ, 19. februarja 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_ LJUDSTVA
SVET ZA DRUŽBENO-EKONOMSKE ODNOSE PRI PREDSEDSTVU OK SZDL PTUJ JE 11.
FEBRUARJA 1976 OBRAVNAVAL NEPOSREDNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU
CIUEV DRUŽBENO-EKONOMSKE POLITIKE V LETU 1976, POVEZANO S POTREBO PO
VSEBINSKO POGLOBLJENI OBRAVNAVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1975. O
TEM GOVORI STANKO LEPEJ, PREDSEDNIK OK SZDL PTUJ.
Pred sprejemanjem
,,Razprava o zaključnih računih
mora biti organizirana tako, da bo
prispevala k poglabljanju samou-
pravljanja in uveljavljanju delavca
kot nosilca odločanja o pogojih in
rezultatih dela. V temeljnih in dru-
gih organizacijah združenega dela,
v samoupravnih interesnih skupno-
stih in v krajevnih skupnostih mora
ta razprava dobiti ključno mesto v
procesu samoupravnega odločanja
delavcev. Odločneje se je treba
spopasti s preživelimi gledanji na
zaključni račun kot na formalni
akt. Uveljaviti moramo prakso, da
bo obravnava zaključnega računa
predstavljala celovito oceno
preteklega gospodarjenja, obenem
pa podlaga za sprejemanje novih
nalog in ukrepov.
Pri obravnavi zaključnih ra-
čunov mora dobiti poseben pouda-
rek uresničevanje lastnih progra-
mov v luči sprejetih smernic
družbenogospodarskega razvoja
ter sprejetih družbenih dogovorov
in samoupravnih sporazumov.
Vsestransko in poglobljeno je
potrebno oceniti zlasti uresniče-
vanje sprejetih akcijskih progra-
mov za gospodarsko stabilizacijo in
na podlagi tega ustrezno opredeliti
nadaljnje naloge. V ta namen je
potrebno v vseh temeljnih in drugih
OZD, SIS in KS preudarno oceniti
doseženo, na podlagi tega opredeli-
ti bistvene elemente, značilne za
konkretno okolje."
Če hočemo, da bodo delavci na
zborih razumeli vse tisto, kar je v
zaključnem računu bistvenega, da
bodo potem lahko zavestno odlo-
čali, bodo morali biti todi ustrezno
obveščeni. Kaj menite?
,,Prav gotovo, informacija o
zaključnem računu bi morala biti
pripravljena tako, da bo spodbudi-
la kritično oceno lastnih naporov
za uspešnejše gospodarjenje. Na
seji smo sprejeli priporočilo, da
mora informacija delavcem o
zaključnem računu biti, ne le
enostavna in razumljiva, temveč
mora obsegati s področja ustvarja-
nja dohodka podatke:
—	o vrednosti prodanih proizvo-
dov, blaga, storitev, stanje začetnih
in končnih zalog ter razmerja med
zneski izdanih in plačanih računov;
—	materialne stroške, s pojasnilom
o metodi vrednotenja zalog,
razmerje v gibanju stroškov v
primerjavi z realnim gibanjem
realizacije in premike znotraj
strukture stroškov;
—	o zneskih dohodka in skupnih
vlaganj, odpisi, vrednost zalog,
minimalne in pospešene amortiza-
cije ter njihova gibanja v primerja-
vi s preteklim letom;
—	o bruto osebnih dohodkih,
skladnosti delitve s sprejetimi
samoupravnimi sporazumi in še
vrsto drugih podatkov, kot so
pogodbene obveznosti, obvezne
rezerve, trajna obratna sredstva,
obveznosti iz naslova skupnih
vlaganj, minimalne obveznosti po
sindikalni listi 1975 ter okvirni zne-
sek predvidenega ostanka dohodka
za končno delitev, ali pa tudi izgu-
be s pojasnilom, zakaj je nastala,
kako jo bodo pokrili itd.
S področja kakovosti proizvod-
nje, gospodarjenja in razpolaganja
dohodka, smo prav tako nakazali
vrsto konkretnih vprašanj. Posebej
smo opozorili na informacijo s
področja poslovanja oziroma
programa dela. Tu je treba delavce
informirati o konkretnih akcijah za
zmanjšanje stroškov, povečanja
produktivnosti, zmanjšanju uvoza
in povečanju izvoza, zaposlovanju
in kadrovski pohtiki, združevanju
dela in sredstev, o konkretnih ukre-
pih za uresničevanje stališč
republiške resolucije, srednje-
ročnega družbenega plana in dru-
gih samoupravnih dokumentov, o
spremembah splošnih samou-
pravnih aktov in podobno."
Koga ste s temi priporočili in
stališči seznanili?
,,V okviru občine vsa vodstva
družbeno-političnih organizacij,
izvršni svet in druge ustrezne orga-
ne; neposredno pa smo jih naslovili
vsem predsednikom osnovnih
organizacij sindikatov, skupščin
samoupravnih interesnih skupnosti
in predsednikom zbora delegatov
krajevnih skupnosti. V dopisu smo
posebej opozorili, da so predsedni-
ki osnovnih organizacij sindikatov
v združenem delu dolžni takoj
sklicati izvršne odbore, obvezno
povabiti tudi vodilne in strokovne
delavce, predstavnike osnovnih
organizacij ZKS in ZSMS. Od
strokovnih služb naj zahtevajo, da
na zborih delavcev poročajo o vseh
vprašanjih, ki smo jih navedli,
dodatno pa morajo strokovne
službe predložiti delavcem še pred-
log posameznih ukrepov kot sesta-
vni del stabilizacijskega programa,
vključenega v letni program razvo-
ja.
Predsedniki samoupravnih
interesnih skupnosti so prav tako
dolžni organizirano pristopiti k
obravnavi zaključnih računov.
Posebej smo opozorili, da je treba
podrobneje prikazati realizacijo
programa in vse tisto, kar je bilo
realizirano in ni bilo v programu.
Predsedniki zborov delegatov v
krajevnih skupnostih pa imajo ena-
ko nalogo.
Koordinacijski odbor za
usmerjanje razvojne politike in
stabilizacije pri OK SZDL Ptuj bo
sprotno spremljal celotno razpra-
vo, vsa zapažanja in obnašanja ter
jo enotno ocenil. Za konec naj
opozorim še na osebno in samou-
pravno odgovornost vseh v vseh
sredinah!"
Po ptujskih ulicah v
popoldan^em času že pridno
trenirajo kurenti. Foto: Kosi
Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Ptuj je na razšiijeni
seji, ki je bila 16, februaija 1976 skupaj s člani upravnega
odbora Turističnega društva Ptuj in z drugimi, razpravljal o
turistični ponudbi našega območja, ki ji; .:al še vse premalo
izkoriščena. Doslej ali nismo znali ali pa zmogli ponujati
širšemu tržišču naših turističnih dobrin. Široke možnosti se
nam odpirajo z ustanovitvijo občinske turistične zveze in pa z
ustanovitvijo poslovne turistične skupnosti. Ob tem ne smemo
negirati dosedanjega dela turističnih društev v občini, ki so
nalogo zadovoljivo opravila v skladu s svojimi možnostmi.
Prizadevati si moramo, da bomo le-te ustanavljali povsod, kjer
so dani pogoji, predvsem pa na območju Haloz in Slovenskih
goric.	^ MG
ŽIVAHNO O CENAH
V GOSTINSTVU
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji prejšnjo sredo
obravnaval osnutek pogodbe o organizaciji in financiranju
službe katastrske klasifikacije zem5išča,ker to področje pri nas
še ni urejeno. Osnutek predvideva skupen organ za
severovzho(hio Slovenijo, ki bi naj opravil to zahtevno delo. Po
daljši razpravi so sklenili, da bodo akcijo podprli in tudi
so^ancir^o, vendar s pogojem, da podpišejo pogodbo le za
eno leto. Ce bo ta skupna služba delo zmogla in opravičila svoj
obstoj, bodo pogodbo letno obnavljali.
Posebno živahna je bila na seji razprava o ceni alkoholnih
pijač v gostinstvu TOZD „Haloški biser". Upoštevajoč
primeijave s statističnimi podatki iz drugih občin so ugotovili,
da so cene pri Haloškem biseru najnižje. S to ugotovitvgo pa
razprava ni bila končana. Izvršni b' zbral še nekatere
podatke in primerjave ter šele na eni od naslednjih sej odločil
glede cene. V razpravi so ugotavljali, da se je edino gostinstvo v
ptujski občini lansko leto doslediio držalo dogovora o politiki
cen, kar je pripeljalo kolektiv tudi v težaven materialni polož^.
V razpravi je bilo poudaijeno, da ne le cene, temveč tudi
druge pomanjk^'ivosti v gostinstvu vplivajo na promet.
Kakovostne usluge in solidna postrežba je za uspešno
poslovanje kolektiva in materialno stanje celotne TOZD prav
gotovo pomembnejše kot samo cene.
mg
Ptujčani
ponovno slavili
Javna oddaja ,3poznav^mo
svet in domovino" je preteklo
soboto, gostovala v Polzeli,
kjer so se Ptujčani pomerili-z
ekipo Žalca. Srečanje so
ob mili v svojo korist z
rezultatom 13:10. V ekipi so
nastopili: Tatjana Zid ari č,
Danica Hercog, Marina Irgl,
Brigita Habjanič in Miran Pal.
Ponoven nastop v oddaji
„Spoznavajmo svet in domo-
vino čaka Ptujčane v mesecu
aprilu. Če uspejo tudi tokrat,
se jim obeta nastop v
finalnem delu oddaje,ki bo 8.
maja. Sklep oddaje pa bo 22.
maja v kraju zmagovalca. Ob
tej priložnosti bo organizator
poleg podelitve nagrad naj-
boljšim ekipam, predstavil še
bogat kulturni program na
profesionalnem nivoju.
Ptujski ekipi v nadaljevanju
njenega nastopa v oddaji
,,Spoznavajmo svet in domo-
vino' , želimo obUo uspaha!
MG
Dopadljivejši
pristop
v tem času je v javni razpravi cela vrsta samoupravnih
sporazumov o financiranju te ali one dejavnosti, združevanju
sredstev itd. Eni veljajo za območje občine, drugi za
medobčinsko območje, tretji za območje republike, eni za
vse, drugi le za posamezne gospodarske dejavnosti. . . ti
samoupravni sporazumi so podkrepljeni s programi dela. V
javni razpravi bo družbeni dogovor o splošni (proračunski)
porabi, v delovnih organizacijah bodo na zborih delovnih
ljudi obravnavali zaključne račune, m zborih občanov po
krajevnih skupnostih imajo na dnevnem redu obračun
opravljenega dela, novi program in vire financiranja.
Vse to je skrbno napisano, predloženo organom
samouprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in- v krajevnih
skupnostih. Žal mi čas ne dopušča, da bi izračunal, koliko
časa je potrebno poprečnemu samoupravljavcu, da bi vse to
prebral, kaj šele preštudiral Tovariš Tito je v svojem
novinarskem razgovoru za Vjesnik med drugim dejal:
„Gre za to, da je ta presneti papir tako zagospodoval, da
je prišlo do tega, da ni nihče več ničesar bral. Mislim, da
moramo ljudi tudi ustmeno seznanjati s posameznimi
problemi, mnoge stvari nagleje reševati, učiti ljudi kratko in
jasno govoriti na sestankih, toda sestanke je treba tudi
pripraviti. Tisti, ki jih vodijo še posebej ne smejo pozabiti na
to. .
Prav sedaj so te besede tovariša Tita izredno pomembne,
ki jih moramo v praksi čimbolj dosledno uresničevati. Na
zborih delovnih ljudi v kolektivih, na zborih občanov v
krajevnih skupnostih je potreben resnično dopadljivejši
pristop k poslušalcem, ki bodo lahko v razpravi sodelovali,
zavestno in pravilno odločali, če jim bo zadeva, problem ali
vprašanje razumljivo, neizumetničeno obrazloženo. To pa
zahteva od tistih, ki pripravljajo in vodijo zbore temeljito
predhodno pripravo.
Pogosto radi poudarjamo ustavno načelo, da je treba
zagotoviti vpliv neposrednih protvajalcev na vseh področjih
družbenega življenja. V praksi pa je marsikje, zlasti pri
vodilnih, čutiti odpor do tega neposrednega vpliva. Ta odpor
se odraža v raznih modrovanjih, da bi neposredni proizvajalci
lahko motili in izkrivljali uresničevanje notranje gospodarske
strategije, da delavski sveti, še manj pa zbori delavcev, niso
zmožni kvalificirano oceniti občutljivih poslovnih zadev,
njihovih poznejših učinkov in podobno.
V današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja je toliko
bolj potrebno, da vse sklepe, ki materialno obvezujejo ta ali
oni kolektiv, sprejemamo po kar najbolj demokratičnem
postopku. Vsak delavec mora vedeti, kam bo šel, za kcq in
kako se bo trošil dinar, katerega bo samoupravno namenil za
to ali ono dejavnost. Ne le, da mora vedeti, kako se bo trošil,
temveč mora imeti tudi neposredni vliv in kontrolo nad tem,
da se bo resnično denar trošil za tisto, kar je bilo
samoupravno dogovorjeno. To kontrolo pa neposredni
proizvajalci izvajajo v delegatskih skupščinah, v zborih
uporabnikov, na zborih občanov v krajevnih skupnostih, po
družbenopolitičnih organizacijah in še v najrazličnejših
drugih oblikah.
Ti „kontrolorji" neposrednih proizvajalcev so njihovi
delegati, ki so jim dolžni redno poročati, kako opravljajo
zaupano jim dolžnost. Ce hočejo poročati, morajo tudi sami
stvari poznati in se potruditi, ne za to, da bi pri tem izpadli
kar najbolj učeno, nasprotno - preprosto in razumljivo!
Franc Fideršek
Priprave ocene integracij
Po sklepu zadnje seje komiteja se
bo 10. marca 1976 sestala občinska
konferenca ZKS Ptuj in celovito
ocenila integracijska gibanja v
občini in širše. Gre za oceno tistih
združitev, ki so že opravljene, za
združitve, ki se pripravljajo,
posebno kritično pa bodo povedali
svoje stališče do tistih, ki doslej še
niso ničesar naredili na tem
področju.	^^
V okviru občine je 7-članska
komisija vodilnih družbeno-
političnih delavcev v občini že
opravila razgovore v 6 sestavljenih
organizacijah združenega dela, ki
imajo svoj sedež na območju ptuj-
ske občine. Ta ocena bo služila tudi
za razpravo na medobčinski
konferenci ZKS mariborskega
območja, ki bo celovito ocenila
dosedanje uveljavljanje ali
neuveljavljanje SOZD.
Na posvetu sekretarjev osnovnih
organizacij ZKS so vse organizacije
dobile zadolžitev, da konkretno
ocenijo dosedanja integracijska
prizadevanja v svoji delovni
organizaciji ali skupnosti. Tam,
kjer so se že združili, je posebej tre-
ba oceniti položaj delovne
organizacije v SOZD, oziroma
TOZD v delovni organizaciji, delo
samoupravnih organov,
samoupravne akte, (statute,
sporazume, pravilnike), skupne
razvojne načrte, celovito oceniti
dohodkovne odnose ter način
združevanja sredstev in dela. Te
ocene bodo še zlasti zanimive na
relaciji: SOZD — delovna
organizacija — TOZD. Pri oceni
bodo dali poseben poudarek
prednostim in slabostim dosedanjih
integracijskih tvorb.
Ocene, ki jih bodo pripravile
osnovne organizacije ZKS, bo
obravnavala še komisija za
ekonomsko politiko pri komiteju,
ki jo vodi Martin Učakar, in bo iz
teh ocen povzela ugotovitve, ki bo-
do služile za uvod v razpravo na se-
ji občinske konference ZKS.
Gradivo, ki ga bodo pripravile OO
ZKS pa bo poslano vsem članom
konference.	pp
V torek, 10. februaija 1976 se je na tržnici v Ptuju zbrak) nad
tisoč mladih iz osnovnih in srednjih šol, ki so na protestnem
zborovanju obsodili fašistični zločin v Frankfurtu. Zbranim je
spregovorila Truda Buijan, predsednica občinske zveze klubov
OZN'.	Foto: Kosi
2. stran
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
POLIČ ANE
S kakovostjo
in dobrim poslovanjem
Organizacija združenega dela
EMI Poljčane se uvršča med tiste
delovne organizacije, ki so v zad-
njem obdobju uspele storiti v svo-
jem proizvodnem postopku in iz-
boljšanju kakovosti dela velik pre-
mik naprej.
V zadnjih nekaj letih je ta ko-
lektiv uspel s svojimi proizvodi pro-
dreti na skoraj vsa tržišča v Ju-
goslaviji, vse močneje pa se usmer-
ja tudi v izvoz. Proizvodnja svetil-
nih teles vseh vrst in elektromon-
tažna dejavnost so njihovi osnovani
proizvodni dejavniki, s katerimi so
ob načrtnem in vestnem vlaganju
uspeli zgraditi to kar danes imajo.
