flOVICE

LETO IV. - H. 32
V KOČEVJU 1. AVGUSTA 1959
Cena 10 din
KULTURNO IZŽIVLJANJE V KLUBIH
PORAVNALNI SVETI
NOV DRUŽBENI ORGAN
Na jesenskem delis zasedanja bo Zvezna ljudska skupščina obravnavala med drugimi tudi osnutek zakona o poravnalnih svetih. Poravnalni sveti so nov družbeni organ., ki naj bi s pomočjo družbenih in političnih organizacij na miren in izvensodski način reševal sporna razmerja med državljani, civilno - pravnimi osebami, družbenimi organizacijami in društvi. Slo bi za primere, ki jih sedaj obravnavajo redna sodišča, predvsem okrajna. Sveti bi tudi odstranjevali vzroke čestokrat nepotrebnega in nezdravega tožar-jenja.
Osnutek zakona za poravnalne svete predvideva razmeroma široke pristojnosti, zato bodo ti družbeni organi lahko v veliki meri razbremenjevali redna sodišča, katerih delo bo na ta n\ačin hitrejše in boljše. Ti sveti bodo v glavnem pri krajevnih uradih, v večjih krajih in mestih pri stanovanjskih skupnostih in bodo dajali pravno pomoč državljanom, civilno-pram m osebam, družbenim organizacijam in vsem te pomoči potrebnim.
Pred sveti bi obvezno obravnavali, preden bi se tak postopek začel pred rednim sodiščem, kadar gre za premoženjske spore do vrednosti 50.000 din, za razveze, spore zaradi priznanja očetovstva in plačila preživnin ter spore zaradi ureditve meja, motenja posesti, zasilnih poti, delitve premoženja, poljske in gozdne škgde po d vjadi, ne glede na vrednost.
Sveti bi obravnavali tudi kazniva dejanja na zasebno tožbo, razen če so storjena v tisku in kazniva dejanja, ki jih preganjajo na predlog oškodovanca.
V vseh teh primerih strahka ne more sprožiti postopka pred rednim sodiščem, če s potrdilom poravnalnega sveta ne dokaže, da je poravnalni poskus ostal brez uspeha- Toda stranke lahko predložijo Poravnalnemu svetu tudi vse dru-Be premoženjsko pravne spore ne Blede na vrednost spornega predmeta.
Glede dela in pristojnosti teh svetov je treba posebej omeniti, da ima sklenjena poravnava pred tem družbenim organom to posledico, da zahtevka, ki je predmet obravnave, ni mogoče več sprož.ti pred rednim sodiščem, razen tega pa ima pravni poskus pred poravnalnim svetom tudi značaj sodnega spravnega poskusa in je zanj v primeru poravnave mogoče zahtevati tudi sodno izvršbo.
Svete bodo izvolili na zborih volivcev za dobo dveh let. Vsak svet pa bo imel predsednika in r”a članaJer njihove namestnike. Dolžnost elanov poravnalnega sve-ta je častna in brezplačna, vendar imajo pravico do nadomestitve za izgubljeni zaslužek in dejanske stroške.
Prepričani smo, da se bo marsikateri spor lahko rešil v domačem okolju in na miren način brez dragih odvetnikov in drugih. V marsičem bodo razbremenjena redna sodišča, ki bodo teže primere tako hitreje reševala. V nekaterih krajih so kljub temu, da zakon o poravnalnih svetih še hi sprejet, že izvolili svete in ti so že rešili prve spore.
Prav gotovo pa je, da se bodo Poravnalni sveti lahko uspešno uveljavili samo v primeru, če bodo zbori volivcev in organizacije SZDL posvetile največjo skrb izbiri kadra za svete in izvolili res ugledne, priljubljene in nepristransko razsodrie ljudi.
Tudi v naših krajih je zadnje dni živahna razprava okrog volitev poravnalnih svetov. Po sedanjih poročilih, ki jih ima okrajno sodišče v Kočevju, so v Ribnici že izvolili dva sveta, zadnje Priprave pa so tudi v Kočevju, Sodražici in drugod. Zaenkrat tu volijo svete na predloge družbenih organizadjj občinski ljudski odbori. Bili pa bi na sedežih krajevnih, oziroma matičnih uradov, ako da bi bili matičarji hkrati ‘djnikt teh svetov in opravljali vse administrativne zadeve.
V našem zgodovinskem obmor- Kakšno naj bi bilo torej delo ta- like, da se dobe ljubitelji filma, ki skem mestu, ki ima svojo trgovsko koga kluba, od katerega toliko pri- se pogovore o tekočem filmskem tradicijo še iz časov beneške re- čakujemo? Predvsem je že na zunaj programu v domačem kinemato-
publike, v Kopru, se že nekaj ted nov vrste seminarji Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja. Za režiserji dramskih skupin na podeželju so se pretekli teden zvrstili predsedniki filmskih programskih svetov, knjižničarji, vodje ponekod že de-
značilna razlika v tem, da se v	grafu, pa tudi o filmu sploh, torej
klubu ne zbira naenkrat veliko lju-	oblika vzgoje obiskovalca kina. Kadi. To je po eni plati dosti pri-	ko je to važno, je bilo napisanega
v lačne j e, ker se s tem ustvarja in-	že precej, najbolj zgovorna pa je
timnejše vzdušje v klubu, daje pa	številka UNICEF, ki pravi, da kine-
tudi mnogo več možnosti, ker de-	matografi vsega sveta prodajo
javnost v klubski obliki kulturnega	dnevno 7 milijard vstopnic! Ne,
izživljanja in sploh spremljanja ce-	niste se zmotili, res je tako. Pri
lujočih ponekod	pa šele	nastajajočih	lotnega družbenega dogajanja doma	tem pa je še vrsta krajših kultur-
klubov,	v	tem	tednu	pa	tam	delajo	in po svetu, daje neprimerno p e-	nih, gospodarskih in drugačnih fil-
predsedniki	občinskih	svetov	Svo-	strejši izbor najrazličnejših podro-	mov, za katere je klubski prostor
bod in prosvetnih društev.	čij, ki jih lahko vključimo, s tem najprimernejši.
Delo ljudske knjižnice, filmskega pa pritegnemo mnoge, ki bi sicer	(konec na 2. strani)
programskega sveta in posebno še ostah ob strani. Da bo bolj ra-kiuba je zelo povezano. Da bi v zumljivo, naj navedemo samo nekaj tem pogledu pretresli nove mož- primerov, kajti o tem se danes prenesti pridobili dragocene izkušnje cej govori, nismo pa si vsi edini,
'	'	’ ' kako in kaj naj to bo.
Ena največjih letošnjih proslav v okviru 40-letnice KPJ bo 19. sept. na Turjaku. Na sliki: lipe — priče nekdanje moči in padca Turjaka
in primerjali inozemske in naše do sežke na teh področjih, so se teh seminarjev udeležili tudi zastopniki naših občin. Iz Kočevja jih je bilo 7 (od tega 2 iz Kočevske Reke in
Priprave za veliko proslavo na Turjaku
T
~zjL
Današnji čas v eri najrazličnejših	za svoj občinski praznik, ki ga	kamen na eni strani vklesal par-	in šole, katerim so že poslali va-
tehničnih pridobitev je tudi zelo	slave Laščani na obletnico padca	tizane, ki se vzpenjajo po lestvi,	bila, da sporoče, s čem se bodo
zahteven po posredovanju. Pri tem	Turjaka v roke partizanov, se v	se dvigajo na grajsko obzidje, na	udeležili tega slavja. Pripravljalni
pa je televizija sredstvo, ki zdru-	Laščah pridno pripravljajo. Na Tur-	drugi pa padajoče belogardiste. Tur-	odbor bo nato izbral najboljše toč-
1 z Rudnika), iz Ribnice 2, iz Ve- zuje gledališče, kulturno in športno jaku bodo organizirali proslavo, ki jaška okolica, ki je že tako pri- ke in jih uvrstil v program. K so-likih	Lašč	2	in	iz	Dobrepolja	2.	življenje, posreduje najvažnejše	bo presegla občinske meje in do-	vlačna za obiskovalca, posebno za	delovanju pa so povabili tudi Mu-
Za	ljudske	knjižnice	se	pripravlja javne dogodke, kii približa gledalcu	bila značaj širše okrajne manife-	turista, bo tako dobila še eno za-	zej NOB iz Kočevja, ki bo v tistem
nov način dela,	ki obsega zlasti	ob sprejemniku tudi najoddalje-	stacije v letu proslav za 40-oblet-	nimivost.	času	v	Laščah	priredil	razstavo	»4»
razdelitev knjig po novem sistemu, nejši kraj na zemlji. Pri tem ima nico KPJ in SKOJ.	Slavnostni program pa bodo se- let KPJ in SKOJ«, za katero je med
ki je preglednejši in	omogoča	ob	ogromno kulturno, gospodarsko in	Sestavljen je bil poseben gradbe-	stavila kulturno umetniška društva	ljudmi	že	zdaj	veliko	zanimanja,
prostem pristopu bralca do knjižne politično vlogo. Čeprav se je tele- nj odbor pri Okrajnem odboru ZB, police lažjo orientacijo, dalje de- vjzijski sprejemnik drugod izkazal ki ga vodi Edvard Podlogar, predli tev časa na ure za mladino in kot vzrok, ki človeka skoraj iz- sednik Občinskega odbora ZB La-p osebe j za odrasle. To je posebnega ključuje iz javnega življenja, je za šče. Do dneva proslave bodo na Tur-pomena za knjižničarjevo delo z naše prilike, tudi zaradi cene spre- jaku postavili spomenik 116 padlim bralcem, saj je kulturna dolžnost jemnika, skupno gledanje prenosov borcem, med katerimi so tudi štir-knjižničarja, da načrtno širi bral- odlična oblika za skupno ocenje- je neznani Francozi. S prostovolj-čevo zanimanje za razna področja vanje dogodkov, pomena, za ust- nim delom bodo pripravili tla in tako leposlovne kot poljudnoznan- varjenje širšega obzorja, za pora- kamnit okvir precejšnje velikosti,
stvene in politične knjige, mu iz- j an j e pobud za delo, za izobraže- sredi katerega bo ljubljansko pod- Amerike, je pretekli teden obiskala ostruje in brusi	okus	in odnos	do	vanje itd. Ob televizijskem spre-	jetje »Naravni kamen« postavilo	Venezuelo,	Kolumbijo in Ekvador.
jemniku, pri rednih oddajah kot	marmornat sarkofag, ob okviru pa	Misija je	povsod lepo sprejeta m
so oddaje za pionirje, prenosi g le- 9 metrov visok obelisk, prav tako dahških del in TV dram, športnih iz marmorja. Na sarkofagu bodo srečanj, oddaj za gospodinje in vklesane posvetilne besede, na obe-žene (kuhinja, stanovanje, vzgoja, lisku pa bosta na dveh straneh
m
------ r*rr_ __
wvr\ \ Al f» F
\ VZ---Z V L.---f l/
S Naša misija dobre volje, iskuje države Srednje in
3*
ki ob-Južne
dobre knjige. Prav gotovo bo akcija za odpiranje javnih čitalnic pri tem imela posebno vlogo. Posamezen bralec si ne more iz lastnih sredstev privoščiti vseh naših periodičnih publikacij, kaj šele, da bi mogel seči po inozemski reviji. Vse to naj omogoči dobro urejena in prijetna čitalnica, ki se bo tesno navezala na knjižnico.