Samo v letu 1975 je kolektivu
uspelo za 30 odstotkov povečati
celotne dohodke, v primerjavi z do-
hodkom leto poprej. Kljub močni
konkurenci, tako na domačem kot
na tujem trgu, v prodaji svetilnih
teles, je kolektivu v preteklem letu
uspelo povečati izvoz. To pa še po-
sebno velja za izvoz na vzhodna
tržišča in države v razvoju, čeprav
tudi pri izvozu na zahodna trušča
beležijo stalen porast prodaje. V
primerjavi z letom 1973, ko so se
temu delovnemu kolektivu vrata na
tuja tržišča širše odprla, pa do leta
1975 so uspeli izvoz povečati kar za
petkrat.
Ti uspehi so nujno zahtevali tudi
modernizacijo in razširitev pro-
izvodnih zmogljivosti. Sedaj že za-
ključujejo gradnjo nove proizvod-
ne dvorane s 540 kvadratnimi metri
površine, zraven tega pa bodo zgra-
dili še pisarne in posebni razstavni
prostor. Že v letošnjem letu na-
meravajo končati modernizacijo
stare proizvodnje, zgraditi galvani-
zacijo in razširiti lakirnico.
Vsi ti uspehi, ki gotovo niso
majhni, pa niso zadnji na poti k
razširjanju proizvodnje razsvetljav-
nih teles v Poljčanah.
Foto in tekst:
V. Horvat
Novi proizvodni prostori poljčanskega EMI pred dograditvijo.
^-^
Kreditiranje zasebnega
kmetijstva
Kranilno-kreditna služba kme-
tijskega kombinata Ptuj uspešno
deluje od leta 1970. Doslej je
odobrila kmetovalcem 1021 raz-
nih investicijskih posojil v
vrednosti 43,692.902 dinarja po 3
odstotni obrestni meri. Prodam
kreditiranja zasebnega kmetijstva
za letošnje leto imajo pripravljen,
vključuje 325 kmetij kooperan-
tov, v skupni predračunski
vrednosti nad 20 milijonov
dinarjev.
Novo ustanovljeni odbor je o
tem predlogu programa že
razpravljal in ga v celoti sprejel.
Predvidevajo, da bodo v marcu že
znani vsi kriteriji in pogoji
kreditiranja zasebnega kmetijstva,
zato bodo v aprilu že lahko začeli
z odobravanjem novih investi-
cijskih posojil kmetom kooperan-
tom, ki morajo ustrezen delež
vložiti tudi sami.
Več bralcev se je obrnilo m uredništvu po telefonu ali
osebno z vprašanjem, kaj pomenijo tujke, ki so bile navedene
v sestavku „Parodija neke kozerije" in s priporočilom, da naj
v bodoče poleg tujke zapišemo tudi domačo besedo, da
bodo ljudje razumeli, ker vsi nimajo pri roki slovarja tujk. V
bodoče bomo poskušali to priporočilo tudi upoštevati,
zaenkrat pa to-le pojasnilo:
„Parodija" pomeni šaljivo, neresno obravnavo,
posnemajoč obliko resnega dela ali zadeve; kozerija pa
pomeni domače kramljanje, pomenkovanje ali klepet. Torej
bi tistemu naslovu lahko po slovensko rekli tudi - šaljiv,
neresen klepet ali duhovičenje. Tako si je treba tudi
tolmačiti celotno vsebino, vsaka podobnost, s kako osebo pa
je lahko le slučajna. Podobnosti s katerokoli organizacijo
združenega dela v ptujski občini pa niti ne more biti, ker ni
niti ene OZD, ki bi bila zaprta za vse solidarnostne akcije.
Res sicer je, da posamezna solidarnostna družbena akcija ne
gre gladko sedaj v eni, drugi, tretji itd. delovni organizaciji.
Pisec je v svoji šaljivi zgodbi pač združil vse probleme in
odpore v skupni prispodobi.
„Parafiskus" je v rimskem pravu pomenilo državno
premoženje, s katerim je cesar lahko razpolagal zasebno. V
naše razmere preneseno bi to nekako pomenilo družbeno
premoženje s katerim razpolaga delovna organizacija. Beseda
„reperkusija" pa pomeni odbijanje, s poznejšim posrednim
učinkom ali rezultatom. Tak poznejši učinek bi se npr.
lahko poznal v razvoju gospodarstva, če bi mu preveč vzeli,
da ne bi imelo sredstev za lastno rast, še hujši pa je lahko tak
poznejši učinek v šolstvu, če mu premalo damo, da nima
dovolj učiteljev in ne prostorov za šolanje mladine. To lahko
družba krepko občuti šele čez leta, ko bi moralo toliko in
toliko strokovnjakov, kvalificiranih delavcev itd. priti iz šol
pa jih ni, ker jih v šole nismo mogli poslati. Takih primerjav
na besedo ,,reperkusija" bi lahko našteli še celo vrsto, vendar
upamo, da je za pojansilo to dovolj.
Uredništvo
Odgovorno v KK Ptuj
v organizaciji združenega dela
KMETIJSKI KOMBINAT v Ptuju
poteka v teh dneh javna razprava o
šestih samoupravnih sporazumih o
združevanju in porabi sredstev v le-
tu 1976 ter o financiranju razvojnih
programov krajevnih skupnosti in
cestnega gospodarstva v občini
Ptuj, regionalnega vodovoda, do-
ma gasilcev, turistično gostinskega
centra v Ptuju in projekta za čišče-
nje odpadlih voda mesta Ptuja.
Finančna služba Kmetijskega
kombinata je doslej že pripravila
podroben pregled prispevkov iz do-
hodka po sporazumih, ki so že bili
sprejeti in ki so še v razpravi. Vse to
je dala v razpravo najprej družbeno
političnim organizacijam v OZD in
delavskim svetom v TOZD KK. O
tem je razpravljal tudi politični
aktiv KK Ptuj in širši kolegij te de-
lovne organizacije ter zavzel svoja
stališča.
O sporazumih pa so podrobneje
razpravljali tudi na seji sveta Zveze
komunistov in se zavzeli, da bodo
samoupravne sporazume v celoti
podprli.
V torek so o tem govorili tudi na
konferenci predsednikov osnovnih
organizacij sindikata Kmetijskega
kombinata Ptuj.
Doslej so se predvsem dogovar-
jali o tem, kakšne so dejanske po-
trebe na vseh področjih, ki so za-
jete v omenjenih samoupravnih
sporazumih. Prevladovalo je
enotno stališče, da je potrebno po-
potrebe ptujske občine v letošnjem
letu in s tem vseh krajev, kjer nji-
hovi delavci živijo. Zavedajo se, da
je od tega odvisen nadaljnji razvoj
našega območja, da v tem trenutku
ne odločamo samo o sredstvih, ki
so nujno potrebna za izvajanje do-
govorjene razvojne politike za leto
1976, ki jo določa predlog resolu-
cije o družbenoekonomski politiki
in razvoju občine Ptuj za letošnje
leto. Tudi delavci kmetijskega
kombinata morajo odgovorno pri-
spevati svoj delež za razvoj občine
in naših krajev, je poudaril pred-
sednik konference osnovnih orga-
nizacij sindikata Jože Skerlovnik.
Z omenjeno razpravo bodo pred-
vidoma končali do 15. marca 1976
in do takrat tudi sprejeli oziroma
podpisali omenjene sporazume.
Kmetijski kombinat je organi-
zacija, ki ima svoje TOZD raztre-
sene daleč po terenu in je
potrebno za razpravo nekoliko več
časa, ker želijo vanjo vključiti čim
širši krog ljudi, ki so zaposleni v 15
TOZD, obratu za kooperacijo in
delovni skupnosti za skupne za-
deve. Vseh 1400 delavcev se bo mo-
ralo izreči ali so pripravljeni pri-
spevati denar za razvoj vseh na-
štetih dejavnosti. Če sporazumov
ne bomo podpisali, bomo morali že
tako okrnjen program še zmanjšati
kar pa, če hočemo z razvojem v ko-
rak in že sedaj skrbeti za boljši
jutrišnji dan, v nobenem primeru
ne bi smeli storiti.
M. Sneberger
Komunisti so
še posebej
odgovorni
Člani osnovne organizacije ZKS
v TOZD glinica so se pred dnevi se-
stali letos na rednem sestanku in se
podrobno seznanili z intervjujem
tovariša Tita zagrebškemu Vjesni-
ku ter razpravljali o materialih iz
pete seje C K ZKS. Posebno pozor-
nost pa so dali tudi predstoječim
zborom delavcev v TGA in v
TOZD glinica. Poudarili so, da jih
v prihodnjih tednih čakajo zahtev-
ne in odgovorne naloge, saj bodo
prav člani ZK morali svojim sode-
lavcem te obrazložiti namen in po-
men samoupravnih sporazumov, ki
jih bo kar precej, od združevanja
sredstev za gradnjo doma za dekle-
ta v Mariboru pa vse do tistih, kate-
rih osnutki so bili objavljeni v Ted-
niku.
Nič kaj razveseljiva ni bila ugo-
tovitev, da DS TOZD glinice, ni
sprejel samoupravnega sporazuma
o gradnji dijaškega doma v Mari-
boru. Prav gotovo je iskati vzroke
take odločitve v premajhni obrazlo-
žitvi članom DS, ki niso v celoti ra-
zumeli dejstva, da bo ta dom naj-
bolj koristil učencem iz naše obči-
ne.
F. M.
SKUPNE
SLUŽBE AGIS
v združenem podjetju Agis
se pripravljajo na drugo fazo
integracije, to je združitev
skupnih služb. Imenovati
morajo kar devet komisij, kot
npr. komisijo za dohodek in
osebni dohodek, komisijo za
samoupravne sporazume in
tako naprej^ Sele, ko bo
izvedena ta druga stopnja
integracije bo združeno pod-
jetje TAP - Sigma l^ko
pričelo poslovati tako kot
združeno podjetje.
V torek se je konstituirala tudi
konferenca osnovnih organizacij
sindikata združenega podjetja Agis
avtooprema, gumama in servisi
Ptuj. Izvolili so organe konference
in razne komisije, ki bodo
delovale v okviru konference.
n. b.
O sistemu nagrajevanja v
temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela se je s predstavni-
ki občinskega sindikalnega
sveta Ptuj, pogovaijal Janez
Teršak, sekretar za ekonom-
ska vprašanja pri republiškem
svetu zveze sindikatov Slove-
nije, ob svojem obisku v
Ptuju.
Na posvetu so skupno
pregledali pravilnike o delitvi
OD nekaterih ptujskih TOZD.
Ugotovili so lahko, da se
vsebinsko razhajajo z ustavni-
mi spremembami; ponekod
jih sploh nimajo in zaposlene
nagrajujejo na podlagi občas-
nih sklepov samoupravnih or-
ganov ali sklepov centralnih
organov upravljanja v pod-
jetju. Sistem nagrajevanja po
delu še dejansko sploh ne živi
in je eden izmed poglavitnih
vzrokov za neproduktivnost
dela. Kritično so ocenili tudi
samoupravne sporazume za
razne grupadje, ki so vse
preveč komplicirani za nepo-
srednega proizvajalca; mnogo-
krat jih le-ta sploh ne pozna,
kaj šele, da bi jih znal
razložiti.
V nadaljevanju so ugoto-
vili še, da so delovne sredine,
ki so se ravnale po lanski
resoluciji m sporazumu, bile
dejansko prikrajšane za OD,
medtem pa so obst^ale tiste
delovne sredine, ki so samo-
upravni sporazum „prebile"
in ki svoje kršitve niso „plača-
le". V prihodnje bo potrebno
skrbno pregledati grupacijske
sporazume, spremljati delova-
nje samoupravnega sporazu-
ma, anaUzirati pravilnike o
delitvi dohodka in poiskati
tista merila za nagrajevanja
delavcev, ki bodo odraz njego-
vega vloženega dela. MG
Svet proizvajalcev mleka
v skladu z ustavo in v
prizadevanjih po hitrejšem in
uspešnejšem razvoju proizvodnje
in predelave mleka, je delovni
kolektiv TOZD Mlekarna KK Ptuj,
pred nedavnim sprejel statutarni
sklep o ustanovitvi sveta proizva-
jalcev mleka. Svet bodo sestavljali
delegati proizvajalcev mleka,
organizatorjev proizvodnje, TOZD
mlekarne in delegatov ustanov, ki
se ukvarjajo s pospeševanjem
mlekarske proizvodnje.
Svet bo tudi koordiniral
namenska vlaganja v proizvodnjo
in predelavo mleka, določal bo
odkupno ceno mleka, v okviru
predpisov in samoupravnih spora-
zumov, sklepal o odpiranju novih
zbiralnic mleka in o njihovem
urejanju. Njegova naloga bo tudi
skrb za izobraževanje proizvajal-
cev mleka in delavcev, ki delajo na
zbiralnicah.	mš
O mladinskih
delovnih
akcijah
Delovni razgovor, ki je pred
nedavnim stekel pri republiški
konferenci ZSMS, kateremu so
prisostvovali najvidnejši organi-
zatoiji in aktivni udeleženci
mladinskili delovnih akcij v
povojnem času, nalaga vsem
občinskim konferencam določene
naloge. K izpolnjevanju nalog je
potrebno pristopiti z vso resnostjo
in odgovornostjo, še posebej zato,
ker v letošnjem letu praznujemo
30-letnico dela mladinskih delov-
nih akcij.
Občinske konference ZSMS
morajo pričeti z zbiranjem
najrazličnejših podatkov o akci-
jah, ki so potekale na njenem
območju v preteklih 30-tili letih.
Ob tem ne smejo obiti
dokumentarnega gradiva, ker bo
le-ta potreben za ureditev
spominske sobe v MDA, ki bo
urejena v Muzeju NOB v Ljubljani.
Dokumentarni material pa bo
potreben tudi za izdajo brošure o
mladinskih delovnih akcijah, ki bo
izšla letos.
Potrebno bo tudi opraviti
razgovore z brigadirji veterani in
jih povprašati o njihovih vtisih z
akcije. Prav slednje je potrebno
pridobiti za sodelovanje v bodočih
akcijah, saj bodo nedvomno s
svojimi izkušnjami bogateli današ-
njo delovno akcijo. Veterani-bri-
gadiiji naj bi organizirah tudi
svojo brigado in bi lahko
sodelovali v redni brigadi ali pa na
enodnevni ali dvodnevni udarniški
akciji. Letošnja 30-letnica mladin-
skih delovnih akcij poteka v
okviru proslav dneva mladosti.
Prav ob proslavi dneva mladosti
naj bi se srečala včerajšnji in
današnji brigadir.
Republiška konferenca razširja
naloge še na področju celoletne
dejavnosti brigadirjev. Ustanoviti
je potrebno klube brigadirjev. V
začetne priprave brigad naj se
vključijo tudi veterani.
Nalog je ogromno. Zato
občinska konferenca ZSMS Ptuj
poziva k sodelovanju brigadirje -
veterane in mladince, udeležence
sedanjih in bodočih akcij, da ji pri
uresničevanju navedenih nalog
pomagajo ter tako prispevajo svoj
delež k slovesni proslavi 30-letnice
mladinskih delovnih akcij. Potreb-
ne podatke pošljite na OK ZS.MS
Ptuj.	.MG
V	nedeljo 15. februarja 1976,
ob 9. uri se je zbralo v prosvetni
dvorani v Juršincih okrog 300
ubčanov in predstavnikov krajev-
nih skupnosti Trnovska vas,
Vitomarci, Polenšak in Juršinci na
ustnem časopisu, ki gaje pripravil
„Kmečki glas" skupaj z juršinsko
krajevno skupnostjo in Kmetij-
skim kombinatom iz Ptuja.
V	štiri in pol ure trajajoči
prireditvi smo lahko dodobra
spoznali probleme in želje
občanov iz teh območij Sloven-
skih goric ter možnosti razvoja
tega izrazito kmetijskega območ-
ja. Novinarji „Kmečkega glasa" so
se pogovarjali s predstavniki
slovenskogoriških krajevnih skup-
nosti, občinske skupščine Ptuj,
družbeno-poUtičnih organizacij in
kmetijskega kombinata. V pogo-
vorih pa so sodelovali tudi
nekateri zasebni kmetijski proiz-
vajalci, ki vidijo svojo bodočnost
le v preusmerjenili in dobro
organiziranoh kmetijah. Veliko je
še možnosti, ki jih nismo znali do
sedaj pov^m izkoristiti, premalo
smo samoiniciativni in odločni v
svojih načrtovanjih - je bHa misel,
ki je spremljala celotno razpravo.
Kmetje so sicer izrazili željo, da
se z vsemi svojimi zmogljivostmi
vključijo v tako kmetijsko
proizvodnjo, ki jim bo dala največ
možnosti za hiter in ekonomičen
razvoj kmetij. Ob tem pa nastaja
vprašanje investicijskih sposob-
nosti, ker so vse preveč odvisni od
denaqa, ki ga sami ne zmorejo
zbrati.
Na nedeljskem ustnem časopisu
v Juršincih so predstavniki
hranibio kreditne službe Kmetij-
skega kombinata Ptuj predstavili
tudi svojo dejavnost in možnost
najemanja kredita za investiranje v
preusmerjene kmetije. Poudarili so
tudi, da je izgovor: .,Ne bi se radi
zadolžili", včasih vse preveč
splošen in nesprejemljiv za
današnji čas in možnosti, ki jih ta
služba daje zasebnim kmetijskim
proizvajalcem. Brez dobrega pla-
niranja in nekaterih nekoliko bolj
smelih odločitev tudi v kmetijstvu
ne moremo pričakovati napredka.