Kjer je le mogoče, naj bo ob knjižnici in čitalnici tudi klubski prostor. V našem kulturnem življenju, zlasti pa v delu kulturnih društev in Svobod, se je že dalj
v razgovorih s tamkajšnjimi vladami navezuje gospodarske, kulturne in diplomatske stike.
® Da je konferenca štirih zuna-
razgovorih. Nova metoda razgovora je v tem, da bodo Sovjetska zveza in zahodne sile pismeno formulirale svoja stališča o točkah berlinskega sporazuma. Izdelali bodo dva predloga, sovjetskega in zahodnega.
# V britanskem parlamentu je končana debata o položaju v ta-
moda itd), se dajo lepo razporediti vklcA.L simbolični podobi iz bojev njih ministrov v Ženevi zašla v slepo boriščih v britanskih kolonijah. Po-
dnevi za obiskovalce s posebnimi za turjaški grad leta 1943. Aka- ulico, kažejo zadnje vesti, da so interesi. Drugi dnevi pa nudijo pri- demski kipar Stane Keržič bo v dosegli nek napredek v privatnih
Zavod za zaposlitve invalidov je dobro zastavil delo
V sredo je bila seja upravnega razširitev zgradbe. Slednje bi bilo Prav bi bilo, da ljudski odbor od-.	_ „	.	odbora Posredovalnice za delo v najprikladneje v obliki zamenjave stopi stroje s prepisom osnovnih
časa kazala huda potreba po novih Kočevju. Člani upravnega odbora so iz fonda splošnega ljudskega pre- sredstev, kajti šiviljski obrat je za metodah dela z ljudmi, po novih pretresali delovanje novoustanov- moženja. S sorazmerno nizko in- Kočevje potreben, tega mnenja pa možnostih. Načini, ki so mogli še Ijenega Zavoda za zaposlovanje in- vestioijo, okrog 2 milijona dinar- so tudi v Ljubljani, Češ, naj se to prva leta po vojni pritegniti znatno validov, ki ima svoje obrate v Osil- jev, bi zaposlili v eni izmeni 30 uredi doma. Pletiljski obrat že dela število prebivalcev nekega kraja v niči, Papežih in v Kočevju. Še vedno ljudi, kar je za reševanje vprašanja Trenutno pletejo otroške žabe, pre-
kulturno izživljanje, danes ne vle- imajo v Zavodu težave z obratom dejo več. Tako je nekakšna »kul- lesne galanterije in mizarstva v turnaw kriza rodila ideje o novih Osilnici, ker se ne more razširiti oblikah dela z ljudmi v kulturnem zaradi tega, ker je stavba v kateri in sploh v javnem življenju. Dej- je pričel delati, v privatni lasti.
sebna preiskovalna komisija, ki jo je imenoval parlament, je ugotovila, da so v taboriščih, v katerih imajo zaprte domačine, ki se borijo za neodvisnost svojih dežela, neznosne razmere. V taborišču Bula v Keniji je marca b'lo ubitih 11 zapornikov. Gestapovske metode, ki jih velesile uporabljajo v koncentracijskih taboriščih, so kaj žalostno ogledalo njihove demokracije in visoke kulture.
® Po svetu se je raznesla vest, da se nameravajo sestati v Parizu ali
stvo, da so se pri kulturnih društvih zbrali tisti, ki jih je zanimala dramatika — na leto pa so dali lahko ostalim le nekaj predstav, da je pevski zbor imel podoben način dela in morda še kakšna sekcija društva, ostalih pa ni bilo mogoče
zaposlenosti v Osilnici in bližnjih šli pa bodo tudi na druge vrste ple- Londonu predsednik ZDA Eisenho-vaseh izrednega pomena. Ob po- tenin.	vver, britanski ministrski predsednik
trebi bi uvedli samo drugo izmeno,	Za vse te obrate, ter za pletar-	Macmillan	in	predsednik francoske
za kar bi imeli	že vse osnovne po-	stvo v Papežih in vulkanizacijo v	republike	de	Gaule. Kasneje so
goje.	Kočevju, so predlagali upravnemu uradni predstavniki teh vlad to za-
Nacionalizacija	lokala	namreč	ne	bi	Razpravljali so	tudi o Šiviljskem	odboru, naj podpre njihovo prošnjo	nikaij.
rešila	situacije,	ker	je	potrebna	obratu, ki ga	je prevzel Zavod,	za posojilo 9 milijonov, s katerimi	q 400 novih	alžirskih zapornikov
bi mogli dodobra razviti te dejav- v francoskih ječah je začelo gladovno
Proslava dneva vstaje v Jelenovem žlebu "Z:	s'toka^pT- Sen ^ti'minisS^asne'^
lika za novo dejavnost.	žirske vlade.
Tudi v ribniški občini smo lepo puške. 22. julija 1941 so se zbrali Poseben problem predstavlja za- 0 v Londonu so objavili osnutek
čete, prisegli zvestobo narodu boj proti fašističnim tiranom.
vključiti v ta krog, je nujno moralo proslavili 22. julij — Dan vstaje posamezni ilegalci v partizanske poslovanje invalidov, ki jih ima desetletnega načrta o ukinitvi ta-privesti do široko zasnovane ak- slovenskega ljudstva proti okupacije, da se vse to spremeni. Prav- torju. Občinski odbor Zveze borcev zaprav je bolje zapisati dopolni, je skupaj s SZDL in drugimi orga-razš ri, kajti dosedanje oblike dela nizacijami pripravil lepo in pri-# kulturnih društev in Svobod naj srčno proslavo v Jelenovem žlebu, ostanejo, nove oblike in možnosti pred spomenikom nad breznom, v pa naj pritegnejo še one, za ka- katerem je našlo smrt toliko so-tere do zdaj bodisi ni bilo prostora vražnih vojakov, je govorila Ančka
in Posredovalnica na seznamu 23. To rif v predloženem desetletnem našo sami težji invalidi, katere ni Črtu o ukinitvi tarif v svobodnem Ugasnila so mnoga dragocena kar tako razporediti na delovno trgovskem pasu evropske sedmo-življenja, toda borci so jurišali, mestp. Posebna komisija, ki bi mo- riCe, To bi bile: Avstrija, Danska, padali in prezirali smrt v boju za rala iskati primerna delovna mesta Norveška, Portugalska, Švedska, svetle cilje, ideale, za svobodo. Ves zan.ie, in jo je postafvil ljudski od- Švica in Britanija, narod je postal ena sama pest, ki b°r' m ?pravlla mfesar. V komisijo 0 Z veliko pomorsko parado v ie razbijala okove suženjstva in niso PrLšJi ljudje, ki bi imeli razu- Aleksandriji so zaključili štiridnevno
“ ...	"	mmranio 'rrt t/\ /4/vio r#lr*#Q+l/a n i i Tl  1 ........ 1  _ 11 ■ •	1 v
ali	pa	zanje	tak	način	dela	ni nudil Pakiževa, ki je bila v partizanskih	prehajala od zmage do zmage.	mevanje za to delo, skratka, njihov	proslavo sedme obletnice državnega
tistega,	kar	jih	je	zanimalo.	vrstah ob veliki zmagi v Žlebu.	Tovarišica Pakiževa je nato še	iztx)r n* bil niti malo posrečen. Svoj	prevrata v Egiptu. Poleg vojske so
_____ ______________________________ Govorila je o začetkih vstaje na podrobneje opisala takratni boj v prispevek k tej zamudi pa je dalo v paradi nastopale tudi mladinske.
Slovenskem in dejala, da je že pred	jelenovem žlebu ter položaje par-	tudi tajništvo za delo OLO, ki je	skavtske m sindikalne organizacije
kapitulacijo Jugoslavije Komuni-	tizanske in italijanske vojske.	obljubilo pismeni maternal, obrazce,	ter nacionalne unije. Govoril je
izprosen boj proti osvajalcem. Par-	lov jn Psami gospodarimo s tem,	So^^obila 1698 k°m‘Slja d° d	mumsti arabskih držav največji so-
VREME
V nadaljnjem bo lepo, vroče poletno vreme.
,	~	,v *	.	*	lov *aii sdini gospodarimo vem, x
Padavine pričakujemo okrog 1. tija je prižgala plamenico upora iti kar imamo. Marsičesa še nimamo, J J
avgusta ter okrog 7. avgusta.
vražniki arabskega nacionalizma in
m->, t na	»** -—a-------	- vključevanju Združene arabske republike.
iNasa stavna pa do miadjne v uk je bilo poudarjeno, 0 Francozi so začeli v Alžiru z
Pri razgovoru o
počili so prvi streli iz uporniške zat0 delamo.
koristnejše9 mjeučinkwit^š°etr bomo da je letos’ čeprav ie manj absoF- "vo veliko ofenzivcTproti alžirski koristnejše in učinkovitejše bomo vent[)v šolske obveznosti fza občine r,c„r,hr,rnini fi-nnti ai*,vclh h™v.i
si-r-FšMč ESE3SH ES"
mo tildi to veliko delo, katero smo
svoje najdražje — življenje za to, kar mi danes gradimo. Spomin na
fronti. Alžirski borci taktiko »udari in se prj čemer se izogibajo to) tudi manj učnih mest, pri če- večjih bojev z desetkrat močnejšim
dolin, izvršiti zase, z* otroke, p,	Sl* n*!	°P"n,,*n,m
tudi za stotisoče, ki ,so^ ^žrtvovali uspei0 dobiti deklet na učna mesta, 0 y okviru sedmega svetovnega
ki so po tradiciji sicer za fante, festivala mladine, ki je na Dunaju, ,, x ^	„	.	, po svoji naravi in zahtevnosti pa sodeluje tudi naša mladinska sku-
junasko preteklost pa naj nas še primerna tudi za dekleta. Stano- pina »Branko Krsmanovič«, »Ivo nadalje vzpodbuja pri delu za zgra- ygnjgko vprašanje se ob tem za va- tola-Ribar« in Jazz orkester s so-ditev boljšega življenja socia- jence vedno bolj zaostruje. Ob »mi- listoma Marjano Držaj in Ticom ,izma-	ru« na gradbišču bodočega vajen- Petrovičem.
Nastopila je še gasilska godba, skega doma pa mnogim izginja 0 Grško vojaško sodišče je obso-pionirji	so	recitirali,	na delu	pa	skorajšnja	možnost, da bi se učili v	dilo 17 državljanov, ki	so se baje
'so bili tudi	ribniški jamarji. Ti	so	Kočevju, s	tem pa tudi podjetjem,	bavili z vohunstvom v	korist Sov-
spustili v brezno 34 metrov dolgo da dobijo dovolj kadra. Upoštevati jetske zveze. Ker jim vohunstva lestev in si jamo do dobra ogle- je namreč treba, da večina izučenih niso mogli dokazati, so jih obto-dali. Poleg njih so si jamo ogledali ostane v Kočevju, če že gredo iz žili, ker so bili člani ilegalne Ko-tudi drugi, med njimi dve ženski. Vajenskega doma, kar je poglavje munistične partije Grčije. r	V jami	so	še razni	deli vojaške	zase, za nove je vedno manj mož-	® Francoska letalska	družba je
Poročali smo ze o proslavi Dneva vstaje v Kočevski Reki. Na sliki: opreme.	Tu	leži tudi	še mula,	ki	nosti, ker	je stanovanjska zmog-	odprla redno letalsko progo Pariz
polna dvorana Doma Svobode v Kočevski Reki, med izvajanjem pro- kljub minulim 16 letom še ni ljivost mesta zasičena.	—London z letali na reaktivni pogroma. Spredaj sedijo gostje iz Kočevja in Ribnice	strohnela.	-jan gon, ki letijo s hitrostjo 800 km.