Na tej zanimivi prireditvi so se
dotaknili tudi bodočega razvoja
gomilskega območja in možnosti
turističnega razvoja, ki je lahko
predvsem na preusmerjenih kme-
tijah pomemben dejavnik za
vključevanje mladih ljudi v to
zvrst dejavnosti. Z intenzivnim
vlaganjem v turisrično ureditev
kmetij, v boljše ceste in s stalnim
izpopolnjevanjem in izobraževa-
njem, imamo vse možnosti, da si
bomo lahko ustvarih tudi na vasi
boljše življenje, v katerega bodo
videli svojo prihodnost tudi mladi
ljudje.
Poleg resnega dela prireditve so
v nedeljo v Juršincili poskrbeli
tudi za pisan program humorja in
na^ad, Tci so jih razdelili med
obiskovalce. V domiselnih tekmo-
vanjih in s sodelovanjem številnih
delovnih organizacij, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov
za kmetijstvo ali s trgovino, je
novinar Kmečkega glasa, Bojan
Ajdič kar štiri ure in pol skrbel, da
se poslušalci nismo dolgočasili.
Ustni časopis v Juršincih je bila
zelo uspela prireditev, ki je dala
nekaj koristnih napotkov za delo v
prihodnje. Seznanili smo se z
delom in željami ljudi v
Slovenskih goricah in spoznah, da
je potrebno še marsikaj storiti, da
bomo naša doslej nerazvita
območja lahko že jutri prištevali
med kraje, kjer je kljub težkemu
kmečkemu delu in trdi ilovnati
zemlji - vendarle življenje lepo in
gaje vredno živeti.
Ob posameznih temah, o
katerih je tekla beseda na ustnem
časopisu KMEČKEGA GLASA v
Juršincih, bomo v našem Tedniku
■še pisali.
M. Sneberger
Ob letošnjem kurentovanju
Težko je v tem trenutku strniti celo pale.to misU, ki me obdajajo. Pa
vendar ne morem mimo ugotovitve, da je ptujsko kurentovanje delo
peščice entuziastov, ki k^ub številnim naporom, ki jih vlagajo v
organizacijo vsakoletnega kurentovanja ostajajo osam^eni. Naj okrepim
svojo trditev s podatki udeležbe na tiskovni konferenci, 13. februarja
1976. Udeležili so se ga le zvesti spremljevalci, ki mu stoje ob strani v
vseh letih njegovega obstoja. Nastaja vprašanje, kdaj se bodo zbudili tudi
drugi. Prepričana sem, da Ptujčani ne organiziramo kurentovanja zaradi
sebe, temveč za to, da bi ohranili izročilo preteklosti, del narodnega
bogastva, katerega smo tako več ah manj že ,4zrinili" iz našega živ^enja.
Misli o tem, da ptujsko kurentovanje postane vse slovenska prireditev,
niso neumestne. Sredstva zanj bi se morala najti na spisku republiške
kulturne skupnosti. Ne nazadnje si upam trditi, da kurentovanje
potrebuje ,,profesionalca", ki bo skozi vse leto skrbel za uresničevanje
nalog s tega področja. Jasno pa je, da teh stvari ne bomo uredili čez noč,
n^ nas vodgo v organizacijo prihodnjega, 17. ptujskega kurentovanja.
Na tiskovni konfrerenci je govoril Jože Strafela, prizadevni
organizator ptujskega kurentovanja, ki je že nekaj k:t tudi predsednik
organizacijskega odbora. Beseda je tekla o organizaciji, skupinah
sodelujočih, poteku kurentovanja, o finančnih zadevah in podobno. V
etnografskem delu, ki bo v dopoldanskem času na Titovem trgu, bo
sodelovalo 14 folklornih skupin; po da]yšem času bo v Ptuju tudi Borovo
gostiivanje iz Predanovec iz Prekmuija,
Karnevalski obhod po ptujskih ulicah bo pričel ob 15. uri,
predvidoma po istih ulicah kot na lanskem kurentovanju. Za letošnje
kurentovanje bo potrebno zbrati 20 milijonov starih dinarjev. Odbor
prosi, da ne bi odklanjali ponujenih vstopnic, Ptujčane vabi, da okrasijo
svoja stanovanja, najboljšo okrasitev bodo nagradili. Tudi ptujski gostinci
zagotavljajo, da bo jedače in pijače na pretek, še posebej bo na vo^o
precej pustnih speciaUtet, Za jeklene konjičke bo poskrb^eno, parkirno
službo bo tudi letos prevzelo društvo šofeijev in avtomehanikov.
Gostinski obrati bodo odprti pozno v noč. Nagradni fond letošnjega
kurentovanja znaša 3 milijone starih dinarjev. Kurentovanje bo ob
vsakem vremenu.	m. Gajzer
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
3. stran
pR,AGKRSKO
KONČNO ČISTEJŠI ZRAK
Prebivalce Pragerskega je vrsto
let obdajalo umazano ozračje pred-
vsem po „zaslugi" velikega pro-
meta, ki ga ima to pomembno že-
lezniško križišče, svoj delež k temu
pa je prispevala tudi opekarna.
Na zadovoljstvo vseh prebivalcev
Pragerskega pa je bila lani končana
elektrifikacija železniške proge med
Ljubljano in Mariborom. Zato leto
1976 pomeni začetek čistejšega
okolja, predvsem ozračja tudi na
Pragerskem. S tem so dane še večje
možnosti naseljevanja, saj je kra-
jane prav nečisto ozračje odvračalo
od odločitve, da bi si tu zgradili
svoj stalni dom. Že tedaj, ko je bilo
znano, da bo železnica elektrfi-
cirala tudi to križišče se je v kraju
razgibala gradbena dejavnost,
predvsem zasebnih stanovanjskih
hiš. Sedaj gradijo tudi večji stano-
vanjski blok.
Med težavami, ki je po vsej ver-
jetnosti ne bodo uspeli še kmalu re-
šiti pa je prehod ceste Slov. Bistri-
ca—Ptuj preko železnice prav ob
železniški postaji. Ker je promet že-
lezniškega transporta zelo gost so
zapornice vebk del dneva spuščene
na obeh straneh pa se naberejo
daljše kolone avtomobilov. Za re-
šitev tega prav tako nujnega pro-
metnega vozlišča bo potrebna širša
družbena pomoč.
Foto in tekst: V. H.
Občasno še zasopiha na žel. postaji Pragersko parna lokomotiva.
Urediti otroško igrišče
o pomenu otroških igrišč
ni potrebno posebej razprav-
ljati. Tega se dobro zavedajo
tudi v krajevni skupnosti
Kidričevo, kjer so že pred leti
uredili privlačno in lepo ureje-
no otro^o igrišče. PojavUi so
se tudi taki, ki so inventar
pridno uničevali in delali
škodo. Zato si je krajevni
odbor naselja Kidričevo 1. v
svojem programu dela posta-
vili za nalogo tudi dopolnitev
in ureditev otroškega igrišča.
Pri urejanju bodo pomaga-
li tudi mladinci in taborniki,
predvsem slednji imajo nam-
reč tik ob igrišču tudi svoj
prostor za taborenja, ki so ga
dobih od KS in ga debio
uredili, žal pa še vedno
premalo, da bi bilo bolj
podobno taborniškemu pro-
storu.
F. Meško
V zimskem času je otroško igrišče pusto.
Foto: K. Zoreč
Ledeno mrzlo je bilo za
letošnjo milo zimo v sredo,
28. januaija 1976, ko smo
spremljali Kristovičevo mamo
na markovdco pokopališče k
zadnjemu počitku.
Rodila se je 21. januaija
1898 v Novi vasi pri
Markovcih v kmečki družini.
Življenjska pot jo je zanesla v
Zabovce, kjer sta si z možem
Petrom uredila skupen dom.
V družini so se jima rodili
trije otroci: Janez, Marija in
Slavko.
Mož Peter je bil po poklicu
ključavničar, zaposlen že v
predvojni Jugoslaviji v Želez-
niških delavnicah v Ptuju.
Peter se je kot zaveden
Slovenec pridružil že znanim
revolucionarjem, kot so bili:
Kramberger, Kosec, Koren,
Vogrinec, Čarman, Hercog in
drugi. Kot mnoge druge, je
tudi Petra doletela usoda, da
se ga zaradi sodelovanja z
narodno osvobodilno vojno
gestapovci zaprli in pozneje
odpeljali v koncentracijsko
taborišče v Dachau, odkoder
se žal ni nikoli več vrnil.
Sin Janez, ki je bil že v
predvojni Jugoslaviji letalski
pilot in še mladoletni sin
Slavko sta se odzvala klicu
domovine je odšla v partizane.
Borila sta se v pohorskih
gozdovih. Janez je padel pri
Malih Mislinjah le nekaj dni
pred svitom svobode. Mlajši še
mladoletni Slavko, ki je v
partizanih opravljal kurirske
dolžnosti, pa je po vojni
postal aktivni oficir v JLA.
Pred nedavnim je bil povišan v
čin polkovnika. Poleg števil-
nih čestitk mu je ob obisku
tudi mama poslednjič segla v
roko in mu čestitala za
doseženo napredovanje.
Poleg vseh življenjskih
tegob je morala poskrbeti še
za vnukinjo Ido in ji tako
postati druga mati. Sinu
Janezu je namreč še pred
odhodom v partizane umria
žena Jožica. Doma je pustil na
breme svoji mami le nekaj
mesecev staro hčerkico Ido.
Ostala je obojestranska sirota,
ki ni nikoh poznala topline
očetove in mamine roke. Le
dobra stara mama je morala
po svojih močeh nadomestiti
tisto, za kar je bila oropana v
svojem otroštvu.
Ponosni smo lahko, da smo
imeli takšno slovensko mater,
ki je v n^hujših dneh naše
domovinske preizkušnje stala
na strani zavednih slovenskih
žena in mater, ki so darovale
svoje najdražje zato, da se
nikdar več ne bi ponovile
vojne grozote, zasužnjevanja
in ubijanja.
Kristovičeva mama je po
vojni prejela za zasluge v
narodno osvobodilni vojni kar
dve odlikovanji, med njimi
medaljo zasluge za narod od
predsednika republike. Kljub
zrahljanemu zdravju, bridki in
trnje vi življenski poti je ni
nikoli strlo. Vedno je našla
dovolj moči, da si je zacelila
srčne rane in dočakala
častitiljivo starost. Še na
mrtvaškem odru je bila videti,
kot bi počivala po dolgem
napornem dnevu. Ko je
zvedela za smrt sina Janeza v
pohorskih gozdovih je dejala:
,,Hočem ga videti in ga imeti
pokopanega v domači zemlji,
pa če ga tudi z lastnimi
rokami izkopljem." Po vojni
ga je dala pokopati na
markovskem pokopališču. Se-
d^ počivata skupaj, kjer je
končno našla svoj mir.
Dostojno smo se poslovili
od nje. Govorniki so orisali
njeno težko in plemenito
življensko pot. Godba na
pihala in markovski pevci, so
ji poklonili žalostinke. Mrači-
lo se je že, ko smo zapuščali
markovsko pokopališče z
mislijo — mimo počivaj v
rodni domači zemlji, za
katero si toliko žrtvovala.F. K.
Iz Juršincev
Pred dnevi se je na ustanovnem sestanku srečala sekcija za
družbeno- ekonomski in politični položaj žensk pri krajevni
konferenci SZDL Juršinci. Kot je že običaj so na ustanovnem
sestanku izvolili vodstvo: za predsednico Je bila izvoljena Terezija
Bezjak, za sekretarko pa Katarina Holc. Sekcga si je zadala
obširen progam dela. .Med drugim so sprejeli nalogo, da bodo
spregovorili o problemih in položaju kmečih žensk svoje sredine
na zboru občank, ki bo 22. februarja. IzvoUlipa so tudi pet
delegatk za problemsko konferenco, ki bo zajela podobno
problematiko v okrivu občine, sestala pa se bo v marcu.
MG
VELIKA
NEDELJA
Dnevna dostava pošte
Krajevna skupnost Velika Ne-
delja šteje po zadnjih podatkih
skupno z zdomci, ki se še redno
vračajo, okoli 3.500 prebivalcev.
Šteje enajst vasi, ki imajo 640
starih hišnih številk, medtem ko
je na novo zgrajenih in v gradnji
še več kot dvajset hiš. Do sedaj
sta vsa leta po vojni raznašala
pošto le dva pismonoša. Ce
prištejemo še spodnje Ključarov-
ce, ki sicer ne spadajo v našo
KS, pošta pa je naša, je to več
kot mučeniško delo. Lc tri vasi
so namreč na ravnici in pretežno
ob cestah ali v neposredni
bližini. Ostalih osem vasi se
razteza daleč po hribih, med
njimi na primer Vičanci, ki so
na gričih in znaša dolžina po
vsem naselju več kilometrov.
Podobno je v Šardinju, Ključa-
rovcih. Strmcu.
Ce pomisUmo, da je bilo
število poštnih uslužbencev ena-
ko kot pred vojno, to je
poštarica in dva pismonoša,
potem vidimo, da je bil res že
skrajni čas, da smo dobili
tretjega pismono.ša m vsaj naj-
gosteje naseljene vasi dnevno
dostavo. Saj si starejši še pred-
stavljamo pismonoša v stari
Jugoslaviji, ko je hodil z napol
prazno torbo, dočim je danes
pismonoša ali njegovo kolo, brez
katerega ne more v oddaljene
zaselke obloženo kot mula.
Nobena malo oddaljena vas
nima dnevne dostave časopisa,
ki je, vsaj eden skoraj pri vsaki
hiši. Ponekod pa poleg dnevnika
tudi več tednikov in revij. Vsak
drugi dan .smo do sedaj videvali
našega pismonošo ob lepem in
grdem vremenu z eno torbo čez
ramo, dve veUki platneni, po-
dobni kovčkom, pa je imel
obešeni na kolesu. Posebno ob
četrtkih in sobotah je njegova
pošta velikokrat tehtala več kot
trideset kilogramov.
Po nemajhni zaslugi naše
poštarice Trofenikove, ki je
vztrajala na naši pošti polnih 35
let, se borila in delala velikokrat
pozno v noč in so se razmere
končno zboljšale. Dobili smo
končno tudi avtomatsko te-
lefonsko centralo, čeprav samo
polovično le za 20 naročnikov
in dnevno dostavo. Ko nas bo
Trofenikova letos zapustila, bo-
mo vsi vedeli, da je odšla z naše
pošte v zaslužen pokoj, njeno
delo pa bo ostalo in tako tudi
ona z nami.
S. Rakova
BREZ KRAME IN CAP
Le še dober teden nas loči od
letošnje osrednje etnografsko-
karnevalske prireditve, oziroma
tradicionalnega kurentovanja, ki
privablja iz leta v leto več
obiskovalcev naše starodavno
obdravsko mesto in prepričani
smo, da bo tako tudi letos. Brez
dvoma so osrednja zanimivost
kurenti, ki s svojo pošastno pojavo
zbujajo med gledalci največ
občudovanja.
Ne mislimo s tem sestavkom
omejevati pobude vsem tistim, ki se
tudi letos pripravljajo na karneval-
sko povorko, ki bodo zadnjo
februarsko nedeljo šli skozi mestne
ulice in se gledalcem prikazovali
malce drugače v pojavi šaljivcev,
burkežev, klovnov, dimnikarjev,
kuharjev, itd. Opozoriti želimo le,
da naj bo njihova zunanjost na
ustrezni višini zdravega okusa. Naj
se torej nastopajoči občinstvu ne bi
prikazovali v umazanih, pokrpanih
in še drugače neurejenih ,,unifor-
mah", ki resnici na ljubo delajo
našemu kulturnemu mestu sramo-
to, lahko pa koga celo žalijo. Po
mestnih ulicah naj ne bi vozili
vsemogoče nič vredne šare in kra-
me, kot jo lahko vidimo na
pričujoči fotografiji z lanskega
kurentovanja.
Ce bomo letos vse to odpravili,
bo naše kurentovanje samo prido-
bilo na ugledu in ne nazadnje tudi
na vabljivosti. Karneval naj bo
resnično duhovit, vendar na ustrez-
ni estetski višini.
Tekst in foto: F. Hovnik
0 pogrebnih
svečanostih
Lani 14. junija je pričel veljati
odlok o pogrebnih svečanostih v
občini Ptuj. S tem odlokom se
ureja potek ceremoniala in
zagotavlja slehernemu občanu
dostojno pogrebno svečanost.
Odlok med drugim določa, da ob
grobu vsakega pokojnika sprego-
vori poslovilne bedede govornik
krajevne skupnosti, v kateri je
imel pokojnik zadnje pribivališče
in da na čelu vsakega sprevoda gre
zastavonoša, ki nosi praviloma
slovensko zastavo.
V odloku laliko preberemo tudi
to: „Krajevne skupnosti določilo
in nagrajujejo govornika, ki je
zadolžen za uradno poslovitev od
umrlega v imenu družbe. .."
Boste rekU, da v tem ni nič
spornega nič nenavadnega. Res je,
na prvi pogled. Bilo je nekaj težav
pri iskanju govornikov, pri
oblikovanju vsebine poslovilnega
govora, težave, ki pač spremljajo
vsak začetek. Zataknilo pa se je
pri nagrajevanju govornikov in
zastavonoš. Nekatere krajevne
skupnosti zmorejo ta strošek,
druge ne. Tako je bilo na petnajsti
seji zbora krajevnih skupnsti
občinske skupščine postavljeno
delegatsko vprašanje, postavila ga
je delegacija krajevne skupnosti
Desterruk: Kdo bo nagrajevi in iz
katerih sredstev, govornike na
pogrebih? Izvršni odbor pred-
sedstva občinske konference
SZDL Ptuj je na svoji 6. seji 10.
decembra 1975 občinski skup-
ščini posredoval naslednji odgo-
vor:
„Izvršni odbor je mnenja, da
pogrebne svečanosti, ki se izvajajo
v skladu z odlokom o pogrebnih
svečanostih ne gre nagrajevati iz
naslednjih razlogov: pogreb, kot
tudi govor govornika in zastavo-
noše iz kr^evne skupnosti je
moralno etični odnos m pieteta
do slehernega pokojnika - občana
in ne materialna stimulacija. To je
n?ia skupna dolžnost do sleher-
nega občana v skladu s
socialistično moralo in etiko.
Dolžnost nas vseh je, da se
dostojno poslovimo od pokojnika,
zato ne vidimo razloga, da bi bilo
treba koga posebej nagrajevati.
Izvršni odbor je mnenja, da naj vse
krajevne skupnosti zavestno in s
čutom dostojanstva do pokojnika
izvajajo sprejeti odlok."
Mislim, da k temu odgovoru ni
potreben komentar, čeprav ne
morem mimo tega, do kje je
pravzaprav razvita naša socialistič-
na morala, do kje sega naše
spoštovanje do človeka, do
soseda, do pokojnika občana, da
smo ob tem odloku, pričeli
razprav^ati v taj smeri. Ali smo že
res tako zmaterializirana družba?
Mislim in upam, da nismo, zato ne
bo odveč, če bomo raje pričeli
razmišjiati o spremembi odloka.
Posloviti se od pokojnika v imenu
krajevne skupnosti n^ ne bo le
dolžnost, temveč predvsem čast.
N. Belšak
ORKOVCE:
Na osnovni šoli so lansko leto uvedli družbeno prehrano za
učence in učiteljski kolektiv. Dnevno pripravijo okrog 80 kosil, za
katere plačajo učenci po 8 dinarjev, učitelji pa po 15 dinarjev za
obrok,
mš. . .
APACE:
Odkar so zgradili kulturni dom si prosvetno društvo prizadeva
za še bo^še delo. Med najmar^ivejšimi so trenutno člani tamburaške
sekcije, prizadevajo pa si ustanoviti tudi dramsko sekcijo, saj imajo
precej rnladih talentov, voljnih delati, kar so dokazali že na raznih
prireditvah.
F. M.
CERKVEN JAK:
Na območju občine Lenart si prizadevajo, da bi razširili
obstoječe in uvedli nove oblike varstva in vzgoje otrok. Tako bodo
letos začeli urejati prostore za organizirano otroško varstvo tudi v
Cerkvenjaku.
M. T.
KIDRIČEVO:
Člani odbora taborniške organizacije ,,Boris Kidrič" so sklenili,
da morajo do konca februarja letos izvesti redni letni občni zbor.
Dogovorili so se, da bodo pripravili predlog progama dela in
odpravili pomanjk^ivosti, ki so zadnji čas precej omrtj^i delo te - za
obrambno vzgojo pomembne organizacije.
Na zadnji seji sveta ZK in koordinacijskega odbora sindikata,
UNIAL so kritično ocenili dosedanje delo sestavljene organizacije
združenega dela. Poslušali so tudi informacgo o ustanavljanju
reprodukcijskih celot aluminijske industrije.	p. išl
PRAGERSKO:
Osnovna organizacija ZKS v prometni sekciji je znova ocenila
delo svojih članov in razmere v Kolektivu. Ugotovili so, da niso
uresničili vseh sklepov doslej, zato so izvedli tudi nekatere kadrovske
spremembe v vodstvu organizacije.
V. a
PTUJ:
V	sredo, 11. februarja je bil ustanovni občni zbor zveze društev
upokojencev občine Ptuj. Sprejeli so program dela in pravila
novoustanovljene zveze, za občni zbor društva upokojencev Slovenije
pa so izvolili dva delegata.
N. B.
Prejšnji teden so na občinski odbor Rdečega križa povabili 25
socialnih podpirancev in jim razdelili obleke. Podobno akcijo
pripravljajo še za invalide in za člane zveze skpih.
mš. . .
POLENSAK:
V	četrtek je na ptujski transfuzijski postaji darovalo kri kar 36
občanov iz krajevne skupnosti Polenšak, med njimi 18 članov
gasilskega društva. Krajevni odbor RK in gasilsko društvo pri vseh
akcijah aktivno sodelujeta. Največ zaslug pri krvodajalstvu ima Anton
Kožar.
mš. . .
SLOVENSKA BISTRICA:
Prejšnji teden sta izšli dve glasili: Metalurg, glasilo kolektiva
IMPOL, ki izhaja v 2300 izvodih in Naša misel, glasilo učencev OŠ
Pohorski odred Slov. Bistrica, ki ga učenci sami tudi bogato likovno
opremijo.
V. a
STRNIŠCE:
Odkar so si vaščani asfaltirali cesto, želijo urediti še otroško
igrišče, dobiti v naselje telefonsko zvezo in urediti hidrante, ki bi jim
bili potrebni v primeru požara.
F. M.
PTUJ:
Gk;dališki ansambel gostuje po krajevnih središčih ptujske
občine s komedgo „Sr eča na kredit". Sedaj so začeli priprav^ati
novo odrsko delo, ki ga bo režiral gost iz Maribora, Marjan Bačko.
Odločili so se za Nušičeve ,,Žalujoče ostale,"
mš. . .
4. stran
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
(Nadaljevanje in konec)
V društvu je nastala potreba po
novi motorni brizgalni in pod vod-
stvom Antona Pulka in Marka
Ivančiča je društvo nabavilo novo
motorno črpalko 8(X) lit. Rosen-
bauer, jo svečano predalo svojemu
namenu 1. avgusta 1971. Društvo
je zadnjih 25 let kupilo 3 avto-
mobile, seveda stare in že tudi dane
v odpis. Zopet je bila želja članstva
po novem gasilskem avtomobilu.
Pod vodstvom Jožeta Murka in
Mirka Ivančiča je društvo nabavilo
novo gasilsko vozilo TAM 2001 in
ga svečano predalo svojemu name-
nu 30. junija 1974. V tej akciji gre
vse priznanje vodstvu društva in
vsemu članstvu, kakor tudi vsem
vaščanom Lovrenca in Zupečje
vasi, predvsem pa krajevni skup-
nosti Lovrenc za uvidevnost in iz-
kazano pomoč. Prav tako je tudi
občinska gasilska zveza primaknila
svoj delež. V tem letu je tudi dru-
štvo nabavilo 26 svečanih uniform,
precej druge opreme, cevi.
Društvo je imelo v prejšnjih letih
dobro sekcijo, ki je nastopala z raz-
nimi igrami doma in gostovala dru-
god. Posebno pozornost polaga
vodstvo društva vzgoji mladega ka-
dra in tako je za naše pionirje
društvo nabavilo novo TOMOS
črpalko s pripadajočim orodjem in
opremo, ter na občnem zboru dru-
štva, 10. januarja 1975 je pred-
sednik krajevne skupnosti Lovrenc
Branko Strel našim pionirjem slav-
nostno predal novo motorko z že-
ljo, da bi tudi oni enkrat postali
pravi gasilci in nadomestili sedanje.
Društvo je v svojem obstoju so-
delovalo 118 krat na požarih. Po-
gorelo je 215 hiš z gospodarskimi
poslopji 4 človeška življenja, precej
živine in raznega inventarja. Dru-
štvo je tudi sodelovalo pri treh
gozdnih požarih in ob veliki po-
plavi v Framu. Prav tako se je en-
krat spoprijelo z notranjim poža-
rom v trgovini KZ Lovrenc, ga lo-
kaliziralo in s tem preprečili po-
polno uničenje zadružnega in ga-
silskega doma, saj je bil v priroč-
nem skladišču v trgovini petrolej in
trije sodi bučnega olja, le malo je
manjkalo in katastrofa bi bila ne-
izogibna.
Omenimo še večje požare. Leta
1887 je v Zg. Pleterjih zgorelo 15
hiš, 1918. leta Zg. Pleterjih 19 hiš.
1926 leta v Apačah 26 hiš, 1932 leta
sta zgorela v gorečem objektu v 2u-
pečji vasi pri Osi Antonu dva mla-
tiča, 1934 leta je pogorelo v Sp.
Pleterjih 14 hiš, precej razne živine
in raznega inventarja. Iz goreče hi-
še je rešil naš član že pokojni Janez
Murko mater z dvema majhnima
otrokoma vsi trije nepoškodovani,
sam pa si je iskal pomoči v ptujski
bolnišnici.
Društvo šteje danes 69 članov in
Članic in 11 pionirjev. Na gasilski
Vestnik je naročenih 35 članov
društva. Bližamo se svečanosti, ki
bo v mesecu juliju letos to je 90-let-
nica obstoja gasilskega društva
Lovrenc na Dravskem polju. Ne bi
pa bila to svečanost za naše naj-
mlajše člane (pionirje), da se ni
vodstvo društva odločilo za nabavo
pionirskega praporja in ga bo sve-
čano izročilo pionirjem ob 90-
letnici društva.
Naša želja je, imamo tudi zago-
tovilo preds^nika občinske ga-
silske zveze Ptuj, da bi ob naši 90-
letnici obstoja društva bilo srečanje
vseh pionirjev občinske gasilske
zveze Ptuj. Upamo, da bo to pio-
nirsko srečanje res prisrčno in
manifestativno za našo 90-letnico.
Želimo tudi povabiti pionirje iz
bratske rep. Hrvatske in tako še
bolj povezati bratstvo in enotnost
med bratskima rep. Slovenije in
Hrvatske. Vodstvo društva je že
navezalo stike s predstavniki vseh
družbeno političnih organizacij in
društev v Lovrencu, da skupno
izdelamo program proslave. Sma-
tramo, da 90-letnica gas. društva
Lovrenc na Dravskem polju ni sa-
mo gasilska, temveč vseh krajanov
našega območja.
Veterani gasilskega društva Lovrenc na Dravskem polju leta
1956 ko so slavili 70-letnico delovanja. V sredini spredaj Mirko
Ojjorelec, takratni predsednik okr^ne gasilske zveze Ptuj.
Prireditve Aerokluba Ptuj so vedno masovno obiskane.
Foto: S. Kosi
Šport zračnih višav
Jutri popoldne, ob 17. uri, se bo-
do v domu Franca Krambergerja v
Ptuju zbrali na letni konferenci
člani Aerokluba Ptuj, ki ima svoj
sedež na letališču v Moškanjcih.
Upravni odbor, ki mu predseduje
Alojz GOJČIČ, sicer sekretar
komiteja, v prostem času pa tudi
aktiven športnik, je pripravil za let-
no konferenco obširno poročilo, s
posebnim poudarkom na delo
letalske šole in posameznih sekcij,
prav tako podatke finančnega
poslovanja in program dela s
finančnim načrtom za letošnje leto.
Nekaj podatkov:
V	MOTORNI SEKCIJI je lansko
leto aktivno letelo 22 motornih
pilotov, od teh so trije položili izpit
za športnega pilota, dva za učitelja
motornega letenja itd. Vsi piloti so
opravili minimalni nalet in v celoti
izpolnili pogoje za podaljšanje
veljavnosti dovoljenja. Z motorni-
mi letali so naredili skupno 3.307
poletov z 900 urami letenja. So-
delovali so na šestih zveznih tek-
movanjih in dosegali lepe rezulta-
te, od prvega do najslabše 15. mes-
ta. Po zvezni rang listi sta pilota
ptujskega Aerokluba: Danilo
Hojnik na 6. mestu z 890,4 točka-
mi, Ivan Cuček pa na 8. mestu s
727,8 točkami. Po rangiranju letal-
skih šol, v reviji,,Krila" pa je ptuj-
ska s 516,5 točkami na prvem mes-
tu in daleč pred vsemi šolami te
vrste v državi.
Pri tem je treba posebej podčrta-
ti, da je vsak polet in vsak rezultat
povezan z ogromnim delom, ki ga
prizadevno opravljajo vsi člani
upravnega in nadzornega odbora,
predvsem pa aktivni člani, ki mora-
jo poleg vsega ostalega fizično
delati v delavnici od 5 do 6 ur, da si
lahko privoščijo eno uro letenja z
motornim letalom.
V	JADRALNI SEKCIJI je letelo
33 jadralnih pilotov, med njimi je
bilo 10 učencev letalske šole. Z
jadralnimi letali so naleteli 498 ur,
preleteli pa so le 2427 km. Delno so
vzrok vremenske neprilike v času
akcije preletov in med tekmovanji,
sicer bi bili preleteli še več km.
Akcije preletov, ki je bila organizi-
rana v Alpskem letalskem centru se
je udeležilo 5 pilotov, ki so vsi
zadovoljili, Igor Kolarič pa je
osvojil kompletno zlato C značko z
enim diamantom. Dosegli pa bi
lahko še boljše rezultate, če bi leteli
na sodobnejših letalih. Zato želijo
nabaviti visokosposobno jadralno
letalo.
V PADALSKI SEKCIJI je
aktivno sodelovalo 19 padalcev in
padalk, od tega 8 učencev. Sodelo-
vali so na številnih tekmovanjih in
dosegali dobre rezultate. Med
pomembnejšimi velja omeniti
republiško državno prvenstvo v
Lescah, kjer so v skokih na cilj
dosegli 2. mesto, najboljši Franc
Kodela pa je bil med posamezniki
prvi. V skokih na vodo v Podlehni-
ku pa je Janez Vidovič osvojil prvo
mesto.
Za MODELARSKO SEKCIJO
je bilo lansko leto najuspešnejše,
tako doma kot v tujini. Sodelovali
so v državni reprezentanci, organi-
zirali 16. državno prvenstvo in
republiško prvenstvo v vezanih
modelih, ki je bilo v Markovcih.
Žal nam prostor ne dopušča, da bi
naštevali vse njihove uspehe,
ovojena prva do tretja mesta.
Dovolj je, če povemo, da je bil na
svetovnem prvenstvu v Bolgariji
Dušan Peček dvanajsti, da je Oton
Velunšek dosegel nov državni
rekord, da je bil dvakrat, skupaj z
Aličem na 10. mestu na mednarod-
nih prvenstvih v Italiji in na
Madžarskem in sta s tem rezulta-
tom izpolnila pogoje za svetovno
prvenstvo, ki bo na Nizozemskem.
Oton Velunšek je bil proglašen za
najboljšega modelarja v letu 1975 v
Sloveniji in Jugoslaviji, Dušan Pe-
ček pa za tretjega v Sloveniji in pe-
tega v Jugoslaviji.
Vsi našteti in številni drugi
doseženi uspehi članov Aerokluba
Ptuj so trdno zagotovilo, da bodo
prav tako uspešno nadaljevali tudi
v bodoče. Čeprav ob skromnih,
zdaleč nezadostnih materialnih
sredstvih, bodo z entuziazmom in
trdim lastnim delom izpolnili
program dela, ki ga bodo sprejeli
na jutrišnji letni konferenci.
F. Fideršek
Javna tribuna o štipendiranju
v ptujskem Narodnem domu je
bila v petek, 6. februarja 1976 jav-
na tribuna o štipendiranju v ptujski
občini, ki Jo je priredil klub ptuj-
skih študentov. Tribuna, ki so se je
udeležili najpomembnejši predstav-
niki ptujskega družbeno-politič-
nega iŠvljenja in vseh, ki se jih šti-
pendiranje neposredno tiče, je po-
kazala dejansko stanje naše štipen-
dijske politike, opozorila na na-
pake in hkrati pokazala možnosti
reševanja teh problemov.
R^govor je stekel o doslednem
izvajanju samoupravnega spora-
zuma o štipendiranju, o proble-
matiki okrog izplačevanja štipendij
in še o marsičem zanimivem.
Ptujska občina danes štipendira
okrog 1100 mladih ljudi in jim s
tem omogoča zajemati znanje z
veliko žlico, saj jim zagotavlja ma-
terialno plat izobraževalnega pro-
cesa. Mnogokrat je ravno štipen-
dija tista, ki sploh omogoča študij
in bi brez nje mladi kadrovski
potencial ostal močno okrnien.