Zunanjepolitični komentar -------
»MIR VSEMU SVETU!«
Pred kratkim je ameriški podpredsednik Nixon osebno odprl veliko ameriško razstavo v sovjetski prestolnici ob navzočnosti najvišjih sovjetskih državnikov in okoli 30.000 gostov.
Razstava je veličasten prikaz ameriškega nadirja življenja in dosežkov ameriške znanosti, tehnike in kulture. Organizatorji pričakujejo, da bo razstavo obiskalo vsak dan okoli 100.000 sovjetskih državljanov. Tukaj bo 75 ameriških vodičev, ki popolnoma obvladajo ruščino, popeljalo obiskovalce med modeli stavb, ki prikazujejo način življenja v Ameriki, njihova stanovanja, kuhinje z gospodinjskimi stroji, velike prodajalne, modne kolekcije, literaturo in umetnost, pouk po televiziji itd Posebni elektronski možgani bodo lahko odgovarjali na stotine vprašanj o ZDA in to v ruščini.
Vsekakor pa razstava ne bo zgolj zanimiva, ampak tudi nadvse koristna za medsebojna spoznavanja in zbliževanja dveh glavnih nasprotnikov v današnjem svetu. Predsednik Eisenhower je v svoji poslanici sovjetski vladi in ljudstvu ob otvoritvi razstave med drugim dejal tudi tole: »Naša dva naroda imata tako velik skupni interes za ohranitev miru v svetu, da je treba vložiti sleherni možni napor, da bi se medsebojno zbližali. Zato upam, da bo izmenjava razstav prvi korak v smeri vzpostavljanja zaupanja in enotnosti, kakršno smo občutili med nedavno svetovno vojno.«
Tudi Nixon ni varčeval z besedami. Dejal je: »Tudi vi ste močni, kakor smo tudi mi močni; zato bi bilo odveč prepirati se, kdo je močnejši, ker bi bili v morebitni vojni uničeni eni in drugi.« Tisk pa je zabeležil tudi te besede Nixona: »Prvič, odkar se je začela civilizacija, smo prišli do tja, kjer moramo ali živeti skupaj ali pa skupaj umreti.« Jn naposled se je v nemajhno presenečenje marsikoga od navzočih, podpredsednik Nixon izrekel za zamisel miroljubnega sožitja, kakršnega, kot je sam dejal, večkrat priporoča sam Hruščev.
Sodeč po teh besedah bi si lahko obetali pomembne rezultate s sedanjih razgovorov v Moskvi. Vendar je pred prevelikim optimizmom posvaril že sam Nixon, preden je zapustil ameriška tla, ko je dejal, da se bo le pogovarjal, ne pa tudi pogajal.
V ZDA tudi zanikajo, da bodo imeli razgovori kakršnokoli zvezo z ženevsko konjerenco, vendar opazovalci menijo, da bo nemogoče izključiti Ženevo iz razpravljanja, saj tam obravnavajo najbolj bistvena sporna vprašanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Nixonov obisk bo sicer že sam po sebi pomagal k zbliževanju različnih pogledov obeh strani na najvažnejša mednarodna vprašanja; zato bo že kot tak koristen tudi brez kakršnegakoli rezultata, če pa bo iz razgovorov sovjetskih državnikov z ameriškim podpredsednikom izšla tudi kakšnaI nova pobuda za pospešeno sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom, bo to svetovna javnost tembolj toplo pozdravila.
Saj si človeštvo želi predvsem tega, kar je Nixon v trdi ruščini vzkliknil skupini sovjetskih državljanov na enem velikih moskovskih trgov: »Mir vsemu svetu!«
NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NASA REPORTAŽA — NAŠA REP.ORT
Kaj si je vredno ogledati v Ribniški dolini
Težave šolstva v Dobrepolju
Povprečen učni uspeh ob koncu pouka v Dobrepolju je dober,
svoje učiteljice Blatnikove z velikim veseljem začeli obdelovati 4
Ribnica je zaradi svoje suhe robe kakih 200 m od proge se loči na znana po vsej naši domovini. Vsak desno markjirana steza:, Iki pelje obiskovalec se bo gotovo zanimal po položnem hrastovem gozdu do »kje od ust so mero vzeli, ko so Seljana (dva kmeta). Od tam vodi žlice delati začeli«, — ali z drugo strma steza naravnost na vrh Sv. besedo: kje izdelujejo ribniško su- Ane. Položnejša, četrt ure daljša, ho robo, sita, rešeta, rete, žlice, gre malo naokrog in pripelje tudi kuhalnice in vsega »šmenta«, ki ga na vrh Sv. Ane. Nekaj korakov nad najdete v lepem in zanimivem rib- cerkvijo so Male Stene, odkoder niškem »pušeljcu«.	je lep razgled na vso Ribniško do-
Razen teh zanimivosti ima Rib- ^no- Vidi se tudi Kočevje in ob
ve rojstne vasi v Spodnje Retje pridete tako, da se peljete z vlakom do Dvorske vasi, od koder imate nekaj minut po cesti proti severu ob progi. Na Levstikovi rojstni hiši je spominska plošča.
S postaje Velike Lašče vodi pot v vas Podsmreko (45 minut). To je
niška dolina lepe in privlačne pri-rodne lepote, ki jih turisti, ki obiščejo Ribnico, ne bi smeli prezreti. Vabljive izletne točke imajo lepe in bogate razglede, nekatere od teh
lepem vremenu za Veliko goro tudi Snežnik. Od cerkve vodi lepa pot naprej po grebenu do Velikih Sten, ki se strmo spuščajo proti Strugam. Od tu je krasen razgled na
točk so zgodovinsko važne, druge Suho krajino. Naravnost pod seboj pa so zopet važne iz narodnoosvo- v'čiš Struge, vidita pa se tudi vasi bodilne vojne, kar bo razvidno iz Hinje in Zvirče. podrobnejšega opisa.
Trg Ribnica leži nekako sredi doline, ki ima podolgovato obliko in se razteza od severozahoda proti jugovzhodu. Če ste namenjeni v
srs’JSSSrfSLVZ	ta**&
Ribniška dolina nad vasjo Žlebič.
cev. Kakor povsod, je reševanje šolske reforme tu d j tu naletelo v prvi vrsti na materialne ovire. Občina, ki šteje vsega nekaj nad pet tisoč prebivalcev, ne zmore vsega, kar bi ljudje radi. Proračun za šolsko prosveto je zajel le najnujnejše tekoče postavke, niti ni bilo
Od poti, ki vod; k Sv. Ani, se po polurni hoji iz Ribnice odvaja na desno dobro markirana gozdna pot do znamenite kraške jame Ži-glovice, ki se nezavarovana odpira naravnost v globine. Raziskovalci
Z leve strani jo obdaja Mala gora, z desne pa Velika gora. Proti Kočevju je dolina odprta, le južno od
bližno 70 metrov. Razen te ima Mala gora še več podobnih kraških jam.
Ribnica—Petračev laz—Petelinek
Stritarjeva rojstna vas, kjer boste na enega učitelja tudi nad 70 učen-našli na- njegovi rojstni hiši marmorno spominsko ploščo, delo kiparja Goršeta.
Prav tako vodi pot z železniške postaje Velike Lašče skozi mali gozdiček na desno proti Malim Laščam in od tam v vas Rašico, ki je rojstni kraj Primoža Trubarja.
Pod vasjo ob cestii stoji njegov spomenik, ki je zelo lep in zanimiv.
Z železniške postaje Žlebič, po poti skozi Slatnik, nato po cesti, ki vodi v Sodražico, mimo zadružnega doma Suš je, pridemo po cesti do Vinic (30 minut), ki so rojstni kraj velikega slavista dr. Ivana Prijatelja. Na njegovi rojstni hiši je spominska plošča.
V neposredni bližini Ribnice je še nekaj znamenitosti, ki si jih 'je
učenci 8. razreda so izdelali celo are zemlje, ki jim jih je odstopila
Kmetijska zadruga Videm. Toda vprašanje je, kako bo teklo delo v bodoči zadrugi učencev, kajti KZ nima strokovnjaka za kmetijstvo, kmetijski tehnik s Poslovne zveze za kmetijstvo pa ima že po KZ preveč dela, da bi ga mogli poklicati v pomoč.
Ob šolski reformi, ki je začela predvsem v odnosu učitelja do učenca, v večjem razumevanju mladega človeka, so nižeorganizirane šole poseben problem. Učenci, ki jih obiskujejo, zaradi kombiniranega pouka in manjših drugih možnosti (izvenšolsko delo, vključevanje v razne organizacije, priredit-itd.) ne morejo .dobiti one ši-
100 %, celoten rezultat pa se bo še dvignil konec avgusta po zaključku popravnih izpitov. Po dosedanjih rezultatih pa je v občini izdelalo 84 °/f učencev osnovnih šol.
Tudi v tej občini imajo težave z nižeorganiziranimi šolami (Ponikve, Struge, Kompolje), kjer pride
mogoče misliti na začetek učilnice rine znanja in splošne razgledano-
za tehnični in gospodarski pouk na osemletki na Vidmu; še ta sredstva je bilo treba vključiti v domačo industrijo. Prosvetnega kadra primanjkuje, na treh šolah bi morali dobiti še po enega učitelja, na osemletki pa po enega za telesno vzgojo in za tehnični in gospodarski pouk.
Na Vidmu je letos začel delati zarodek bodoče šolske zadruge. Učenci 4. razreda so pod vodstvom
Dolenje vasi se dviga nizko gričev- 7	T- *	'G	nu-
je, ki zapira razgled iz Ribniške ^aje vodi steza do Gorenjske poti
ki zapira razgled v Kočevsko dolino.
Ribnica ima točke:
—Grmada (4 ure). Z železniške po- vredno ogledat. Na cesti proti Kočevju naletimo ob sami cesti v Go-
sti, Iki jo zahteva današnji1 čas. Koncentracija učencev na popolni osnovn; šoli na Vidmu pa zaenkrat še ni izvedljiva. Potreben bi bil avtobus, ki bi vozil otroke v to šolo iz Strug in Kompolj. Zanj pa ni denarja. Ideja o avtobusni progi Kočevje—Ljubljana preko Dobrepoljske doline, ki bi tudi mogla rešiti to vprašanje, pa zaenkrat, kot vse kaže, ni izvedljiva. Verjetno bo treba še počakati nekaj let.
naslednje izletne
in dalje po tej poti do Polca, nato riči vasi na levo po markirani poti do Petračevega laza, od koder je lep razgled po Ribniški dolini. Pot gre čez
Ribnica Stene Ribniški svatje hrbet v daljšem ovinku skozi smre-(1129 m, 3 ure). Iz Ribnice vodi pot hov gozd, po poti do vznožja Pete-
čez veliki most, mimo vojašnice, čez regulirani potok Sajevec do Ugara, čez most preko reke Ribnice na Kobilo, skozi vasico Zado-1 je, po poljski poti čez polje do smrekovega gozda. Od tod vodi markirana steza v položnih serpentinah skozi bukov gozd do »pod Sten«, ki se v mogočni črti vzpenjajo do 50 m visoko. Pred votlinami, kjer si v letnem času iščejo zavetja drvarji, pozimi pa ima v njih svoj brlog medved, so še danes leseni križi, s katerimi so nekoč Ribničani krotili strašnega zmaja, da jih ni prehudo strahoval. Od tod pelje markirana steza po velikih skalah na vrh, od koder je zanimiv razgled po Dolenjski in celo proti Gorenjski. Zapadno od Sten vodi steza pod Turnom (1253 metrov) in Belo steno v Jelenov žleb, kjer so partizani dne 26. marca 1943 premagali bataljon italijanske divizije Maceratta in zaplenili velike količine vojnega materiala. V spomin na to zmago si je občina Ribnica ta dan izbrala za svoj občinski praznik.