Takšen namen javne tribune je le
delno uspel; okrnjenost mu žigo-
sajo nekateri elementi: na to raz-
pravo so bili povabljeni vsi šti-
pendisti, torej okrog 1100, a ude-
ležilo se jih je okrog sto. Kje je
ostalih tisoč? Tako nekako se je
bolj ali manj upravičeno spraševala
Ljubica Suligojeva, predsednica iz-
vršnega odbora podpisnic samo-
upravnega sporazuma o štipendi-
ranju v občini Ptuj. Vedeti mo-
ramo, da je okrnjena prisotnost
bila pogojena z nekaterimi dejav-
niki (neobveščenost, zadržanost ne-
katerih v šoli...), a dejstvo je, da tu
nekaj škripa, da ni še vse tako, kot
bi moralo biti. Se bomo mladi res
pokazali kot nezainteresirana masa
in zahtevali samo denar, dajali pa
ničesar? Takšno ravnanje nam lah-
ko le škoduje in poglablja prepade
med nami. Tega si v tem času ne bi
smeli dovoliti!
Na tribuni so bili obravnavani
problemi izplačevanja štipendij, ki
do danes še ni dobilo začrtane poti,
kar je posledica dejstev, da neka-
tere delovne organizacije redno ne
odvajajo določenega dela sredstev
v sklade, da še zmeraj ni vse ute-
čeno v administraciji. To so na-
pake, ki bodo izginUe s časom in
predstavljajo le začasne ali začet-
niške zapreke.
Ploha prošenj za štipendije je po-
stavila pred odgovorne kopico na-
log, ki so že rešene, a ne povsod po-
polnoma v redu. Tu mislim na ne-
katere štipendiste, ki neupravičeno
dobivajo štipendije, dobivajo večje
kot jim pripadajo ali si celo pri-
svajajo dve štipendiji. V tem pro-
blemu se jasno kaže potreba po tes-
nejšem sodelovanju med štipendi-
torji in štipendisti in iz tega sode-
lovanja morajo priti dobri rezul-
tati.
Precejšen del razprave je bil po-
svečen vprašanju kadrovskih šti-
pendij. Po besedah Alojza Gojčiča
je manjrazvitost naše občine ka-
drovski problem; druižba nam po-
maga to manjrazvitost odpraviti,
saj kar dve tretjini sredstev za šti-
pendiste v naši občini priteka iz
drugih,'razvitejših občin. Interes
naše občine in štipendirati kogar-
koli in iz tega dejstva so bili izbrani
tudi kriteriji podeljevanja šti-
pendij. Štipendisti se morajo ak-
tivno vključevati v našo družbeno
realnost, da bodo pozneje sposobni
prevzeti ta sistem. Nekateri šti-
pendisti se bojijo ali nočejo sprejeti
kadrovske štipendije, ki jih razpi-
sujejo delovne organizacije; bojijo
se neposredne vezanosti na to
organizacijo, to pa še poslabšuje
neenotno objavljanje razpisov šti-
pendij.
Iz razprave je izzvenela želja, da
bi vse TOZD in druge delovne
organizacije pravočasno objavile
razpis za kadrovske štipendije,
V kadrovskem štipendiranju to-
rej še marsikaj škripa, a če bomo
dosledni in natančni v izvajanju za-
stavljenih cUjev, potem utečenost
tega mehanizma v prihodnosti ne bi
smela biti problem.
Javna tribuna je opozorila na
dvojnost problemov: problemi šti-
penditorjev in problemi štipen-
distov. Jasno je, da je daleč uspeš-
nejše skupno reševanje, zato je bila
izražena želja po pogostejših sre-
čanjih, kjer bi se udeležilo več
štipen^stov in si tudi bolj upalo
uporabiti pravico in dolžnost
dialoga.	F. Milošič
Miki Prstec:
,MOJI NAČRTI V LETU 1976'
Najboljši športnik ptujske obči-
ne v preteklem letu. Miki Prstec,
se je vrnil z Madžarske, kjer je bil
na pripravah dvajset dni. S pripra-
vami na Madžarskem je zelo
zadovoljen, saj je na mitingih segel
po prvem, drugem in tretjem
mestu. Prvo mesto je osvojil na
200 m s časom 22,4, drugo in
tretje mesto pa v teku na 400 m
na dveh mitingih s časom 49,8 in
49,4. Od 13 kandidatov za Mon-
treal je prekoSil 4.
O načrtih v letu 1976, je
povedal: „V mesecu aprilu se bom
udeležil 15-dnevnih priprav v
Splitu, kjer bo tudi več izbirnih
mitingov. Prav uvrstitev na teh
mitingih mi daje možnost uvrstit-
ve v državno reprezentanco in s
tem tudi nastop na balkanskih
igrah, ki bodo junija v Celju in
nastop na troboju Velika Britani-
ja-Nemčija-Jugoslavija, ki bo
maja v Splitu, takoj po končanih
pripravah. Seveda pa se moram
uvrstiti med prve tri."
Kaj pa Montreal? „V tem
trenutku še ne morem ničesar
določenega reči. Vse je odvisno
od moje forme. Za nastop v
Montrealu je 13 kandidatov, vizo
na bo dobilo pet tekmovalcev."
MG
Uspehi Radiokluba Ptuj
v nedeljo, 8. februarja 1976 so se na svoji redni letni skupščini se-
stali radioamaterji Radiokluba Ptuj. Dejavnost radiokluba se odvija v
štirih sekcijah in združuje preko 100 radioamaterjev. Na skupščini seje
zbralo preko 60 radioamaterjev, predstavnikov skupščine občine Ptuj,
zveze rezervnih vojaških starešin, republiške zveze radioamaterjev Slo-
venije in drugih, — to priča kako priljubljen je radioamaterizem.
Z doseženimi uspehi in delom kluba so bili člani in udeleženci
skupščine več kot zadovoljni. Saj so v preteklem obdobju radioama-
terji vzpostavili 13.160 zvez v telegrafiji in foniji z 220 državami vseh
kontinentov, od tega so samo v preteklem letu ,,osvojili" 35 novih
držav. Lani so sodelovali v številnih tekmovanjih republiških zveznih in
svetovnih in osvojili številna priznanja. V svojih vrstah imajo vrhunske
operatorje v jugoslovanskem in svetovnem merilu, prav zato je tudi
uspeh radiokluba kot celote na zavidljivi višini.
Člani Radiokluba Ptuj so sodelovali tudi v vaji,,Pohorje 75", za
kar so prejeli pohvalo od občinskih in pokrajinskih organov; na nedelj-
ski skupščini, pa jim je bila izrečena pohvala Zveze radioamaterjev Slo-
venije, saj se je ekipa radioamaterjev iz Ptuja izkazala kot najboljša
med vsemi sodelujočimi ekipami v Sloveniji. Prav ta vaja je bila velika
preizkušnja sposobnosti in pripravljenosti ob morebitnih elementarnih
nezgodah ali drugih nujnih primerih, zlasti še, če bi bila ogrožena
domovina.
Program Radiokluba zajema naslednje obdobje: večjo družbeno-
politično aktivnost v okviru občine, republike in federacije, kakor tudi
z radioamaterskimi organizacijami doma in v tujini, pridobivanje mla-
dih članov, izobraževanje in usposabljanje le-teh za operatorje in kon-
struktorje, povezavo z javnimi informativnimi sredstvi in ga tako pred-
stavili širšemu krogu občanov, da se poveča delavnost na področju
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Že v razpravi na prejšnjem rednem občnem zboru radioamaterjev
je bilo naglašeno, da bi se radioklub poimenoval po narodnem heroju
DUŠANU K VEDRU. Občinski konferenci SZDL Ptuj je bil že poseben
predlog o poimenovanju. Koordinacijski odbro pri OK SZDL je pred-
log sprejel. Poimenovanje bo v skladu s predhodnim postopkom opra-
vila obačinska skupščina.
Skladno s 13. čl. pravilnika RK Ptuj na podlagi predloga skupščine
članov radiokluba in sklepa upravnega odbora je bil razglašen za čast-
nega člana Radiokluba Ptuj CVETKO PNATAR, rezervni major, na-
čelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj.
Metka Letonja
Reklamni ples v Ormožu
Za nami je tretji tradicionalni rek-
lamni ples v Ormožu, ki ga prirejata
Veletrgovina ,,Koloniale" Maribor s
svojo sindikalno organizacijo malopro-
daje tri v Ormožu in ,,Droga" Portorož
sindikalna organizacija Središče ob
Dravi.
Ta družabna zabavna prireditev se je že
krepko udomačila med Ormožani, saj
velja po organizacijski in zabavni plati
za eno najboljših tovrstnih prireditev v
Ormožu. Tudi letos ni manjkalo že usta-
ljene vsestranske pozornosti obiskoval-
cem tega reklamnega plesa, ki jim je
organizacijski odbor pripravil vrsto
praktičnih daril, ki so vsakodnevno upo-
rabne v gospodinjstvu. Vrsta delovnih
organizacij je prispevala praktične
dobitke in nagrade. Vsaki drugi obisko-
valec plesa je bil deležen lepega
praktičnega darila, za katero bi v trgo-
vini odštel precej denarja.
Vzdušje je bilo enkratno. Po uvodnih
pozdravnih besedah sekretarja sindikal-
ne organizacije ,,Koloniale" malopro-
daja tri v Ormožu Milana Zore je bil
otvoritveni ples, nato pa ples za vse.
Tudi v presledkih ansambla Jožeta Kre-
žeta s pevcema Heleno Verglas in Rudi-
jem Trojnerjem, nam ni bil dolgčas,
vedno je bilo kratko, saj sta nas zaba-
vala Majda Lukner in Franc Polič z raz-
nimi kvizi, tekmovanji itd. Tako smo
preživeli lep in nepozaben večer, ki se je
raztegnil tja do jutranjih ur. Res škoda,
da v Ormožu ni večjega prostora za take
prireditve, saj smo videli, kako se tudi
Ormožani znajo sprostiti in zabavati na
dobro organizirani prireditvi, žal nam je
tistih, ki niso mogli dobiti vstopnic zara-
di prostorskih težav. Cisti izkupiček si
bosta delili sindikalni organizaciji
reklamnega plesa.
M. M.
Butolenovi
dve medalji
v soboto in nedeljo, je bilo v
Celju republiško atletsko prvenst-
vo v dvoranah, ki se ga je udeležilo
okoli 130 atletov iz štirinajstih
klubov SR Slovenije.
Tekmovanja so se udeležili tudi
atleti TVD Partizan Ptuj, kjer je
dosegla največji uspeh Tatjana
Butolen, ki je osvojila zlato
medaljo v teku na 60 m in srebrno
v skoku v daljino. Miki Prstec je
zasedel četrto mesto v skoku v
daljino in v teku na 60 m. Iz Ptuja
so tekmovali še Ljubo Cuček,
Milan Žohar in Zlatko Marčič.
V nedeljo 22. februaija 1976 bo
v Velenju republiško prvenstvo v
spomladanskem krosu. Ker je
tekmovanje razmeroma zgodaj, se
ga bodo udeležili iz Ptuja le tisti
atleti, ki so čez zimo redno
trenirali.
OP
Lep uspeb pionirk iz Ptuja
v soboto in nedeljo, 14. in 15.
februarja je bil v Ravnah na
Koroškem republiški odprti pio-
nirski turnir, katerega sta se med
50 ekipami iz 17 slovenskih
namiznoteniških klubov udeležili
tudi ženska in moška ekipa NTK
iz Ptuja.
Ekipa pionirjev se ni dobro
plasirala, saj je na začetku naletela
na boljšo ekipo Kajuha iz
Ljubljane, zmagala pa je ekipa
Sobote. V posamezni konkurenci,
v kateri je zmagal Veren iz
Sobote, pa je pionir Samojlcnko
prišel med 8 najboljših od skupaj
80 tekmovalcev.
Ekipa pionirk se je plasirala
dosti bolje, saj je prejela diplomo
za tretje mesto, potem ko je v
polfinalu izgubila od prvoplasirane
ekipe Fužinar I.
Tudi v posamezni konkurenci
so se pionirke bolje odrezale od
svojih klubskih vrstnikov: Darja
Lukman se je uvrstila med 16
najboljših, Sanja Džankič pa deli
3. - 4. mesto z Šavcovo iz
Fužmarja. Na ta način se je vrnila
med štiri Ravenčanke, saj je tudi
prva Ačkova in druga Logarjeva iz
kluba Fužinar.
M. J.
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
5. stran
gradiščk
Svečano in toplo so Gradiščani v
nedeljo, 8. februarja 1976 pričakali
nagrajene avtorje, člane strokovne
žirije in številne goste, ki so prišli v
Gradišče na četrto srečanje pesni-
kov in pisateljev — začetnikov.
Srečanje je bilo posvečeno slovens-
kemu kulturnemu prazniku, letos
pa tudi 100-letnici rojstva Ivana
Cankarja.
Po svečanem sprejemu pri pred-
sedniku lenarške občinske skupšči-
ne, Božu Tušu in pri predsedniku
občinske konference SZDL Edu
Zorku, je sledil v prostorih gradi-
ške osnovne šole razgovor o mož-
nostih uveljavljanja pesnikov in pi-
sateljev začetnikov, kjer so dokaj
kritično presodili možnosti uvelja-
vljanja literatov začetnikov. Skle-
nih so tudi, da bi se naj hterati za-
četniki srečali v literarni koloniji v
Gradišču, kjer bi ustvarjali in se tu-
di pobližje spoznali. Po predvide-
vanjih bi naj bila prva takšna lite-
rarna kolonija literatov-začetpikov
že v letošnjem oktobru.
Po končanem razgovoru je bila v
gradiškem domu kulture osrednja
prireditev, na kateri so mladi gle-
dališčniki iz Vrhnike, pod režijskim
vodstvom Jožeta Voznija, prebrali
deset nagrajenih prispevkov, ki jih
je izbrala strokovna komisija, ki so
jo letos sestavljali: Evgen Jurič,
Tone Kuntner in Jane/ Svajncer.
Med nagrajenimi avtorji so bili Šte-
fan Remic, Bogomir Sefic, Joži Pe-
trič, Nežka Dular, Dimitrij Kralj,
Damjan Jenstrle, Miha Ovnik, Go-
razd Majaron, Ester Sferko in še en
Štefan Remic. Strokovna komisija
je izbrala tudi deset prispevkov, ki
bodo poleg desetih nagrajenih
objavljeni v posebnem zborniku če-
trtega srečanja pesnikov in pisate-
Ijev-začetnikov. Tudi na letošnjem
srečanju so bile podeljene že tradi-
cionalne nagrade, zlata, srebrna in
bronasta Antena, nagrada RK
ZSMS in nagrada časopisa Kmečki
glas, najbolj izviren tekst s kme-
čko tematiko. Letos je bila na gra-
diškem srečanju literator začetni-
kov podeljena tudi nagrada
domače krajevne skupnosti-klopo-
tec in miniaturna stiskalnica —
simbol lepih in sončnih Slovenskih
goric.
Marjan TOS
KUNGOTA
Vrniti ugled društvu
Na občnem zboru kulturno
prosvetnega društva Kungota je
bilo živahno, saj so obravnavali
problematiko društva in bili tudi
zelo kritični in samokritični.
Kot gosta sta sodelovala tudi
predstavnika ZKPO Ptuj Franc
Vreže in tajnica DPD „Svobo-
da" Kidričevo Majda Muhičeva,
Iz poročila je bilo razvidno, da
delo društva v tem obdobju ni
bilo plodno, žal pa ni hotel
imenovati tistih, ki so ovirali
boljše delo društva.
Razprava na tem občnem
zboru je razjasnila mnogo pro-
blemov, v katerih je treba iskati
del vzrokov za ne delo. Krivično
pa bi bilo, če ne bi omenili
harmonikarske in pevske sekcije
ter knjižnice, ki so delovali kar v
redu in dobro. Osnovni cilj
novega vodstva je v tem, da
čimprej ponovno vzpostavi red v
društvu in mu kot se temu pravi,
čimprej vrne ugled, ki ga je to
društvo imelo pred leti!
F. M.
SLOVENSKA BISTRICA
Za dan žena bodo peli
v Srbiji
Dekliški pevski zbor DPD Svoboda Slov. Bistrica
Med pobratenima občinama Slovenska Bistrica in Svetoza-
revo so tudi izmenjave kultumo-umetni^ih skupin. Ob
letošnjem praznovanju žena bod9 v času od 5. do 9. marca
gostovali v občinah Svetozarevo, Cuprija in Paračin v SR Srbiji,
mo^ci in dekliški pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica,
ki štejeta nad 70 pevcev.
V dneh gostovanja bosta oba zbora nastopila na več
prireditvah posvečenih praznovanju dneva žena. Poslušalcem se
bodo predstavili s širokim izborom pesmi skladateljev od
renesanse do današnjih dni. Pod vodstvom dirigenta Milana
Mlakaija, bodo posvetili posebno pozornost tudi predstavniki
slovenje narodne pesmi.
Tekst in foto: V. H.
SLOVENSKA
BISTRICA
Zanimiva razstava
v okviru slovenskega kulturnega
praznika je matična knjižnica Slo-
venska Bistrica v svojih prostorih
pripravila zanimivo razstavo pod
naslovom ,,Lepote in pestrost lese-
nega kmečkega orodja, posode in
naprav".