Ribnica — Brinje — Nova Štifta— Travna gora (925 m, 2 uri 30 minut). Iz Ribnice po cesti skozi Mla-
lineka, po senožetih do prelaza med Petelinekom in Grmado k naselju Urh in na Grmado ali sosednje Pleče. Sestop na Velike Poljane in železniško postajo Ortnek. Pot je markirana.
(15 minut) na kraški požiralnik, ki je ograjen z veliko železno mrežo. Tu odteka del Bistrice v podzemlje, da se zopet prikaže na svetlo v Strugah. Če gremo še dalje po Dolenjevaškem polju, vidimo ogromno teh požiralnikov, ki popijejo vse še preostale vode Rib-
Izživljanje v kulturnih klubih
(nadalj. s 1. strani)	Najboljše pogoje ima zaenkrat Rud-
Posebno vlogo ima klub v širje- nik, kjer -imajo v novozgrajenem nju glasbene in likovne kulture, kjer Rudarskem domu lepo urejene klub-
se ob novih pripomočkih (diafilm, film, magnetofon, srečanja z umetniki in njihovimi stvaritvami) raz-
niške doline. Do Dolenje vasi je iz kriva jo mnogim doslej nesprejem-Na koncu ne smemo pozabiti še Ijvi dosežki kulture, ker v svoji neke znamenitosti. Po cesti skozi vzgoji niso bili deležni pogojev, ki vas Hrovačo, od Ribnice 45 minut bj jim odprli ta svet.
Domače gospodarstvo, posebno še dogajanje v komuni, ki na masov-
ske prostore, ki so jih ob pravem času predvideli. Morda je trenutno najslabši položaj v Ribnici, kjer verjetno lep čas ne bodo mogli tega uresničiti. Pač pa imajo nekaj podobnega v Dolenji vasi, kjer so se že navadili, da se pomenkujejo v majhnem prostoru ob radiu. Tam morajo poprijeti in delo bo lahko
nih sestankih ne zbudi dovolj zani- lepo steklo. Težave pa so v Laščah, manja (preširok krog ljudi, nestrp- prav tako v Dobrepolju in Sodra-nost, kdaj bo konec in podobni po- žici — ni prostorov. V Kočevju pa. javi, ki so značilni za večje sku- bo predvidoma kmalu prazen pro-pine), bo moglo najti v obiskoval- štor v soseščini knjižnice, verjetno cih kluba več razumevanja, posa- pa tudi v Kočevski Reki. mezna področja bo možno prikazati Na seji sveta za kulturo in te-dosti zanimiveje kot samo s pre- lesno vzgojo občine Kočevje so ob-davanjem.	ravnavali tudi to vprašanje. Sklenili
Nanizali smo samo nekaj prime- so, po diskusiji o možnostih, ki jih rov, ki jasno govore v prid novi
obliki družabnega in družbenega izživljanja, ki obetajo ob iznajdljivih klubskih vodstvih in primernih prostorih dopolniti dosedanje delo kul-
nudi klubsko življenje, da podpro to obliko izživljanja. Sestaviti je treba dober odbor klUba, ki naj poskrbi za začetna dela pri opremi, za sredstva in ostalo, kar spada
Pogled na Ribnico Žlebič (Ortnek) — Stari hoda, pridemo v vas Otavice. Ta vas
Ribnica
ko, mimo opekarne, desno čez potok grad—Hudi klanec—Gregor (736 m, leži v posebno milem podnebju, ki Sajevec, mimo vasi istega imena, 2 uri 20 minut). Iz Ribnice vodi ce- je zdravo za bolnike na pljučih. Že
čez zložni hrbet Brinja vodi pot sta čez Gorenjo vas in Breg — ali v starih časih so Otavice slovele vi	... __ _____ ______
dalje čez Ravni dol do Nove Štifte, z vlakom do Žlebiča (10 minut) ali kot Dolenjski Golnik. Poleg tega so segli z otvoritvijo Francetove ja-Od tam vodi cesta,, ki nudi na ne- Ort neg a (20 minut). Z železniške vidni v tej vasi še ostanki stare •	-	•	-	....
katerih mestih zanimiv razgled, postaje Žlebič vodi cesta do prve rimske ceste, ki je vodila od Emo-Nekaj krajša bližnjica »po Štrikih« hiše na levo, od tu navzdol preko ne (Ljubljane) preko Ribnice, skozi pa se precej strmo dviga do pre- mostička čez Tžiščico do roba go- Otavige v Kolpsko dolino in se po-vala, prereže vse cestne ovinke in zda, na desno po poti proti vrhu vezovala z veliko rimsko cesto Lu-preide pri senožetih v prijetno po- do cerkve Jurija in k razvalinam ziano. Otavčan; pravijo temu kraju ložno stezo. Nato vodi cesta mimo Starega gradu. Nato vodi pot po »Stare ali Rimske vrtače«.
turnih društev, ga poglobiti in raz- zraven. Pri tem pa bo potrebno sesiriti na vse oblike našega javnega delovanje z bližnjim klubom na življenja.	Rudniku tako pri izmenjavi izku-
Kakšne pa so v tem trenutku šenj kot pri pomoči v delu. možnosti za začetek dela 'klubov?
Nova jama v bližini Ribnice
tako bogata z lepimi kapniki, da ima tudi zahtevni obiskovalec jam kaj videti. V nedeljo, 9. avgusta, jo bodo s pomočjo akumulatorjev tudi osvetlili, tako da bodo narav-
stare kapelice do »Lenčka«, kjer položnem hrbtu Slemen na Hudi je bila včasih gostilna, sedaj pa je Konec in h Gregorju. Ob poti so lep planinski dom, ki je vedno oskr- hiše, kjer se prebivalstvo peča z bovan. Pot od Ribnice »po Štrikih« lesno domačo obrtjo, z izdelova-do Travne gore je markirana. Na njem obodov in škafov, tem izletu ne pozabite tja ali na- Z železniške postaje Ortnek vodi .zaj grede ogledati Si v vaseh Kot, do vodnjaka v hrib pot skozi senč-Jurjevici ali Brežah izdelovanje su- nat smrekov gozd do Starega gra-he robe. Vsak domačin vam bo to du (45 minut), nato pa po že ome-rad pokazal in pri tem tudi mar- njeni poti naprej.
Franjo Matoh
V nedeljo piknik izseljencev v Kočevju
O plodnem delu ribniških jamarjev smo že pisali. Nov uspeh bodo ti vztrajni in pridni jamarji —„11 z ot\
me, ki bo v nedeljo 9. avgusta.
Nekako tri četrt ure peš hoje iz ne umetnine vidne v polnem sijaju. Ribnice, ob vznožju Male gore je Delovni jamarji so pod vodstvom skupina jamarjev, v kateri so bili svojega predsednika Škrabca uresami Franceti — zato se jama tudi dih vhod v jamo in stopnice. Td po njih imenuje — odkrili in za je vstop mogoč brez težav. Jama javnost uredili novo kraško jamo. bo tudi turističnega pomena in jo Dolga je res samo 30 metrov, toda bodo zato na ta dan izročili Turistično olepševalnemu društvu Ribnica. V bodoče nameravajo v bližini jame zgraditi še kočo in urediti pot, da bo mogoče do nje priti tudi z motornimi vozili. Poskrbeli bodo za dobro razpoloženje ob peza tako čenih jancih, dobri kapljici in ribniški šegavosti.
V nedeljo, 2. avgusta, pripravljajo	žencev, za katere so izbrali zelo
v Kočevju izseljenci, ki so se po	priročen in lep prostor. Piknik bo
osvoboditvi vrnili v domovino, svo-	namreč v Gaju ob Rinži, kjer je
jo vsakoletno družabno prireditev, na razpolago vse, kar je na katero so povabili poleg drugih družabno prireditev potrebno.
sikaj' zanimivega povedal.	Razen naštetih izletov si iz Rib- uglednih javnih delavcev in zastop- Vsem udeležencem želimo res V Ribnici je sekcija Društva ja-
Ribnica — Sv. Ana — Velike Stene	nice grede lahko spotoma ogledate	ni kov družbenega življenja tudi	prijetno zabavo in ob obujanju s po-	mar jev	Slovenije, ki ima štiri elane
(964 m 1 ura 30 minut). Iz Ribnice	rojstne kraje slovenskih pisateljev,	okrog 15 izseljencev, ki se trenutno	minov življenja po raznih delih	tudi	v	Kočevju. Mnenja smo, da je
vodi pot po Stružki cesti preko že-	pesnikov iri književnikov Levstika,	mude na obisku v domovini.	sveta in spoznavanju z našimi do-	tudi	v	Kočevju precej ljubiteljev
lezniške postaje, zavije na levo in	Stritarja in Trubarja. Do Levstike-	Računajo, da bo nad 100 udele-	sežki sproščeno družabno veselje!	jam	in	tudi pogoji za sekcijo.
DROBEC IZ ŽIVLJENJ! DVEH IZSELJENCEV
Zvedeli smo, da pripravljajo v Odboru Izseljenske matice za Kočevje družabno prireditev, piknik za to nedeljo. Zato sem poiskal tovariša Goloba, upravnika stranskih obratov na Rudniku, da mi kaj pove o teh pripravah. Po daljšem iskanju sem ga le dobil, kajti vedno je med ljudmi. V tem se nama je pridružil tudi tovariš Troha, predsednik odbora, ki se je pravkar vrnil z dopusta. Od junija že uživa zasluženi pokoj in ko smo se za kratek čas usedli za mizo v skromni upravnikovi pisarni, se mi je zdelo kar prav, da bi oba, ki sta svoj čas delala v zamejstvu, kaj povedala o svojem življenju, ki je bilo prav gotovo zelo razgibano.
»Doma sem iz Zagorice pri Dobrniču, okraj Novo mesto«, je začel prvi France Golob. »Imeli smo doma precej veliko posestvo, toda mahinacije žužemberške hranilnice in dekana ter še nekaterih so iz političnih razlogov pognale našo družino z domače zemlje. Oče si je sicer kmalu postavil skromno hišico, toda 7 otrok ni bilo moč prehraniti doma, zgodaj smo morali na delo drugam. Delal sem kot pastir, gozdni delavec, pozneje tudi na žagi. Ko sem se oženil, je bila kriza za delo in moral sem v tujino, v Francijo.«
»In vi, tovariš Troha?« sem sku-
ša! navezati še njegovo zgodbo.