Razstavo so odprli v četrtek, 5.
februarja in bo odprta do jutri 20.
februarja. V primeru večjega zani-
manja pa bodo čas razstave tudi
podaljšali. Razstavljenih je preko
150 raznih gospodinjskih in drugih
pripomočkov iz gospodinjstev pred
100 in več leti. Po razstavi bodo ti
predmeti našli svoje stalno mesto v
bistriškem gradu, kjer imajo že v ta
namen posebne prostore, katere
bodo uredili v stalni narodopisni
muzej občine Slov. Bistrica.
Kot posebnost pa je ob tem po-
trebno povdariti, da je ta muzejska
zbirka, danes vredna že več milijo-
nov, plod pred več leti skromnih
začetkov Miljutina Arka, direkto-
rja matične knjižnice v Slovenski
Bistrici, ki je priče z zbiranjem
predmetov pred nekaj leti na lastno
pobudo, danes pa mu pri zbiranju
že pomagajo številni prebivalci iz
bistriške občine.
Tekst in foto: V. H.
Veselilo bi me, če bi v vašem listu
spregovorili kaj o odmevih na
letošnjo Prešernovo proslavo v
Ptuju. V sredstvih javnega
obveščanja smo bili sicer
seznanjeni in povabljeni na prosla-
vo slovenskega kulturnega prazni-
ka, vendar je bilo po mestu izredno
malo plakatov in vabil na proslavo.
Ko sem po proslavi govorila z neka-
terimi tovariši sindikalnih organi-
zacij, so mi povedah, da tudi v de-
lovnih organizacijah ni bilo prave-
ga odmeva oziroma informacije.
Sprašujem se, komu so v letu, ko
toliko govorimo o programih kul-
turnih skupnosti in o tem, kako bi
približali kuhurne dosežke delovne-
mu človeku, namenjene Prešernove
proslave po Sloveniji? Ker spadam
med tiste meščane mesta Ptuja, ki
se udeležujemo kulturnih prireditev
v mestu že vrsto let in ki se veliko-
krat srečamo v napol prazni gleda-
liški dvorani, me posebno žalosti
dejstvo, da se tudi v letošnjem letu
shuacija ni spremenila. Da se lahko
organizira tudi v Ptuju množičen
obisk kakšne prireditve, nam pose-
bno lepo potrjuje proslava dneva
republike, ko smo do zadnjega
kotička napolnili novo dvorano za
telesno kulturo. To je bil dokaz, da
se ljudje udeležijo tudi proslav, če
jih na primeren način povabimo
oziroma apeliramo na njihovo za-
vest. Ce samo povabimo
nastopajoče, pri tem pa skoraj nič
ne napravimo za to, da bi zagotovi-
li tudi obisk, se mi zdi, da smo
storili premalo.
Ne bi se oglasila, če se ne bi po-
dobna situacija pred leti že pojavi-
la. V gledališču je nastopila amater-
ska gledališka skupina iz Globasni-
ce, ki nam je predstavila Remčevo
dramo Kurent. Nekaj več kot deset
gledalcev v gledališču se je samo
lahko spraševalo, kako je to mogo-
če, ko pa vendar tolikokrat pove-
mo, kako smo solidarni z borbo na-
ših zamejskih Slovencev za njihove
osnovne državljanjske pravice.
Na proslavi ni bilo predstavnikov
naših družbenopolitičnih organiza-
cij, predvsem pa se mi zdi
zaskrbljujoče, da ni bilo mladine.
Menim, da bi tukaj moral opraviti
vzgojno nalogo tudi mladinski
klub, ki bi moral svoje obiskovalce
povabiti na tako prireditev.
Premalo smo vsi skupaj naredih
tudi na področju obveščanja v de-
lovnih organizacijah. Menim, da bi
tukaj morale imeti več besede sin-
dikalne organizacije. Premalo je,
če samo govorimo o tem, koliko
sredstev bomo namenili kulturi, ko
pa delavcev ne moremo niti povabi-
ti, na proslavo, na kateri so peli de-
lavci, neposredni proizvajalci in s
tem dokazali, da se lahko vsakdo
uveljavi, če čuti željo in potrebo po
takem delu in če ima vsaj malo mo-
žnosti za udejstvovanje.
Menim, da se taki spodrsljaji v
Ptuju ne bi smeli več ponoviti, saj
vemo, da lahko organiziramo mno-
žično obiskane prireditve, če to za-
res hočemo.	Viktorija Dabič
Samoupravni dan na Grajeni
Tako kot vsak dan je tudi v petek 13.
februarja zjutraj ob 7. uri in 10 minut na
podružnični šoli v Grajeni zazvonil
šolski zvonec. Šolski hodnik se je izpraz-
nil, živžav je zamrl, pričel se je pouk.
Kot vsak dan, res pričel se je pouk, pa le
ni bilo tako kot vsak dan. Tokrat so
dnevnike v razred prinesli učenci — uči-
telji, ki so pogumno stopili pred tablo in
pričeli šolsko uro. V zbornici so sedeli
ostali učenci — učitelji in se pripravljali
na naslednjo uro. V kuhinji so pričeli
pripravljati malico kuharji — učenci.
Narobe svet, boste rekli? Ne! V šolskih
klopeh niso sedeli učitelji, temveč
učenci, bil pa je tisti dan na podružnični
šoli v Grajeni samoupravni dan, vso
šolsko poslovanje so v svoje roke vzeli
učenci sami. Izmed sebe so določili
ravnateljico, namestnika, 13 predmetnih
in štiri razredne učitelje ter devet učen-
cev, ki so opravljali delo tehničnega
osebja.
Pri svojem delu se učenci vsak dan
srečujejo s samoupravljanjem, pa naj je
to v šoli ali v krajevni skupnosti, kjer
živijo in so še posebej aktivni. Zato so že
dalj časa razmišljali, kako bi tudi s prak-
tičnim delom dokazali, da vedo in se
zavedajo, kaj pomeni socialistično
samoupravljanje. Nekako tri tedne so
tekle priprave na ta samoupravni dan.
Bilo je nekaj treme, kako sošolcem
razložiti snov iz matematike ali biolo-
Učenec pred tablo, tokrat v vlogi učitelja
gije, ki je bila ta dan na programu,
vendar je treba povedati, da nobenega
učenca — učitelja v nobenem razredu
niso spravili v zadrego, kot tudi vodje
kuhinje s kuhanjem kave za goste niso.
Bilo je res nekoliko drugače tisti petek
na podružnični šoli v Grajeni, vendar je
pouk potekal normalno, učenci so bili
celo bolj disciplinirani in veliko več so
sodelovali pri pouku kot po navadi.
Prav svečano razpoloženje je vladalo
tisti petek med učenci šole v Grajeni in
ne zaman. Dokazali so, da se zavedajo in
vedo, kaj je to samoupravljanje v pra-
vem pomenu besede in se tudi zavedajo
kaj pričakuje družba od njih.
N. Belšak
Nepozabno
kulturno doživetje
Pod naslovom ,,Sem dolgo upal in se
bal" so v Slovenski Bistrici proslavili
letošnji kulturni praznik slovenskega
naroda. Čeprav se tudi tokrat niso mogli
izogniti že skoraj ustaljeni polurni
zamudi pa je preko 200 udeležencev sve-
čane proslave ob 128. obletnici smrti
Franceta Prešerna, odhajalo iz dvorane
doma kulture v Slov. Bistrici obogatenih
z novim spoznanjem.
v uspešnem dramskem prikazu
življenjske poti največjega slovenskega
pesnika Franceta Prešerna, so obisko-
valci doživljali skupno z nastopajočimi,
njegovo težko pot življenja. Ob tem ni
bilo niti enega obiskovalca, ki ne bi
soglašal z oceno, da so člani DPD Svo-
boda Slov. Bistrica uprizorili življenjsko
pot Franceta Prešerna tako živo in
nazorno, kot bi to lahko storilo le malo-
katero poklicno gledališče. Zato ni
čudno, da se je zgodilo to, kar se le
malokdaj ob podobnih prireditvah v
bistriškem domu kulture. Se dolgo po
končani izvedbi so udeleženci proslave
ostali na svojih mestih in spontano plos-
kali izvajalcem, kateri so v to predstavo
vtkali sebe in vse svoje sposobnosti.
Dolgotrajno ploskanje občinstva ob
zaključku predstave je bilo največje pri-
znanje vsem, ki so to svečanost pripravili
takšno kakršnih si tudi v prihodnje želi-
mo.	v. Horvat
Nič velikega, nič strašnega se ni
zgodilo. Klub vsemu pa seje nekaj
dogajalo. 8. februarja smo igralci,
mladinci OOZSM Spuhlja imeli
pffemiero komedije v treh dejanjih
DOBRODOŠLA MISS AGATA. S
premiero smo počastili slovenski
kulturni praznik.
To je čisto navadna igra, vzeta iz
vsakdanjega življenja, v katerem si
ljudje nastavljajo zanke, spodmi-
kajo stolčke, prisluškujejo, lažejo,
se gredo velikih ljudi, hočejo delati
vse drugo samo tisto ne za kar
so . . . Vlado Novak je igro napisal
leta 1954 in jo postavil v katero koli
večje slovensko mesto. Igra razkri-
va življenje meščanske družine, ki
je glede na ekonomsko osnovo do-
volj visoko na lestvici za uživanje
mnogih materialnih dobrin, glede
na svoje mentaliteto in duhovno
sfero pa je še zelo nizko. V igri ni
nobenih mogočnih preobratov in
globokih filozofskih razmišljanj ter
teoretiziranja, le ljudje so nehote
postavljeni drug pred drugega, po-
gledajo si iz oči v oči, iz srca v srce
in odkrivajo tisto, kar človek skrije
v najgloblji kotiček svojega srca —
včasih pa le pride na dan, posebno
ob preizkušnjah, pa naj si bo v te-
žavah ali pa tudi takrat, ko se člo-
vek koplje v izobilju. Skozi vso igro
se vleče kot rdeča nit fenomen ne-
katerih ljudi — pohlep po denarju.
Dvanajst igralcev se je v okviru
svojega znanja, izraznih možnosti
in zmožnosti vživelo v vsebino in
poskušalo čim bolj verno prenašati
avtorjeva spoznanja in njegov od-
nos do današnjega sveta. Koliko in
kako smo uspeli, naj pove, kdor
nas je gledal.
Marsikateri večer je bil vložen,
odpovedan marsikateri sestanek,
popoldanski zaslužek, kino, potre-
bni počitek, zabave, dobra knjiga,
randi . . . Vse to je odpadlo, toda z
združenimi močmi smo postavili na
oder, ki smo ga sami postavili in
opremili (na račun poznejše vstop-
nine) igro, ob kateri so se ljudje na-
smejali v prvem trenutku, pozneje
pa ne več, nekam resne misli so se
porajale pri ljudeh, pritrjevali so
avtorju.
Da še nekaj smo ugotovili, Fran-
ce Prešeren je pred približno 130.
leti napisal, da je slep tisti, ki se
ukvarja s petjem, da pevcu vedno
sreča laže, on živi in umrje brez
dnarja. Minilo je že toliko in toliko
let pa je še vedno tako. Tako smo
proslavili Prešerna in odigrali našo
igro.	K. SAMPERL
Festival v Števerjanu
v števerjanu pri stari Gorici v Italiji, kjer živijo skoraj sami Slovenci
bodo letos 20. junija pripravili že VI. festival domače zabavne glasbe,
katerega organizator je slovensko prosvetno društvo ,franc Sedej"
skupaj z ansamblom Lojzeta Hledeta in števerjansko občino.
Kot nam poročajo je tudi letos zanj precejšnje zanimanje med
ansambli na obeh straneh meje, ki so se doslej že petrat družno in
enakopravno pomerili pred domačim občinstvom in strokovno komisijo.
Za razliko od našega, ptujskega festivala, v Števerjanu sprejmejo vsak
ansambel domače zabavne glasbe, ki se prijavi za nastop in je marsikomu
ta prireditev tudi prvi javm nastop in pobuda za sodelovanje na ptujskem
srečanju,	mš
Naša arheološka najdišča
markoCica pri oplotnici
v severnem delu te vasi, med potokom Oplotnico in gozdom, tik
pod Kruharjevo domačijo, prečka ravnino gramozni nasip, ki mu
domačini pravijo ,.rimska cesta" (na sliki). Kot del rimske ceste med
Celjem in Ptujem ga je leta 1861 opisal že graški zgodovinar R. Knabl,
ki je traso te ceste tudi v celoti sam prehodil. Nasip je po širini (8 — 9
m) in premočrtnosti res podoben ostankom rimske ceste vzhodno od
Ptuja. Kolikor so se ga doslej arheologi za poskušnjo lotili z lopato, so
res našli v njem četrt metra debelo plast nasutega gramoza. Kako je s to
cesto na zahodu pri Malahorni, je bilo opisano že tam, na vzhodni
strani pa je nasip na začetku gozda kakih 50 m še lepo viden, nato pa so
sledove za njim vse tja do pod Cadram zabrisali gozdni kolovozi, ki
deloma teko v isti smeri. Ce se bo torej v prihodnosti izkazalo, da
poteka prek Oplotniškega polja zares rimska cesta med Celjem in
Ptujem, potem gre tu najbrž za prvotno traso med Stranicami in Slov.
Bistrico, ker so mnogo bolje ohranjeni sledovi rimske ceste — z ob-
sežnimi ruševinami rimskih stavb iz 4. stoletja pri Sp. Grušovju — tudi
južno od sedanjih glavnih cest med Slov. Bistrico in Konjicami. V tem
primeru bi bili Rimljani prvotno cesto ob vznožju Pohorja nekje v 3.
stoletju opustili in zamenjali z novo prek Dravinskih goric, ali pa sta
bili obe cesti do Slov. Bistrice, kjer se združita, vzporedni in vsaj
deloma istočasni.
Okrog te ,,rimske ceste" se spleta tudi domača zgodovina. V
gozdu so ob nasipu nekoč že iskali zakladov, a ,,kamnit kipec" naj bi
bil našel pred zadnjo vojno le neki gozdar. Na travnikih južno od
Kruharjeve domačije so v neki jami tudi iskali Atilo in pri tem privlekli
na dan približno 2 m velik oglat kamen. Pa tudi čadramsko ,,belo
mesto" je baje segalo še na polja med potokoma Oplotnico in
Gračenco.
IVIEDVEDCE
Severno vznožje grebena, ki od Pohorja prek Ptujske gore sega do
sotočja Dravinje in Polskave, je med Crešnjevcem in Podložami
zgodovinsko le malo raziskano. Zato je mogoče tudi to vzrok, daje od
tod le malo arheoloških najdb. Res pa je, da je ta predel v rimski dobi,
ki je pri nas zapustila največ sledov, bil v zatišju kot je tudi danes cesta
skozi te vasi večinoma tiha in prazna. Tako je od tod doslej znan le en
sam arheološki podatek. Prerano umrl arheolog J. Korošec s Ptujske
gore je še kot študent poizvedel, da so okrog leta 1930 v bližini
premogovnika baje našli kamnito sekiro, ki pa se ni ohranila. Ker torej
o tem ne vemo nič natančnega, lahko pač samo sklepamo, kolikor
seveda ne gre za spotoma izgubljen predmet, da so se tudi tod ljudje
prvič naselili že v mlajši kameni dobi. Številni obronki severne strani
tega grebena nudijo za to obilo možnosti. Da je bilo za naselitev
primerno tudi vznožje med grebenom in moktornim svetom proti
Devini in Polskavi, k^ejo že današnje vasi. Ce že ne iz rimske dobe pa
se tod gotovo skrivajo sledovi prebivalcev iz prazgodovinskih obdobij,
samo poiskati bi jih morali.	Stanko Pahič
6. stran
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
Brezvestni vandalizem
na cestah
Zadnjo nedeljo v januarju 1976
je znani storilec, ki je bil pri
dejanju zasačen sredi noči v svoji
objesnosti pričel z uničevanjem
cestnoprometne signalizacije na
Brej^ pri Ptuju, oziroma na
križišču Mariborske, Zadružnega
trga in Zagrebške ceste.
Najprej je začel lomiti cestne
znake, ki označujejo smer in
oddaljenost do nakazanega kraja
(glej sliko). To pa mu ni bilo
dovolj. Uničil je tudi smerne table
na Mariborski cesti. Pri tem je bil
zasačen in bo, storilec sicer ni
domačin, v kratkem odgovarjal
pred pristojnim sodiščem. Poleg
kazni, ki mu jo bo sodišče
naložilo, bo moral poravnati tudi
vso nastalo škodo.
Kot smo zvedeli, deluje tudi v
Bukovcih skupina brezvestnili
uničevalcev cestnoprometne signa-
lizacije. Prepričani smo, da bo
tudi ta skupina slej ali prej znana
javnosti in bo prav tako prejela
zasluženo kazen, saj so skupini že
na sledi.
Kot že tolikokrat tudi v tem
primeru pričakujemo, da bodo
občani sami pomagali organom
pregona, da bodo te zlikovce
lahko postavih pred sodišče.
Zavedati se moramo, da so
cestnoprometni znaki in cestna
signalizacija namenjeni prav vsem
uporabnikom cest, tudi pešcem.
Vsi namreč posredno prispevajo k
varnosti ljudi na cestah in tega bi
se morali zavedati tisti, ki se vanje
namerno zaletavajo.