»Doma sem iz Starega kota pri Dragi. Oče, ki je bil mali kmet, mi je zgodaj umrl. Ker pa sem bil najstarejši, sem moral venomer pridno pomagati na polju, kajti naša družina, ki je spočetka štela 12 otrok, živih pa je potem bilo še 5 bratov in 4 sestre, je zahtevala precej. Na zimo 1918 sem bil prvič v hrvaških gozdovih, kar se je potem ponavljallo šest let. Po odslužitvi vojaškega roka v Srbiji sem bil tri leta v Franciji, kjer sem delal prav tako kot gozdni delavec.
»Ste potem še prišli nazaj v Francijo?« sem vprašal.
»Ne. Takrat sem sicer nameraval v Kanado, pa je agent odšel z mojim denarjem. Tako sem šel domov, nato pa 1926. leta v Kanado, kjer sem delal šest mesecev kot gozdni delavec, nakar sem ilegalno prešel mejo in delal na vzhodu in jugu ZDA. Po ZDA sem se potikal ob delu sedem let, 1935. leta pa sem bil spet v Kanadi, kjer sem ostal vse do leta 1948, ko sem se vrnil v domovino.«
»Jaz pa sem ostal v Franciji«, je vskočil Golob, »čeprav zame tam položaj ni bil lahak. Ker so se domačini precej postavljali za svoje pravice, so široko odprli vrata za tuje delavce, s katerimi so hoteli prisiliti domače, da se pokorijo
strožjemu režimu in vzdrže ob manjšem zaslužku. Zaloge premoga so bile velike, zato so kompanije lahko počele z delavci kar so hotele. Zavednejši Francozi so sicer pričeli z Ljudsko fronto, toda delati je bilo treba krepko, da si se obdržal.«
»Kaj menite, tovariš Golob«, sem ga prekinil, »o fantih, ki nekateri s takim hrepenenjem streme za zamejstvom?«
»Ravno prav, ko sem na začetku svoje pripovedi. Zadnjič sem nekemu pripovedoval, kako sem začel v Franciji delati v jami. Bilo nas je šest Slovencev, ki smo prvič prišli na šiht. Spustili smo se z dvigalom 400 metrov globoko, nato ‘splezali po lestvah 100 metrov više in šli skoraj pol ure peš po stranskem rovu. Tam je delovodja razporejal posamezne. Nas, novince in tujce, je potisnil v posebno odročen rov, v katerem je bila vročina, da sem mislil, da pobegnem. Pijača, ki sem jo imel s seboj, je hitro pošla in ...« moral st je obrisati čelo ob spominu na tiste dni, »v takem kraju sem potem delal šest let. Spominjam se, kako je včasih prišel na tako delo domačin, Francoz. Ne, je zaklel in krepko pljunil umazan pljunek, saj nisem ubil svojo mater, da bi se moral tako pokoriti. Vidite, z nami, ki smo bili tujci, pa so ravnali, kakor se jim je zdelo. Potrpeti smo morali Kolikokrat sem tiste čase po-
mislil, fant, če bi tako garal doma, bi ne bilo treba hoditi drugam. Seveda, takrat pa tudi ni bilo doma dovolj dela za vse.«
»Ste imeli kakšne svoje organizacije, družabno življenje, in delavska zavest?« sem želel zvedeti.
»V kanadskih gozdovih, v bližini Port Arthurja, ki je središče kanadske lesne industrije in imajo tudi velike papirnice, smo ustanovili slovensko podporno društvo »Bled«, začeli smo tudi s političnim in partijskim delom. Moje prvo aktivno delo je bilo zbiranje za španske borce, kar sem opravljal prikrito v sindikatu. Nisem imel sicer želje po organiziranju, vendar sem delal rad in povsod, kjer je bila potreba. Iz ZDA smo dobivali »Naprej«, kasneje pa smo v Kanadi ustanovili svoj časnik, ki je dal pobudo, da smo ob nacionalnih zvezah slovenskih, hrvatskih in srbskih izseljencev imeli tri časnike: slovensko »Edinost«, hrvaške »Novosti«, in »Srbski glasnik«. Že pred tem pa sem bil sprejet 1940. leta v članstvo Komunistične partije.
»Kako pa ste delali vi v Franciji?« sem vprašal tovariša Goloba.
‘»Zgodaj smo začeli zbirati za pomoč,' ki je kasneje dobila ime Rdeča pomoč. Ob tem smo v prvii vrsti pomagali političnim zapornikom v Jugoslaviji, zlasti v Sremski Mitroviči. Dobro se še spominjam, ko smo z našega revirja poslali več protestnih brzojavk zaradi zaprtega
Moše Pijada. Takrat sem se spoznal tudi z nekaterimi danes ^ znanimi javnimi delavci, n. pr. Alešem Beblerjem, ki je deloval pri listu »Plamen«. V Komunistično partijo Fran cije sem bil sprejet 1936. leta in obiskoval tudi več političnih tečajev. Pravzaprav sem od tistega čaša vseskozi založen s funkcijami. Sodeloval sem v društvih »Vesna«, »Slovenska podporna jednota«, bil pa sem tudi tajnik sindikata. Prirejali smo razne prireditve, katerih finančni uspeh smo uporabili za pomoč zaprtim političnim jetnikom v domovini, za stavkujoče, kasneje tudi za španske borce. Ob začetku vojne smo izvolili nov partijski komite, ki je delal potem ves_ vojni čas po navodilih iz Pariza. Sele po vojni sem spoznal nekaj teh tovarišev, ki so nam dajali navodila in spremljali naše delo.«
»Kako ste se potem odločili za vrnitev v domovino?«
»Čim se je pokazala možnost,« je prvi začel tovariš Troha, »sem pomislil na to. S prvo večjo skupino, ki je odšla že 1947. leta mi to ni bilo mogoče. Med tem sem bil postal upravnik slovenskega lista in sem moral počakati, da se je to uredilo. Vse tri časnike so združili v skupen list, ker se je zmanjšal krog bralcev in tudi sodelavcev, ki so odhajali v domovino. Naslednje leto sem bil pa že doma. Najprej v Ljubljani, nato v Kočevju na Gozdni upravi.«
»In vi?« sem se obrnil k tovarišu Golobu.
»Res je, da smo se bili privadili življenju v tujini, vedeli smo tudi, da prva leta po vojni doma ne bodo lahka, da bo treba krepko poprijeti. Toda šli smo. V nas je bila zrasla močna zavest, neomajna želja, da gradimo socializem. Če smo že toliko prestali v zamejstvu, zakaj ne bi raje svoj trud vlagali na domači zemlji?«
»Da, prav imate«, sem pristavil. »In kakšno občutje vas zagrabi, kadar se tako srečate s svojimi starimi kolegi, s katerimi ste delali bodisi v jam; ali kje drugje?«
»Težko se da to povedati. Morda nekateri tega ne razumejo. Kljub temu, da smo že v letih, je v nas polno življenja. Ob spominih, skozi katere se kot rdeča nit veže naša borba za delavske pravice, za boljšo družbo, za naš skupni cilj — socialistično družbo, začutimo na koncu nekako zadoščenje. Saj smo bili priča delavskemu gibanju v raznih deželah, danes pa doma najlepše vidimo skupne rezultate, med katerimi so zlasti nekateri zavidanja vredni. Naš najlepši čas je sicer vzela tujina, vendar nam ni žal naših sil, saj smo prav tako prispevali za skupnost vsega človeštva.
»Zahvaljujem se vama za prijeten razgovor. Vidim, da so za vami zgodbe, ki jiih piše resnično življenje, polno spoznanj in trdnih skušenj.«	-jan
Za krajevni praznik Loškega potoka 31. VII. čestita in lepo pozdravlja vse svoje člane
KMETIJSKA ZADRUGA
Hrib - Loški potok
VESTI
PO SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
DOMAČA MOTORNA KOLESA »TOMOS«
NOVA MODA
Čeprav je še poletje, modni ustvarjalci že krojijo obleke za le-Kdor se le malo zanima za mo- tošnjo zimo. Značilnosti mode bo-torfizacijo, dobro pozna ime »To- jo: daljša krila, pas pomaknjen tnos«, tovarne motornih koles Kopru. Kvalitetni motorji, ki
233 kg PŠENICE NA VSAKEGA
Po obvestilih Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Zveznega izvršnega sveta je žetev pšenice v Končan je del sindikalnih šport- ključek — pretep in udor publike movanju ocenilo vse dobro in slabo glavnem končana, pa tudi mlačev nih prireditev. Preuranjeno bi bilo na igrišče pove dovolj in potrdi, in bi se z vsemi sodelujočimi o gre h koncu. Skupen pridelek pše- dati že sedaj končno oceno prire- da so bila naša pravočasna in do- tem na tovariškem sestanku pogo-nice in rži znaša po najnovejših ditev z vidika razvoja športa med brohotna opozorila pravilna a žal vorili in že sedaj pripravili za ak-podatkih 4,2 milijona ton ali okrog	člani delovnih kolektivov, ki so v	prezrta.	cije	še	v	drugih	panogah	kot	kole-
233 kg na vsakega državljana. Pov-	teh igrah sodelovali. Počakati bo	Pohvaliti pa je vsa moštva in šarjenje,	tekme	mopedistov,	atle-
prečni pridelek italijanske pšenice treba podatke in analizo odbora pri one posameznike, ki so pravilno tika, orientacijski pohodi, izleti itd. je 40 stotov, domače pa 17 stotov Občinskem odboru sindikalnega sv e- razumeli poslanstvo sindikalnih te- V teh panogah bi našli verjetno več na hektar. Ker je mlačev na socia- ta, ki je ta tekmovanja vodil in kem, katerih glavni namen je raz- zdravega razvedrila in tovarištva lističnih gospodarstvih v glavnem vložil v organizacijo teh razvedril- vedrilo, tovarištvo in medsebojno kot v umetnih kombinacijah sesta-končana, uporabljajo zdaj mlatil- nih iger veliko truda, za kar mu zbliževanje igralcev kot kolektivov va tekmovalnih moštev z namenom nice v privatnem sektorju.	gre vse priznanje. Že v začetku teh sodelujočih moštev.	zanesljive zmage.
Zaradi velikih količin hranijo žito iger smo želeli odboru srečno roko Prav bi bilo, da bj se o tem tek-	Arko
v začasnih prostorih. Na mnogih	za izvedbo tekmovanj, za kar smo
praznih površinah, s katerih so po-	dali tudi nekaj predlogov, kar ni
spravili žito, sejejo hitrostno hi-	bilo težko spričo izkušenj s tekem
bridno koruzo za zrna in silažo, iz prejšnjih let in jasnih smernic oljno repico in druge kulture. dela za razvoj telesne kulture v
Samoprispevek za športne objekte
Na nedavni seji sveta za kul- prevzame kar komisija za telesno sindikatih po ugotovitvah I. kon- turo in telesno vzgojo so člani med vzgojo, se je izkazalo za zelo ne-TERMOELEKTRARNA	gresa telesne kulture v Beogradu, ostalim obravnavali trenutno naj- učinkovito, ker se stvar ni premak-
V ŠOŠTANJU	Žal vodstvo tekem teh opozoril in važnejši problem, ki zadržuje šir- nila z mrtve točke. Tako akcijo mo-
mmm im UPS USI Mil
Četrto leto vozijo po naših cestah gajoče jopice visokim čeladam po- ja a 135	stvo, opozorjeno na razne napake tem potrebna težaška dela, nimajo čevo, Toneta Gašparca, Rudija Ho-
Pr* nroctnom nronramu naj ul rlnhnu klnhmlci nn fri7.iire. aladek Olje na uro. rOSeDnosi te termu _ K .* _	.	, , ...	* _ . „_Ha Ki t-r*	uihr* št-^fnnKi*o in Talen
Po prvotnem programu naj m dobni klobuki jn frizure, gladek g.je n*i uro._	“^iato posameznikov in sodelujočih ko-' na razpolago sredstev, da bi te čevarja, Miho Štefančiča in
tovarna izdelala v enem letu 12.000 mehak material, razni kožuhi v elektrarne, za katero up r b j J [ekti n.i m0Qi0 ved =nraviti v športne objekte opremili z najnuj- Lavriša, kot predsednika pa toopedov, 6000 skuterjev, 3600 mo- vseh odtenkih mavrice, temno polne velenjski lignit, je v tem, da porabi	>	n	igriščih Pri nejšimi športnimi rekviziti, neka- šana Helmiha. Imenovanje mor
tornih koles, 900 motornih tricik- barve, predvsem kostanjeve itd. samo 3000 kalorij za eno kilovatno P™v* fr^ogajanj,i ^ ignšeih, Pn nejse i P	moč do„ trditi še Občinski ljudski odbor, ki
lov in 2000 prigradnih motorjev. Kroj, ki ga imenujemo »mumija«, uro, to je enkrat manj kot uporabi-	PnT- nradit- brez dolmene finančne mož- bo izdal tudi ustrezen odlok o zbi-
Leto kasneje — 1957 — so proiz- bo tesno objemal telo. vodni načrt spremenili, tako da bo
tovarna izdelovala letno 24.000 mo- -------------------------—
pedov, 4000 skuterjev, 2000 motornih’ koles in 3000 drugih motorjev. Ugotovili so, da bj bile investicije pri polovico manjši proizvodnji le 20 %. manjše. Pomožni
jo druge sorodne elektrarne.
Strelci za praznik vstaje
tirano živahna »kolektivaško« na- graditi brez določene finančne mož-strojena publika. Stopnjevanje »kdo nosti.	ranju samoprispevkov, za katere
bo koga« je raslo od tekme do Že na prejšnji seji sveta je bilo je svet sklenil, naj bodo v višini tekme. Na tako možnost razvoja sklenjeno, kar je obravnavala po- 5 in 10 dinarjev. Ta prispevek, ki tekmovanja smo že v začetku iger drobneje tudi komisija za telesno se bo pričel stekati v mesecu sep-opožariali in bi se v tem letu teh vzgojo, da se v kočevski občini tembru, bo zajel vse gospodarske nešportnih dogajanj lahko ognili, sproži akcija za zbiranje prispevkov organizacije, tudi trgovsko mrežo, K vsemu so pripomogli pri neka- za gradnjo takih manjših športnih kinematografe in avtobusni potniški
Strelska družina mesta Kočevje	a v skupini starejših 40 zadetih	terjb	tekmah	še	popolnoma neob-	napiav,	kakršno	so organizirali	tudi	promet
obrati kot	galvanika, lakirnica, li-	-e organizirala v počastitev Dneva	krogov. Spominsko značko je pre-	jektivni	in	slabi sodniki,	ki so	pod	po	drugih	občinah	našega	okraja.	Moremo torej pričakovati, da bo
varna itd., bi bili pri prvotnem	vstaje slovenskega naroda, dne 22.	jelo 10 pionirjev: Viktor Butala,	vplivom	publike in samih igralcev	V nekaterih občinah so zbrali že	akcija ob dobrem delu štaba in po-
programu vse premalo izkoriščeni,	t m množično streljanje z zračno	Marjan Levstek, Marjan Kodrin, An-	izgubili	prisebnost in situacijo na	lepe vsote, le naša občina je pri	moči vseh odgovornih ter razume-
rentabilni pa so le pri veliki serij-	puško na improviziranem strelišču	ton Tropa, Dušan Bižal, Jadran No-	igrišču.	Tako je zašlo nekaj tekem	tem ostala zadnja, ker ni bilo zbra-	vanju prebivalcev dosegla zaželene
ski proizvodnji.	v središču mesta. Preko dneva se	vak, Milan Kajtna, Lojze Nemeček,	na p0t	skrajne brezobzirnosti in	nega še niti dinarja. Zato je bilo	rezultate, tako da ne bo kočevska
V treh letih so napravili v To-	je zvrstiio skupno 450 strelcev in	Žan Radosavljevič in Julij Bruner	borbo za zmago za vsako ceno. To	na seji sklenjeno, da je le treba	občina v tem pogledu na lestvici
hiosu 18.208 motornih koles vseh	'med temi ve)iko miadjne ;n pionir-	vsi iz Kočevja, v starejši skupini	nam ^	dokazala v polni meri zad-	postaviti poseben odbor za to ak-	zadnja.
vrst. Iz dobička so gradili stano- jev_ To je razveseljiv uspeh strel-	pa:	Anton Hočevar, Ivan	Arko, nja tekma nogometašev, katere za- cijo. Prvotno mnenje, naj to delo	~Jan
Vanja za delavce. Od novembra la- gke družine, ki bi bil lahko	še večji	Franc	Žvab, Jože Kočevar,	Jože
to so vključili v proizvodnjo 500	če bi bilo	na razpolago več pušk.	Adamič, Viktor Kužnik, Stanislav
totoi. od 1300 zaposlenih je 250	Mimogrede	— družina se lepo raz-	Lužar, Niko Dragičevič, Lado Pla-
to'aiificiranih in 130 inženirjev in	vija kljub	temu, da se bori s fi-	nine, Rajko Vesel, Anton Glavač,
tofinikov.	nančnimi težavami, ker ima požrtvo- Lado Koren, Stane Šafarič, Jože
Pravijo,	da bi tovarna	v	enem	valen odbor in zavedne člane. Dru-	Delač vsi iz Kočevja ter Franc
totu lahko	izdelala tudi	50	tisoč	gini bj b;i0 treba pomagati, ker vrši	Popit iz Dolge vasi in Franc Kozina
toopedov, vendar bi v tem primeru veiiko družbeno delo med mladino, iz Dolenje vasi.
Potrebovali dopolnilno opremo. Vse Za proslavo so streljali	v dveh	Da	si mladina želi takih	prire-
°rodje s specialnimi stroji za mo- skupinah, t. j. do 14 let	starosti	ditev	je pokazala velika udeležba
bede stane milijardo dinarjev. Ra-	in nad 14	ie‘t. Razdeljene so bile	in veseli živ-žav ves dan okoli stre-	KOLEDAR
čunajo, da se bo tovarna počasi	spominske	strelske značke in ko-	lišča, kateremu je prisostvovalo ve- Sobo, , avgusta	— Peter
razvila do serijske	proizvodnje av-	lajne vsem	onim, ki so izpolnili do-	Mko občinstva. Vsem, ki so sodelo-	N	^	avgusta	—	Bojan
tomobila.	kaj težke	pogoje. Od 50 možnih	vali v organizaciji te prireditve, gre	p	k	3	avqusta	_	Lidija
Z vsakim prodanim mopedom zadetkov jih je moral imeti s p e- pohvala in priznanje.	- J ’	--------
Pritegne tovarna povprečno pet no- tjmi streli v pionirski skupini 25,	-ko
vih kupcev, tako da imajo za zdaj
že blizu 40.000 prednaročil. Cene	ni n/rvi	Ai r-- t 1 •
se navidezno sicer niso znižale, v	otue-JVlCXCeK V OKOIJl LOKI
r6snici pa so zaradi drobnih izpo-	*
Polnitev mopeda	za 30	%	nižje. 26. VII.	so bile v Škofji Loki III.	plasma bosta predvidoma še dve
Prvi mopedi sb tehtali	le	37 kg,	motorne	in avtomobilske cestne	dirki, in to v Novi Gorici in v Ko-
sedanji pa imajo 55,5 kg. Ob 78- hitrostne dirke za prvenstvo Slo- čevju.
jih lazov 17 — stara 22 let.	Prodam hišo, takoj vseljivo z ne-
Umrl je Novak Ivan, osebni upo- kaj zemlje v Klinji vasi pri Ko-kojenec iz Ribnice 36 — star 86 čevju. Mustar Fani, Klinja vas pri
Torek, 4. avgusta — Dominik Sreda,’ 5. avgusta — Marija Četrtek, 6. avgusta — Vlasta Petek, 7. avgusta — Kajetan
GIBANJE PREBIVALSTVA
Kočevju.
PRODAM
novo motorno kolo Jawa 175 ccm, prevoženo 2500 km. Ogled v torek, 4. avgusta, od 14. ure dalje. Naslov na upravi lista.
PREDGRAD
Rodila je Križanič Marija,
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: Širaj Vladislav, delavec iz Topola — star 33 let in Debeljak Ivana, delavka iz Še-gove vasi — stara 30 let.
DOLENJA VAS
Rodila je Oražem Darinka, uči-	„UC1J1VX v
teljica iz Grčaric 25 dečka Bo j^jmo za njen rojstni dan vse najboljše ter mnogo sreče in zdravja
ČESTITKE
Našj ljubi Adeliki v Venezueli,
odstotni lastni izdelavi sestavnih vei^ije. Organizacija prireditve je AMZ Slovenije je v ekipo Jugo- spodiinja iz Knežie lin« 3 — deklico 9°mira'	iz 1 m n
delov napravijo v »Tomosu« moped bda poverjena AMD Škofja Loka ob slaviije od tekmovalcev AMD Ko- Cecilijo.	J	JADRAN Kočevje: od 31. julija do v noXem zakonu. Družina Oražem
30 urah, sestavijo pa v šestih	jzdatni pomoči članov	športne ko-	čevje določila za mednarodno dir- Umrla	sta- Majerle Pavel kmet
toinutah. To je zelo hitro, če pri-	misije AMD Ljubljana. Na Startu	ko — 2. avgusta na Ljubelju — ki	jz Predgrada 64U — star 54 let;
toerjamo, da najhitrejša tovarna	je bn0 več kot 50 tekmovalcev.	se istočasno šteje	za državno pr-	jonke Margareta roj	Barič	kme-
<“v°koies pri nas potrebuje 32 ur	' za letošnje leto je bila izbrana	venstvo, v razredu prikolic Sterleta-	tovalka iz Dola 8 —’	stara	80	let.