F. H.
Takole sta bila na ZagiebSd cesti „oskubljena" prometna
smerna kazalca table, ki označujeta smer in oddaljenost za
Rogatec in za Maribor.
PRI TABOKNIKIH
Pri tabornikih mi je zelo všeč. Za
ta krožek sem se odločila zato, ker
veliko hodimo na izlete in se nauči-
mo mnogo novega in zelo koristne-
ga. Taborniki se udeležujemo tudi
izletov in akcij. Med počitnicami
organiziramo taborjenje ob morju.
Večkrat gremo na trim stezo. Na
trim stezi delamo razne razgibalne
vaje. V soboto smo videli srne.
Srne so nas zagledale in zbežale.
Pri tabornikih se učimo tudi raz-
nih veščin. Letos delamo veščino
igralca in zbiralca. Prirejamo tudi
razne prireditve ob tabornem og-
nju. Pozimi hodimo na smučanje.
Letos gremo na smučanje za 6 dni.
Organizirali smo tudi smučarski te-
čaj. Sestanke z vodniki imamo
enkrat tedensko. V vodih imamo
včasih tudi kviz. Razdelimo se v
dve skupini. Vodnica nam
postavlja vprašanja, mi ji pa od-
govarjamo. Tako potekajo dnevi
taborniškega življenja.
Aleksič Valja—Rina,
vod ,, Vrabcev" Lackov
odr. Ptuj
NA KRVAVCU
Komaj sem čakal na počitnice,
da smo šli na Krvavec. Med potjo
je začelo snežiti. Snega sem se zelo
razveselil. Prišli smo do Trojan,
kjer je bila spolska cesta. Hitro
smo prišli do Krvavca. Oblekli smo
si nempremočljive hlače in šli proti
blagajni. Kupili smo vozne karte.
Šli smo po stopnicah navzgor in
odpeljali z žičnico.
Pot do sedežnice je bila zelo
vesela. Po poti smo se pogovarjali
in občudovaU naravo. Daleč od nas
smo zagledaU Triglav. Opazovali
smo tudi visoke smreke, ki so sega-
le skoraj do žičnice. Cas v žičnici je
hitro mineval in že smo izstopili.
Nato smo šli na sedežnico in se od-
peljali proti smučišču. Pod seboj
smo videli druge smučarje.
Jaz sem se smučal na malem
smučišču. Ko sem zagledal, da se
bližam zasneženim strminam, sem
se hitro ustavil. Najprej si na
vlečnico nisem upal toda, ko sem
spoznal njeno korist, sem se vedno
vlekel na vrh. Tako sem se vozil dve
uri.
Smučanja je bilo konec in prišel
je čas, da se vrnemo domov. V na-
ših srcih je bilo polno veselja.
Bojan Lampret,
3. a razr., OŠ Majšperk
POČITNICE
V	petek so se pričele počitnice.
Ko sem v soboto vstal, sem se oble-
kel in šel takoj pogledat, če sneži.
Bil sem zelo srečen, ko sem opazil
prve snežinke. Za sankanje ga ni
bilo dovolj. Skoraj ves dan sem bil
zunaj in čakal, da bi sneg pokril
zemljo.
V	nedeljo sem se peljal zraven te-
te Vike v bolnišnico k mamici. Tam
smo ostali dolgo. Najlepši dogodek
je bil, ko sem se v četrtek lahko šel
sankat. Zapadlo je dovolj snega.
Tudi ptičke sem krmil. Se bolj sre-
čen sem bil, ko je prišla mamica
domov. Pogovarjala sva se dolgo in
gledala televizijo.
Počitnice so hitro minile. Bilo mi
je lepo, ker sem se vse dni smučal in
mamica je bila doma.
Robi Frangež,
3. a razr., OŠ Majšperk
Spominčica na grob
Franca Majcenoviča
,,Pomlad že prišla bo, ko tebe na
svet ne bo; tebe bodo djali v to črno
zemljo." — Ta odlomek stare slo-
venske ljudske pesmi je pr^injal
moja čustva, ko sem se pred dvema
letoma 17. februarja 1974 vračal od
pogreba nepozabnega in priljublje-
nega sedlarja Franca Majcenoviča
iz Gorišnice. Rojen je bil 23. 10.
1908 kot sin revnih staršev v Hras-
tovcu pri Zavrču. Še majhnega
fantka sta si ga posvojila zakonca
brez otrok, sedlarski mojster To-
maž Habjanič in žena Barbara iz
Gorišnice, ki sta mu poleg splošne
oskrbe nudila pošteno in lepo do-
mačo vzgojo. Bil je priden, spošto-
val je posvojitelja, zato se je pri
njem izučil sedlarske obrti. Po mojr-
strovi smrti je vodil obrt naprej, s
poštenim delom si je pridobival ve-
dno več zadovoljnih naročnikov in
s svojo obrtjo zaslovel po bližnji in
daljni okolici.
V polnem teku svojega marljivega
in neutrudnega dela z optimizmom
in vedrim zaupanjem v bodočnost,
pa mu je neizprosna usoda tragično
uničila življenje. Ko se je zvečer,
15. februarja 1974 z dela v Moška-
njih vračal domov, ga je vinjen
mopedist podrl, brezvestno pobeg-
nil in pustil ponesrečenca, da je
osamljen na cesti poškodbam
podlegel. Pokojni Franc je bil znan
kot miren, zmeren in trezen človek.
Glede na vedno večje pomanjkanje
obrtnikov na podeželju, prestav-
lja nenadna izguba preminulega
Franca za okolico kmečkega prebi-
valstva občutno gospodarsko praz-
nino, posebno še iz razloga, ker
današnja mladina za izučitev
piadobnih obrti nima zanimanja.
Pbgreb pokojnika je bil zaradi
prern^ne obveščenosti skromen
in brez nagrobnega govora, naj mu
bodo te vrstice ob drugi obletnici
smrti v imenu vseh okoliških
kmetovalcev iz hvaležnosti in pri-
znanja za njegovo vestno in pošte-
no delo zapisane v lep in trajen
spomin!	J. V.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame in stare mame
Marije Rogina
roj. 21. 6. 1896 iz Spuhlje
Iskrena hvala sosedom, ki so nam stali ob strani, ter sorodnikom in znancem za cvetje in vence,
govornikom ob odprtem grobu, pevcem in g. župniku za poslovilne besede.
Spuhlja, 11. februaija 1976
Žalujoči: hčetka Marija z možem Francem ter vnuka Branko in Silvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je 6. februaija 1976. za vedno zapustila
naša draga žena, mama in stara mama
Marija Popošek
roj. Kovačec, iz Podvinc pri Ptuju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom iz Podvinc, ki ste
jo pospremili na njeni zadnji poti ter zasuli njen grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala
zdravniškemu in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka splošne bohiišnice iz Ptuja za njihov
požrtvovalni trud pri njenem zdravljenju. Prisrčna hvala delovnim skupnostim G. P. Drava, mesne
industrije Perutnina in Gradnje Ptuj, tovarišu govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede ob
odprtem grobu, ter gospodu župniku za obred. Vsem, ki boste še obiskali njen prerani grob in ji
prižigali svečke prav tako srčna hvala.
Rogoznica, 8. febniarja 1976.
Globoko žalujoči: mož Janez, otroci Anica, Angelca, Krista in Nežika z družinama.
Toni z ženo, Janez, Franc z družinama, ter ostalo sorodstvo.
Dejavnost 00 ZSMS
na Ptujski gori
v krajevni skupnosti Ptujska
gora je nekaj nad 200 mladincev,
vendar moramo ob tem povedati,
da jih deluje v ZSM le kakšna dese-
tina. Seveda se pojavi vprašanje,
zakaj tako malo? Brez pomisleka
lahko na prvo mesto postavimo
problem prostora. V preteklem letu
smo mladinci imeli svojo klubsko
sobo v stavbi, kjer je pisarna KS in
trgovina. Ta prostor pa smo morali
zapustiti, ker ga je krajevna skup-
nost rabila za svoje potrebe. Tako
se sedaj nahajamo v prostoru, ki je
še pred nedavnim služil za stano-
vanje. Še vedno pa čakamo na
odgovor iz Ptuja, ali nam bo ta
,,kotiček" v prihodnje pripadal ali
ne. Vsi upamo, da bo prošnja pozi-
tivno rešena in tako bi končno tudi
mladinci na Ptujski gori dobili svoj
prostor, ki ga potrebujemo. Z
ureditvijo tega problema bi lahko v
naše vrste pritegnili še več mladin-
cev, ki sedaj preživljajo svoj prosti
čas doma, ali pa se udejstvujejo na
drugih področjih.
Na naši redni seji, ki je bila 7. 2.
1976 v prostoru OŠ Ptujska gora,
smo kljub še nerešeni prošnji glede
prostora sprejeli nekatere važne
sklepe, da bi našo dejavnost še
popestrili. Tako smo med drugim v
okviru klubske skupnosti OK
ZSMS Ptuj ustanovili klub mladih,
ki bo v kratkem začel aktivno delo-
vati.
Ker imamo v ZSM kar 11 mladih
komunistov (od teh sta dva pri
vojakih) smo sklenili, da se bo na
naslednji seji OO ZKS Ptujska gora
ustanovil aktiv mladih komunistov.
Cilj tega aktiva bo koordinacija
dela OO ZSMS, poleg tega pa bo ta
skrbel, da bo v vrste ZK sprejel
čimveč mladih zavednih ljudi.
Na seji smo tudi sklenili, da bomo
ob Dnevu žena — 8. marcu pripra-
vili proslavo, ki bo v OŠ na Ptujski
gori. Kot sem že omenil, pa je naš
glavni cilj v zvezo SMS vključiti
čimveč mladih krajanov.
Branko Vodušek
Pletenine, posteljno perilo,
perilo, obutev in metražno
blago v poslovalnici Mavrica
v Lackovi ulici. Pridite, lah-
ko boste izbrali kaj zase!
Pričakuje vas kolektiv
MAVRICE
Topla in praktična oblačila
za vaše najmlajše člane
družine po izredno nizkih
cenah v prodajalni
CICIBAN
Prešernova ulica.
Solidno in hitro vas bodo
postregli, zato pohitite z
nakupom!
Tamburaški
orkester
Tamburaška sekcija DPD Svoboda Ptuj šteje 30 članov.
Tamburaški orkester ima v Ptuju tradicijo že iz predvojnega
obdobja. Po osvoboditvi je spet zaživel leta 1974 in z manjšimi
nihanji nepretrgoma deluje že 29. leto. Leta 1974 pa so
ustanovili še mladinski zbor, ki šteje 16. članov.
Na sliki tamburaški oricester, ki ga vodi Franc Hribernik,
srednji v prvi vrsti.
Oba zbora se bosta predstavila ptujskemu občinstvu jutri
zvečer ob 20. uri v dvorani narodnega doma.
Obsežen program
v torek, 3. februarja 1976 je bila
prva seja programskega sveta Mla-
dinske klubske skupnosti, ki je bila
ustanovljena kot ena izmed oblik
aktivnosti občinske organizacije
ZSMS Ptuj. Člani so vsi dosedanji
klubi mladih: Kidričevo, Stoperce,
Budina in Ptuj in novo ustanovljeni
klubi mladih. Svoje poslovne pro-
store ima v klubu mladih Ptuj.
MKS svojo dejavnost razvija na
področju vzgoje, kulture, športa in
idejno političnega izobraževanja
ter udejstvovanja vseh mladih v ob-
čini Ptuj. Svoj cilj dosega MKS
Ptuj zlasti s sodelovanjem druž-
beno političnih organizacij, dru-
štev, organov oblasti, strokovnih
organizacij in kuUurnih ustanov s
tem, da nudijo le te mladim pri delu
moralno in materialno pomoč.
Naloge MKS Ptuj so: zbira mla-
dino in ji omogoča kulturno in
družbeno politično izobraževanje
ter rekreacijo, pomaga pri razvoju
posameznih ustvarjalnosti mladih
iz različnih področij; skrbi za raz-
voj vsestranske osebnosti z
intelektualnimi in moralnimi last-
nostmi državljana socialistične
samoupravne skupnosti.
Člani MKS so lahko: redni član
je prostovoljno vsak mlad človek
od 14. leta dalje, ki je pripravljen
delovati in sprejme statut MKS.
Kolektivni člani so vse organizacije
ZSMS v občini Ptuj in vse druge
organizirane skupine mladih, ki se
ukvarjajo s klubsko dejavnostjo ter
mladinske specializirane organiza-
cije (taborniki, planinci itd.)
Zaslužni člani pa so lahko vse orga-
nizacije, ki materialno, kulturno ali
kako drugače prispevajo k uspeš-
nemu delovanju MKS Ptuj. Vse
pravice in dolžnosti članov MKS so
zapisane v statutu MKS.
Programski svet MKS Ptuj je iz-
vršilni organ skupščine in opravlja
med dvema skupščinama vse tiste
naloge, ki mu jih naloži skupščina,
predsedstvo in tiste, za katere je
pristojen po statutu MKS. Pred-
sednik programskega sveta je Bran-
ka Bezeljak-Glazer.
Na prvi seji si je programski svet
zastavil naslednji program dela:
Ker v klubih obstajajo možnosti, je
potrebno poživiti delo foto sekcije.
Kot prva akcija je razpis natečaja
na temo ,,Mladi in prosti čas". V
posameznih klubih bodo organi-
zirali izbirna tekmovanja v šahu in
namiznem tenisu, nato pa bo sle-
dilo tekmovanje v okviru MKS.
Na sestanku programskega sveta
so ugotovili, da je na področju kul-
turne dejavnosti največ možnosti in
lahko sodeluje največ članov.
Organizirali naj bi literarne večere
oz. srečanja s pisatelji, organizirali
bodo dramske, literarne in no-
vinarske sekcije (pripravili bodo se-
minar za mlade novinarje). Orga-
nizirali bodo predavanja in javne
tribune, za katere so že izbrali
okvirne teme.
V vsakem klubu bodo ustanovili
stalne delovne skupine. Urejevale
bi klubske prostore, zelenice, zbi-
rale bodo sekundarne surovine
(papir, staro železo, itd.). Na seji so
ugotovili, da moramo naravo varo-
vati vsi, povsod in ob vsakem času,
saj se v čistem in zdravem okolju
bolje počutimo, dosegamo boljše
delovne rezultate. Organizirali
bodo izlete, na katerih bodo šport-
na in kulturna srečanja med klubi.
Organizirali bodo tudi razstavo
,,Kaj delajo mladi v prostem ča-
su", na kateri bodo razstavljeni
ročni izdelki mladih.
Na prvi seji programskega sveta
so se soočili z dvema problemoma:
neurejenost klubskih prostorov in
kako pridobiti redne člane klubov.
Domenili so se, da bodo imeli vsi
klubi enotne izkaznice. Ostal pa je
problem članarine, za katero so se
zmenili, dajo bo vsak klub posebej
urejal.
Kot vidimo si je programski svet
MKS zastavil veliko dela za to leto.
Želimo jim veliko uspeha pri delu z
mladimi in da bi jim delovne orga-
nizacije pomagale pri tem.
Helena Dobrinjevič
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj iz-
daja na podlagi 3. člena odloka o delovnem času v trgovskih, gostin-
skih in obrtnih obratih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 13/75), 5. člena odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področ-
ja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosU v občini Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/73) po sklepu seje Izvršnega sveta
skupščine Občine Ptuj z dne 11. febr. 1976 naslednje
DOVOLJ EN JE
1.	Trgovski in gostinski obrati ter samostojni gostinci smejo dne
29. febr. 1976 obratovati neprekinjeno. Na ta dan smejo v mestu Ptuju
prodajati živila in pijače tudi na stojnicah.
2.	Prodajo živil in pijač na stojnicah morajo trgovski in gostinski
obrati ter samostojni gostinci pravočasno priglasiti sanitarni inšpekciji
skupščine občine Ptuj v skladu z odločbo o minimalnih tehničnih
pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah
in shodih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
18/73).
Obrazložitev
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji dne 11. febr. 1976 raz-
pravljal o predlogu Turističnega društva Ptuj, naj se vsem trgovskim in
gostinskim obratom ter samostojnim gostincem dovoli, da dne 29.
febr. 1976, ko bo v Ptuju tradicionalno kurentovanje, poslujejo ča-
sovno neomejeno ter prodajajo živila in pijače na stojnicah ter sprejel
sklep, da se predlogu ugodi.
Po sklepu izvršnega sveta iz prejšnjega odstavka je oddelek za
gospodarstvo in urbanizem kot za blagovni promet in gostinstvo pri-
stojni upravni organ odločil kot je navedeno v izreku odločbe.
Številka: 332-1/76- 3-BJ
Datum: 12. februarja 1976
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in urbanizem
Jože Botolin, gradb. inž. 1. r.
TEDNIK - četrtek, 19. februarja 1976
7. stran
KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA
ZA MESEC FEBRUAR
1. 2. 1945 - Zavezniški bombniki odvržejo na Spuhljo in Zabovce
osemnajst bomb. Ubitih je nekaj otrok in ena ženska.