a izdelavo kolesa.	nova tekmovalna steza, zato so bili Mačka in v razr. do in nad 250 ccm
>. Domači moped dm a štirikratno doseženi boljši rezultati in višja Janeza Bukovca.	KOČEVJE	. SPnnski film »Interpol«	1cpu 111 uuulu “Jcauv uvvu™
. !v|jenjsko dobo italijanskega, pra- povprečna hitrost kot običajno.	—	Rodile so: Podlogar, roj. Terezija SVOBoDA Rudnik: 1. in 2. avgusta Praznik mama, oba brata France in
‘J°, ‘da je tudi boljši od Puchove- Posebno pozornost na tem tek-	Strmecki, delavka iz Slovenske va- ruski fjim »Leningrajska sinfo- Dra9°- strlcu m tetl Pa leP P°~
?a- Tovarna je zelo dobro preskr-	movanju sta zbujali	dve dekleti,	SOLA ZA ŠOFERJE V KOČEVJU	sj yj —	dečka Aleksandra; Buko-	ni;a((-	‘ zdrav. ^	^
®to za servisno službo. Na tečajih	Mara Bratina (NG) in	Mimi Kranjc	Avto-moto društvo Kočevje in	vec roj.	Marija Gregel, gospodinja	koClvSKA REKA: 1. in 2. avgusta
"° izučili 300 mehanikov za 138 (Lj.). V ostri konkurenci je do- odsek za narodno obrambo Občin- }z Koprivnika 33 — deklico Irenko; -jugoslovanski film »Svojega telesa aervisraih delavnic, kolikor jih ima- segla Mira Bratina III. mesto v skega ljudskega odbora Kočevje pri- Horvat roj. Zofija Jamnik, delavka ■l0 v državi.	’	razredu do 125 ccm, kar je vse- pravljata vse potrebno za posebni z Brega 3 — deklico Ido; Andolj-
V tovarni obratuje ena najsodob-	kakor za žensko lep rezultat.	tečaj šofiranja za	mladince rojene	§ek roj. Frida Hirš, delavka	z	Ma-
n®iših' livarn v Evropi. Aluminij od tekmovalcev AMD Kočevje	se	leta 1940 in 1941.	hovnika 3 — deklico	Ireno.
topijo v posebnih električnih p e- je odlično odrezal Polde Sterle s Po prejetih navodilih bo tečaj poročili so se:	Jurkovič	Miha,	OSILNICA:	2.	avgusta jugoslovan-
Ceh, nato pa vlivajo s posebnimi sovozačem Cvetom Mačkom v raz- pričel že 1. septembra. Vsa skupi- mjZarski pomočnik, ulica Jožeta stroji ohišje motorja, ventilator, redu prikolic do 1200 ccm. Osvojila na mladincev bo na tečaju po 20 ge§ka 4 — star 27 let in Ložar valj itd. Aluminij vlivajo pod pri- sta z velikim naskokom I. mesto dni. Mladinci se bodo na tečaju Angelca, gospodinjska pomočnica z Wskom do 400 ton. Pred kratkim s povprečno hitrostjo 86,2 km/h in učili teoretičnega spoznavanja mo- Ljubljanske 14 a — stara 21 let;
■le začela redno obratovati tudi so- s tem za I. mesto 8 točk in za naj- tornih vozil in predpisov. Za izva- parkaš Vincenc, šofer iz Livolda 33 dobna galvanika z bru silnico in hitrejši krog eno točko.	jan j e praktičnega pouka pa bodo _ star 21 let in Grabrijan Marija,
polirnico.	Sterle-Maček v razredu prikolic imeli predpisane vožnje z motor- dciavka iz Livolda 33 — stara 18
Tovarna »Tomos« je ponos ne	po tretji prevoženi dirki za, prven-	nimi vozili, ki jih bo Avto-moto	|et
samo graditeljev in njenega kolek-	stvo Slovenije točkovno vodita in	društvo Kočevje dobilo še ta mesec.	umrl) so: Babič Ciril, rudarski
ti v a, temveč vseh nas.	sta na prvem mestu. Za končni	Pouk za vse mladince je popol-	upokojenec z Rudnika 11 — star
noma brezplačen in si bodo po kon- gg ]et; Mule Ivan, otrok iz Dolge
"	-------------------------------------------------------čanem tečaju m	po odslužitvi v	Vasi 33	(smrtna nesreča) — star	RIBniČA:	1.	in 2. avgusta ameri-	"	žalujoča	žena,
avto-enotah JLA	lahko pridobili	10 let;	Hudorovac	Marinka,	otrok	ški barvni	fiim »v pomladi živ-	ostalo	s0rodstvo.
naslov poklicnega	šoferja.	iz Željn	— star en	mesec.	ljenia«-	8.	in 9. avgusta itali-
že^začelcT z1^scmT pHpravamTza iiz-	janski film »Kronika siromašnih	ZAHVALA
Strelski šport s puškami vseh hrano ptic, ko nastopi zima, da bi vajanje tečaja. Iz svojega članstva Na Brodu sta se poročila Perenič SODRAŽICA- 1 in 2 avgusta ame- cHižhi v"*Kočeviu za hitro oomoč vrst se je v zadnjih letih zelo raz-	se v čim večjem številu obdržale,	bo izbralo najboljše strokovnjake	Franjo, delavec z Reke, Florela dela	rjški	b	'vnj	film	»Dolina	nasilja«;	DOSebno	Da	E'Lestu jn stanetul
mahml; zlasti pa je pri mlajših in	Temu so vedno posvečale precejs-	za predavatelje na tečaju. Na tečaj	Kvardija 210 — star 26 let in Glad	8	in	g	avqusta	jugoslovanski	7ai?Pvi	;7P	?phn
Starejših strelcih priljubljena zrac- njo skrb tudi naše šole. Kaže pa, bodo prihajali v Kočevje vsi dolo- Biserka, poljedelka iz Pirč 18 — barVni fnm »Pop Čira lin poip J	J
na puska.^ To je vsekakor lepa in da je vse to še premalo, kajti pre- geni mladinci iz območja občine stara 17 iet-	Spira«	ZAHVALA
2. avgusta angleški barvni cine- , mascopski film »Bodimo srečni«; LCV-|C-
avgusta angleški barvni cinema- ,epo dobro za njegov dvojni
Anici Mlakar iz Željn čestitajo
gospodar«; 5. avgusta" francoski zTa. nfje"90d Vse film »Oče, mama služkinja in jaz«. ^oz®£a Majer' moz France in 8. in 9. avgusta poljski film »Ka- Jank0'	VAJENCI
'SILNICA: 2^ avgusta Jugoslovan- J* “čevTji^dS ski film »Krvava srajca«; 9. av- ■'. a gusta italijanski film »Neapeljsko K0Cevle-
zlato«.	OBJAVA IN ZAHVALA
BROD NA KOLPI: 1. in 2. avgusta Sporočamo žalostno vest, da je ameriški kavbojski film »Žigo- dne 21. julija 1959 umrl san«; 8. in 9. avgusta jugoslo-	' JOŽE TURK
vanski film »Črni biseri«.	rojen v Požarnici, stanujoč na Ko-
PREDGRAD: 1. in 2. avgusta fran- čah št 7_ star 65 let.
coski barvni film »Sentjernejska Hvala vsem, ki so sočustvovali z noč«; 8. in 9. avgusta jugoslo- namj jn nam darovali cvetje, ter vanski film »Opsada«.	_ ga spremili na njegovi zadnji potu
sin, hčerka in
Ziacm puške = katist in škuda!
koristna oblika zabave in tudi vzg o- pogosto srečamo primere, ko ugaša Kočevje in ostalih občin, katere
k v strelstvu, če je ta usmerjena ptičje življenje pod svinčenim zr- določi OLO Ljubljana.	RIBNICA
v pravem smislu, škoda, žal ini nom iz zračnih pušk. Tu ne mi- Za izvedbo tega tečaja bodo mo- Rodila je Rus Marija, gospodinja vedno tako.	slimo na vrabce	ali srakoperje, ki	ra]e tudi ostale organizacije, poseb-	iz Nemške vasi 13 — dečka Janeza.
Strelska vzgoja	mnogih, posebno	s0 res škodljivi,	pač pa na ostale,	no pa mladinska, pomagati, da si	Poročila sta se: Lesar Franc, zi-
toajših strelcev iz	vrst šolske mla-	v prvi vrsti na ptice pevke: črno-	bodo tečajniki pridobili čim več	dar iz Zapotoka 35 — star 30 let
dine, ni vedno na pravem mestu	glavke, lastovke,	ščinkavce, škorce,	potrebnega znanja.	in Boh Ivana, poljedelka iz Dolen-
faradi česar se vsak dan dela ve- drozge, kraljičke in druge korist-	___________
hka škoda v pokončevanju ptic ne ptice, ki poživljajo naše vrto-Pevk, poškodovanju mladega sad- Ve, polja in gozdove.
Uega drevja, ki tem »strelcem« slu- .. . pa tudi na tiste maloštevilne to za »tarčo« in podobno.	divje race, grlice, golobe, jerebice
Znano je, da živi pri nas okrog in fazane, ki so redki prebivalci '000 vrst ptičev in mnogi od teh naših krajev in želimo, da bi se F° stalni prebivalci naših krajev obdržali in pomnožili. lfl lepšajo in poživljajo naravni Nošenje zračnih jn malokalibrskih toklad naše dežele. Večina od njih pušk izven mesta, na polje ali v aPravlja pomembno delo pri po- gozd je treba preprečiti, ker so to končevanju škodljivih žuželk in lovne površine, kjer ima pravico drugega mrčesa na gozdnem in sad- nositi orožje samo lovec. To velja hern drevju ter ostalem rastlinstvu, zlasti še zato, ker se'to orožje če-tosstj gozdarji in sadjarji visokol stokrat uporablja v škodljive in ne-Cenijo to pomembno delo, ki ga dopustne namene. Zato naj ne bo toprljivo opravljajo ptiči za svojo nihče presenečen, če se bo kdaj iz Ptehramo jn v korist našega gospo- gozda vrnil brez svoje puške in bo ftorstva. Gozdarji in sadjarji vsako moral ponjo z zagovorom k orga-.6to vložijo precej denarja za ptič- nom Ljudske milice.
valilnice, krmilnice in za pre-
-žem
Stanovanjska uprava Hudnik-Kočevje
Vam nudi:
cementno zidano opeko (votlake)
40 X 25 X 20 ter prezidno opeko 40 X 10 X 20 po zmerni ceni z mešanico materiala cement-pesek ali cement-pesek-premogovni ogorki po naročilu.
Vse informacije dobite pri Stanovanjski upravi Rudnik—Kočevje
LOŠKI POTOK: 2. avgusta franco- Vsem- ki so spremili
ski film »Krojač za dame«; 9. av-	CIRILA BABIČA
gusta jugoslovanski film »Ne na§ega ljubega moža, očeta, deda, obračaj se sinko«.	na njegovi zadnji poti, darovalcem
VELIKE LAŠČE: 1. in 2. avgusta vencev in cvetja, iskrena hvala. Lepa jugoslovanski film »Slab denar«; bva]a tudi tov. Figarju za govor, 8. in 9. avgusta indijski film rudarski godbi, častni straži ru-»Zvezda Indije«.	darjev in 'vsem, ki so v težkih tre-
DOBREPOLJE:	1. in 2. avgusta nutkih sočustvovali z nami.
ameriški barvni film »Človek	Družini Babič in Hočevar
izza puške«; 8. in 9. avgusta
ital. cinemaskopski film »Očetje	ZAHVALA
in sinovi«.	ob bridki izgubi našega dragega
očeta, starega očeta in pradedka DEŽURNE TRGOVINE _	FRANCA LAVRIČA
V	soboto, 1. avgusta, ima dežurno se iskreno zahyaljujemo vsem, ki
službo v Kočevju od 7- do 12. ure s0 z nami sočustvovali in nam iz-in od 14. do 16. ure trgovina razib sožalje, vsem darovalcem ven-»Oskrba«, ulica J. Šeška.	cev in cvetja, ter vsem ki so ga
V	soboto, 8. avgusta, ob istem spremili na njegovi zadnji poti.