4. 2. 1945 - spopad med partizani in nemškimi vojaki v Gorišnici
na Ptujskem polju pri Toplakovih. Padejo štiije
partizani: Franc Belšak Tone, sekretar ptujskega
okrajnega komiteja KP, Anton l erlež, Rudi Sever in
I ranc Tobias. Nemci ujamejo devet partizanov. Štiri od
teh čez nekaj tednov ustrelijo kot talce, druge pošljejo v
kazenske bataljone.
6.	2. 1945 - na Dednem vrhu pri Makolali padlo 10 partizanov -
kurirjev 4. TV postaje.
7.	2. 1945 7 Na Hajdini obstreljuje zavezniško letalo v nizkem letu
vlak in pri tem ubije osem ljudi.
8.	2. 1945 - ustrehjo Nemci za mestnim pokopališčem v Ptuju 20
talcev, ici so doma iz raznih krajev Slovenije. Njihova
imena so vklesana na spomeniku, ki stoji na kraju
njihove ustrelitve.
9.2. 1945 - spopad med nemškimi vojaki m partizani v Bratislavcih
pri Kovačičevih. V boju pade sedem partizanov:
Mimica Legvart Nata.ša, Konrad Petrovič Jurek, Sonja
Fajs-Majda, Marija Gašpcrič-Dragica, Andrej Jurko-
voč, Franc Golob in Vili Vresk Mirko. Okupator
ujame štiri partizane in zapre družino Kovačec.
Gospodarja pozneje ustreli kot talca.
12. 2. 1945 - Nemci obesijo v Frankolovem 100 talcev. Med njimi
so iz našega območja Miha Osterman in Adolf Stalcer,
oba iz Ptuja, Matija Horvat iz Tomaža pri Onnožu,
Maks Lorber iz Stoperc, Franc Krajnc iz Podlehnika in
Ivan Trstenjak iz MiKlavža pri Ormožu.i,
19. 2. 1945 - Bombardirajo zavezniki ptujski
železniški most. Sredina mostu je porušena in porušenih
je več hiš v bUžini.
20. 2. 1945 — Zavezniška letala odvržejo več bomb na sejmišče in
bUzu Mladike v Ptuju. Poškodovanih je več stavb.
Po dnevih nedoločeni pa so tile februarski dogodki;
-	februarja 1944: V Muretincih na Ptujskem polju ustanovijo
pri Juhjani Cuš partizansko tehniko. Tiskarja v tehniki sta Franček
Kajnč in Božo Žnidarič.
-	februarja 1944 ustanovijo odbor OF v vaseh: Apače,
Gorišnica in Zamošani.
v februarju padejo v boju za svobodo: Lovro Krajnik iz Ptuja,
leta 1942; Maks Samastur iz Makol, leta 1944; leta 1945 pa: Janez
Drevenšek iz Lovrenca, Jurij Carf iz Ormoža, Avgust Lončarič iz
Bolfenka v Halozah in Petek Ozvald iz Dornave v Dachauu.
V. R.
SLOVENSKA BISTRICA
Skupna seja zborov
V petek, 13. februarja 1976 so se v Slov. Bistrici zbrali delegati vseh
zborov skupščine občine. Posvetili so posebno pozornost analizi izvajanja
politike družbeno ekonomskega razvoja občine v preteklem letu in predlo-
gu resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Slov. Bi-
strica za leto 1976.
Na skupni seji so delegati zborov skupščine obravnavali še predlog
samoupravnega sporazuma o financiranju skupnosti za letošnje leto in
predloga za izdelavo družbenega plana podravskih občin za obdobje
1976—1980. Obravnavali so tudi osnutek programa dela skupščine občine
Slov. Bistrica, poročilo o delu izvršnega sveta in predloga sklepa o poime-
novanju nove osnovne šole v Črešnjevcu po revolucionarju Ve|jku Vla-
hoviču.
Delegati so na ločenih sejah obravnavali še nekatera konkretnejša
vprašanja. Tako so v družbeno-političnem zboru posvetili posebno pozor-
nost predlogu odloka o pogrebnih svečanostih, predlogu družbenega dogo-
vora o samozaščiti v o^ini in predlogu samoupravnega sporazuma o fi-
nanciranju krajevnih skupnosti^ v zboru združenega dela bodo obširneje
obravnavali predlog odtoka o priznavalninah borcev NOB. Na zboru kra-
jevnih skupnosti pa predlogu samoupravnega sporazuma o financiranju
krajevnih skupnosti.	V. Horvat

Prejšnji teden se je v Vidmu pri
Ptuju sestal štab civilne zaščite
krajevne skupnosti. Na seji pa so
med drugim sklepali o programu
dela štaba CZ za leto 1976 in o
izobraževanju enot CZ prve
pomoči Med drugim so sklenili,
da bodo verjetno v mesecu juliju
organizirali v Vidmu večjo vajo
teritorialnih enot civilne zaščite za
območja krajevnih skupnosti:
Videm, Leskovec, Podlehnik in
Dolena.
To bo tretja vaja na tem
območju. Leta 1974 je že bila v
Leskovcu, lani v Doleni, ki pa ni
najbolje uspela, zato je letos na
vrsti Videm. Datum sicer še ni
določen, vendar bo vaja neko
nedeljo, ki naj pokaže, kako smo
pripravljeni v primeru napada pa
tudi v primeru kakšne elementar-
ne nesreče, ko je treba kar se da
hitro reševati človeška življenja in
imetje.
V okviru CZ morajo biti še
posebej izurjena dekleta in žene
pri nudenju prve pomoči prebi-
valstvu, zato bo krajevna skup-
nost, skupaj z občinskim štabom
CZ v Ptuju, organizirala v Vidmu
dva tečaja prve pomoči. Krajši
tečaj bo traji 20 šolskih ur, daljši
pa 80 ur. Tečajnice, ki bodo
obiskovale zadnji tečaj, bodo
morale opraviti tudi izpit. Tečaj
prve pomoči, ki bo trajal 80 ur, bi
naj obiskovale tudi tečajnice iz
Leskovca.
F. H.
Harmonija med Borovci
Na Ptujskem polju, točneje v gozdu pri Dražencih, smo
pred časom ujeli v objektiv dva mlada borovca, lii sta se v
rasti trdo „objela' m skupaj rasla visoko v nebo, vse
dotlej, da enemu ni sneg odlomil vrha. Tc pa je zanj
pomenilo konec življenja. Pod ostrimi zobmi žage in
sekire je omahnil, drugi še raste in bližnja drevesa so mu
sedaj v tolažbo.	Foto in tekst: F. H.
Poleg dveh že objavljenih zlatih parov v prejšnji številki so
na magistratu v Ptuju, 7. februaija 1976 svečano razglasili za
zlatoporočenoe še:
Bogomir in Jožefa Murkovič, iz Male vasi 30 pri Gorišnici.
Bogomir je upokojen pek, Jožefa pa gospodinja, oba sta bila
rojena 1902 leta.
Franc in Elizabeta Obran, upokojenca iz Zabovcev 68, rojena
sta 1902 in 1903.
Jožef in Justina Vidovič, iz Stanošine 34 pri Podlehniku. Jože
je bil rojen 1888 in je bil delovodja na žagi, Justina rojena 1904
pa je bila kuharica.
V soboto 14. februaija 1976 pa so na ptujskem magistratu
svečano potrdili 504etnico skupnega življenja.
Jakob in Terezija Kondrič, kmetovalca v Tibolcih 39, oba sta
dopolnila 72 let.
IzobraŽevanje
brodarjev
Brodarsko društvo ,,Ranča"
Ptuj je navezalo tesno sodelovanje
z Ljudsko tehniko v TAP-u. Skup-
no z njimi pripravljajo tudi tečaj z
izpiti za voditelje čolnov, ki bodo
28. februarja. Interesenti se že
skrbno prijavljajo pri Marjanu
Vidoviču v tovarni avtoopreme
Ptuj, kjer dobijo tudi podrobnejša
navodila.
m. m.
vreme
do nedelje, 29. februarja 1976.
Zadnji krajec bo v nedeljo, 22.
februarja ob 9.16.
Napoved: Od 20. do 23. febru-
arja bo spremenljivo vreme. Ob-
časno bodo močnejše padavine,
predvsem kot sneg. V času pada-
vin, bodo pihali močnejši mrzli
vetrovi. Od 24. februarja do kon-
ca meseca bo suho vreme.
Preostali del februarja ima še
ta-le stari kmečki, vremenski pre-
govor: Kakšno vreme na dan Pe-
tra stol (22) tako bo ostalo mesec
dni. Po Matiji, (24.) lisjak več ne
gre na led.
Alojz Cestnik
\_^
RODILE SO:
Veronika Cižič, Starše 1 -
Marjano; Anica Gočar, Jurišna vas
9 - Simona; Marija Habjanič,
Soviče 20 - Roberta; Marija
Zlahtič, Muretinci 1 - Romano;
Katarina Toplovec, Pongerce 10 -
Lidijo; Terezija Ceh, Gabernik 22
-	Romana; Alojzija Rampre,
Kupčinji vrh 31 - Ireno; Tatjana
Botolin, Tomšičeva 33 - Jožeta;
Marija Tetličar, Slovenja vas n. h.
-	Andrejo; Dragica Bauman,
Zupečja vas n. h. - Matejo;
Zlatka Polanec, Kvedrova 5 -
Damjana; Antonija Polak, Ilovci4
-	Antonijo; Silva Lamot, Tmovec
1 - Klavdijo; Irena Dob run.
Mariborska 17 - deklico; Katica
Cvetko, Spuhlja 74 — Lovrenca;
Ana Jakob, Stojnci 105 -
Marjana; Slavica Vidovič, Strajna
5 3 - Božo; Neža Vrtačnik,
Markovci 7 - Daniela; Terezija
Zagoranski, Skorba 16 - deklico;
-Marta Babosek, .Mestni vrh 5 -
Dejana; Anica Brodnjak, Orešje 29
-	dečka; Veronika Rakuš,
Anželova 17 - Natašo; Ana Kos,
Lača ves 52 - Tatjano; Marija
Koldenik, Pacinje 5/a - dečka;
Marija Bauman, Pleterje 70/a -
Brigito; Danica Kokol. Kj:čevina4
-	Jerneja; Marija Kumer, Lahonci
51 - dečka; Nežka Pleteršek,
Njiverce n. h. - Mojco; .Marija
MESARIC Jelovica 28 - Zvonka:
Jožica Domanjko, Okoslavci 59 -
Roberta; Terezija Mahorič, Slo-
venja vas 49 - Leo; Ana Glažar,
Hajdoše 36 - Franca; Marija
Mohorko, Sela 29 - Valerijo;
Irena Rampre, Njiverce 4 -
Gabriela; Ivana Kelc, Paradiž 41 -
Borisa; Zdenka Majcenovič, Do-
lane 20 - Suzano; Marija Ovčar,
Markovci 42 - Darjo; Danica
Škorjanec, Krčevina 3 - Jana;
Ljudmila Vrabl, Štuki 11 -
Andreja; Anica Hameršak, Bukov-
ci 60 - Heleno; Terezija Mavrič,
Radomerje n. h. - Borisa; Matilda
Horvat, Mariborska 60 - dečka;
Jožefa Bokša, Koračice 11 -
Damijana.
POROKE:
.Milan Krajnc, Hrastovec 135 in
Anica Jakob, Gradišča 53; Marjan
•Markež, Janežovci 8 in Irena Ceh,
Janežovd 8;.Marijan Malek, Rjavci
22 in Frančiška Ketiš, Rjavci 22;
Alojz Caf, Vintarovci 70 in Neža
Šrajner, Janežovci 6; Slavko
Vidovič, Dornava 79 in Marija
Zagoršek, Dornava 34; Stanislav
Mlakar, Vel. Okič 2 in Ana
Krajnc, VeL Varnica 79; Marijan
Zelenik, Vintarovci 5 O/a in Anica
Potrč, Janežovski vrh 30; Franc
Munda, Lunovec 16 in Marija Šic,
Muzejski trg 1; Milan Fajt,
Draženci 82 in Zdenka Šegula,
Dražend 40; Marjan Sok,
Zamušani 55 in Ivanka Trunk,
Tibold 59.
UMRLI SO:
Anton Campa, Lackova 1, roj.
1889, umrl 5. febr. 1976; Rozalija
Škofič, Draženska c. 21, roj.
1914, umrla 7. febr. 1976;
Jeromin Iljevec, Pobrežje 43, roj.
1911, umrl 8. febr. 1976; Alojz
Kokol, Na Tratah 12, roj. 1892,
unul 9. febr. 1976; Franc
Rihtarič, Lovrenc 70, roj. 1935,
umrl 10. febr. 1976; Alojzija
Rine, Podlože 108, roj. 1912,
umrla 11. febr. 1976; Boris
Šijanec, Mariborska 23, roj. 1909,
umrl 15. febr. 1976; Marija
Rogina, Spuhlja 102, roj. 1896,
umrla 11. febr. 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni
urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m upra-
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v pronnetu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
V soboto, 7. februarja 1976,
je uspešno končalo 35 slušateljev
partijsko-politično šolo B pro-
grama, ki stajo pripravila komitt
OK ZKS Ptuj in Delavska univerza
Ptuj. Najprej so v letih 1974 in
1975 slušatelji uspešno opravili A
program partijsko-politične šole,
ki je obsegal teoretična družbena
znanja s področja marksizma;
sedaj pa so v B programu sprejeli
še izbor aktualno-akcijskih tem
našega razvoja.
Tako je bila zaključena
organizirana oblika izobraževanja,
kot je povedal v zaključku
partijske-politične šole, sekretar
OK ZKS Ptuj, Alojz Gojčič.
Posebej je opozoril na to, da je
potrebno začeti z evidentiranjem
možnih kandidatov za srednjo
politično šolo pri CK, saj bo
ptujska občina v študijskem letu
1976/77 kadrovala v to šolo
najmanj 8 slu.šateljev. Povedal je
še, da morajo organizirane oblike
izobraževanja imeti tudi odraz v
osnovnih organizacijah in tam
pokazati svojo moč. Spregovoril je
še o peti seji CK ZKS, ki trenutno
usmerja ost dela v močno
organiziranost in postavlja pred
nas zahtevo najčvrstejše obliki
demokratičnega centralizma, kar
pomeni, da moranK) sklepe
sprejemati demokratično in jih
dosledno izvajati. Glede kadrovske
problematike je povedal, da ni
načrtnega štipendiranja v ptujski
d:)čini. Planov potrebnega kadr ■
za obdobje 1976 80 praktično
ni. Ob tem ne smemo mirno stati,
saj je jasno, da razvoj in
perspektivo občine lahko priča-
kujemo le od kadra.
Organizacijsko-kadrovska-idejna
enotnost ZK se mora pokazati v
svoji luči v krizni situaciji, ko
rora biti strnjena. Povedal je še,
da nas v prihodnje čaka veliko
političniii akcij v partijskem delu,
ki zahtevajo angažiranost in
odgovornost pri realizaciji za
slehernega kom unista.
Slušateljem je ob koncu
spregovoril še direktor DU Viktor
Krajnc in se jim zahvalil za
udeležbo ter želel, da z vsebino te
oblike izobraževanja seznanijo
tudi druge.
MG
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji v ponedeljek razpravljal
o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v
občini Ptuj. Po vsestranski razpravi so sklenih, da naj bodo razprave v
vseh skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v organizacijah
združenega dela končane do konca februarja, podpis pa naj bi bil v
sredini marca.
Glede na to, da so programi samoupravnUi interesnih skupnosti
sestavni del družbenega dogovora, morajo biti le-ti usklajeni z dogovori v
koordinaciji in pripombami organizacij združenega dela. Organizacija
združenega dela naj na zborih sočasno ob razpravi določijo tudi
podpisnika sporazuma, ki ga bo v njihovem imenu podpisal.
m. g.
POJASNILO
V zadnji prilogi »^'rogrami dela samoupravnih interesnih skupnosti"
nam je pri PROGRAMU IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ, na
strani 3, tiskarski škrat tako dosledno pomešal vrstice, odstavke in
številke, da se v njih bralec sploh ne znajde. Razumljivo, da zaradi tega
besedila ni moč uporabiti v javni razpravi. Za kar se bralcem
opravičujemo.
Uredništvo
Osnovna organizacija ZSMS iz Lovrenca na Dravskem polju, bo v
soboto, 21. februarja 1976, gostitelj območnega tekmovanja „Kaj veš o
kmetijstvu", ki ga pripravlja repubhška konferenca ZSMS ob sodelovanju
zadružne zveze Slovenije. Na teme iz živinoreje, poljedcljstva in
strojništva bodo odgovarjale po 3 članske ekipe iz Svečine, Pesnice,
Pernice, Frama, Rač, Slovenske Bistrice, Makol, Ptuja, Lenarta, Ormoža
in domačini iz Lovrenca na Dravskem polju. Za najboljše so pripravili
lepe nagrade. Po končanem tekmovanju se bodo mladi zavrteli ob zvokih
ansambla ,JEletroni" iz Rogaške Slatine.	MG
Alojz in Marija Letonja, iz Vidma pri Ptuju št. 6, Alojz je bil
rcgen 1905, po poklicu trgovec, Marija pa 1907 in sta tdco
doslej najmlajši zlati par.
Foto: Langerholc