času pa trgovina »Potrošnik«, Re- Posebna zahvala tov. Tonetu Ož-ška cesta.	bol tu in Rudiju Urhu za ganljive
PRODAM	poslovilne besede. Prav tako zahva-
Ugodno prodam motorno kolo v la tudi dr. Cilenšku za skrb in po-dobrem stanju znamke »Rixe« 175 moč, ter lajšanje bolečin pokojnemu, ccm. Kos Slavko, »Mesnina« Ko- Žalujoči Osvaldovi in ostalo so-čevje.	rodstvo.
POSREDUJEJO
Prijatelj mi je trdil, da človek lahko s prostim očesom vidi mikron, jaz pa trdim, da ni mogoče. Prosim, razsodite?
Milko K. učenec Mikron je tisočinka milimetra, mera vidljivosti našega očesa pa je od 150 do 200 mikronov ali od 0,15 do 0,20 milimetra. Z modernim elektronskim mikroskopom pa vidimo celo milimikron, ki je tisočinka mikrona.

mWlZtNA5IH
rb h

ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO v narodnoosvobodilnem gibanju so
SODRAŽICA
JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA
ALOJZ MIKLIČ
ga Italijani 2. VlH. 1942 ustrelili na njivah pri Plešcih.
FRANC OŽBOLT
Ožbolt se je rodil v Črnem potoku 21. III. 1907. Ko so prišli V vas v začetku leta 1942 partizani.
Zakaj so dali strupeni ameriški kači ime klopotača?
Pod »Zanima me vse«
Zato, ker ima na koncu repa nekaj roževinastih obročkov, s katerimi klopoče.
__*___
Rad berem vašo rubriko. Zanima me, koliko je bilo mrtvih Italijanov in koliko partizanov v znani bitki 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu?
Z. S. Kočevje 45
Po podatkih iz knjige »Kočevska« so imeli Italijani 115 mrtvih, partizani pa 4 in več ranjenih.
__ * __
Zanimam se za šport, vendar mi je nekoliko tuja disciplina pri atletiki, ki se piše »ileeple chdse«. Kako se prav izgovarja in kaj pomeni?
T. S. dijak
Steeple chase, izgovori se stipl čes, je nastal na angleškem in je prvotno bila konjska dirka čez polje proti kakemu stolpu, pozneje pa dirka čez umetne zapreke. Proga je dolga 3000 m. Približno taka je tudi disciplina v lahki atletiki.
_*____
V zadnjem neurju je strela udarila v več radijskih anten, le večkrat sem marsikaterega opozoril, da mora biti radijska antena ozemljena, pa je vsak zavračal, da to rti nujno. Kaj menite Vi?
Upokojenec
Slabši radijski sprejemniki potrebujejo anteno, vendar je le redko kdo vzemlji. Vzemljitev ni tako enostavna na velikih stavbah v mestu, ker je potrebno precej žice in močni odvodniki. Vendar če povemo, da je strela, ko je udarila v radijsko anteno naredila že marsikatero škodo, letos je bilo že nekaj smrtnih primerov, je prav, da se vsak resno zamisli in na dober način vzemlji anteno. Kdor ima poleg antene tudi zemljevod, ki je zvezan neposredno z zemljo, mu to ne bo težko. Naprodaj so posebni preklopniki, ki sami izključujejo anteno, če gre skozi njih velika napetost — strela.
Ali lahko hodijo psi po javnih lokalih. To se dogaja v restavraciji na Rudniku, če hočeš iti iz jedilnic% do točilne mize, moraš čakati, da se ti »cenjeni« gosti-psi umaknejo. Kaj Vi menite?
Vlado H. Rudnik 23
Z Odlokom ObLO Kočevje o javnem redu in miru je prepovedano voditi pse v javne lokale. Samo plemenite pse (lovski) smejo lastniki voditi privezane na kratko vrvico v tiste lokale, ki imajo zato posebne prostore, na primer v lovsko sobo gostišča.
Za kršitelje so predvidene ostre kazni in jih prijavite sodniku za prekrške ali organom LM.
Življenje ob robu kočevske občine v sod^d so Pri regulacijskih
delih Bistrice prešli na gornji tok
Kogar zanese pot med lepe goz- Navadili smo se Poloma, dela na potoka. Dela so lepo stekla, izvrše-	—..........-—	va» v mumu icia j.c.
dove in širne senožeti ob Novo-	državnem posetvu, posebno pa nam	vanje tega načrta pa vedno bolj	Rodil se je v Črnem potoku 15.	je tudi on začel sodelovati z njimi,
meški cesti, bo kmalu prišel v vas	je ljuba narava, na katero smo se	približuje nujnost, da se tudi za ta	vi. 1915. Bil je delavec. Kmalu po	Bil je član terenskega odbora, po-
Pclom. Morda se ne bo ustavljal,	tako navezali, da si težko predstav-	del ustanovi melioracijska skupnost	zasedbi teh krajev po italijanskem	magal partizanom s hrano, sode-
toda presenetilo ga bo, da tam ni	ljamo, kako bi živela sredi hrup-	ki bo prevzela vodstvo in pomoč	okupatorju, je postal pristaš osvo-	loval v sabotažnih akcijah pri rune električnega ne telefonskega nejšega kraja.	pri melioracijah ob gornjem toku. bodilnega gibanja. Sodeloval je tudi šenju cest itd. Italijani so ga ustre-
droga. Še vedno smo v Polomu zve-	Jože Križ	v terenskem odboru OF. Zbiral je lili 2. VIII. 1942 na njivah pri
hrano, sodeloval v akcijah pri uni- Plešcih.
v /	•	.	, I	■	•	čevanju prometnih poti in bil do-	tii5„„
Za soferia ie treba precej znanja bev aktivist. Kot partizanskega ak- FRANC TUSEK _
• t /	•>	•	tivista so ga 2. VIII. 1942 ustrelili Rodil se je leta 1920 v Črnem
Tečaj za šoferje amaterje, ki ga Javno pohvalo za vsestransko Italijani na njivah pri vasi Plešci. potoku v kmečki družini. Bil je • • ■	-- -	•	...............- • •• •	■ —------...	delavec. Ko so prisil partizani, je
čer ob smrdljivi pletrolejki. Tudi tekoče vode pri nas ni. Svet je kraški, zato zaman dščeš žuboreči potoček, ki pogasi žejo s hladno
Studenčnico. Zadovoljiti Se je treba	1 ecaj za auierje amaterje, kl ya javno puuvaiu za vacotimianv
s kapnico, ki jo zajameš iz glo- je organiziralo AMD Kočevje je bil delo s tečajniki zasluži posebej Ma-bokih kapnic. Ob vsem tem, kar diši USpešno zaključen z izpiti za I. in tija Delač, ki je tečajnikom poma-
njimi. Hodil je pri rušenju
Plešcih
a	... J —J------ ,	je organiziralo ravni r.wcvjc je uu ueiu a tcvajnmi zaaiuzi	,,Ar ITNTTM MAT MAR	- ,	, .
bokih kapnic. Ob vsem	tem, kar diši	uspeano zaključen z izpiti	za I. in	tija Delač, ki je tečajnikom poma-	začel sodelovati	z	nj
po prejšnjem stoletju,	pa bo vsakdo	n skupjn,0 24. in 27. t.	m. pred	gal in jih učil ob vsakem času	—	Tudi Malnar je bil rojen v Črnem	na stražo,	sodeloval
presenečen, ko bo zvedel, da so	komisijo TNZ	Ljubljana. K	izpitu	enako	pa vse	priznanje	tudi	osta-	potoku 14. II. 1909. Bil je mali	cest itd.
ljudje, ki tu žive in delajo, kar	je prjst0pilo	71	kandidatov	AMD	lim.	kmet in delavec. Po italijanski oku-	so prek
zadovoljni.	Kočevje. Od tega jih je	uspešno	Za preostale tečajnike bodo	iz-	paciji se je	vključil v	osvobodilno	VIII. 19
Kakor je sicer stiska za dobro	opravilo izpit za motorno	kolo 22,	piti v septembru. Vsem, ki	so	gibanje. Po	ustanovitvi	terenskega	ustrelili,
vodo, je vendar ne zmanjka, kajti za avtomobji 6 in za motorno kolo uspešno opravili izpit, pa želimo odbora v vasi, je bil elan odbora.	_
državno posestvo je uredilo dobre	jn avtomobii	15.	srečno	vožnjo in	previdnost	ter	Bil je dober aktivist in je pomagal	ALBER	TUŠEK
kapnice, da lahko napaja tudi svojo y sp;0šnem	so	tečajniki pokapali	tovarištvo na	cesti!	partizanom z vsem, kar je bilo v Rojen	je	bil	21.	IV.	1907 v Pr nunah stoglavo čredo. Vendar smo vsi sojjdno znanje in dosežen rezultat	VI. njegovi moči. Zaradi sodelovanja tovi dragi. Po poklicu je bil gozdni
najbolj prizadeti zaradi elektrike. ,e zadovoljiv. Nekateri tečajniki pa	delavec in je svojo družino vzdrze-
Ne samo, da imamo slabo luč, ker ' 0 ^Zpit vzeli premalo resno, mi-	,	.	.	•	val z delom svojih rok. Po prihodu
Pokojninski dodatek borcem partizanov Je bl1 prlstas N0V BU
rte samo, ua nuaiuv oiak/v iuu, rvvL so izpit vzen premalo resno, mi-ni elektrike, tudi nimamo nobenega s|eg> da ga bodo opravili s površ-radioaparata, ki bi nas najhitreje njm znanjem. Zavedajo naj se, če
■	v' * " " om SiVrtm H n— . •	i	'	v	• __i: j _ 
je član terenskega odbora in ja
raumagoiam,	““j... “ mm znanjem. z,aveuajo naj se, uc	-	_	------	-	~
povezoval z življenjem širom do- iim skuonost že nekai nudi da se	,	,	, „ ,	. 10.0 ves čas podpiral partizane kot do-
movine in v svetu. Res bo potrebno, ^sai z znaniem oddolžijo in da je Po zadnjih spremembah zakona o datek v celoti, borcem od 1942 lete ber in zaveden aktivist. Med Italian pride električni	tok tudi	do	j , šoteria	izkaz J	ki	pričuje	pokojninskem zavarovanju bodo do-	90 /0, borcem iz eta 1943 pal 60 /o.	jansko	ofenzivo	je	bil ustreljen pri
,še oddaljene vasi.	predvsem to da	e	voznik	sposo-	bili udeleženci španske državljanske Po novem taajo	pravic do po-	Plešcih	2.	VHl.	1942.
Obiskovalec našega kraja bo mor- Pen za javni promet in da se v pol- vojne in borci narodnoosvobodilne	tudi druzme^umrljh ™_po-	ANTON OŽBOLT
da pričakoval, da ob splosm me- ni meri ^veda vse odgovornosti do borbe, ki so se vključili pred 9. 9res	J ?. -nib m -	"	----
hanizaciji kmetijstva	tudi prt	nas	souporabnikov cest	in	zna ceniti	septembrom 1943, in ki imajo naj-	ganski ^nl	^lewiirii v
, mntnrnimi kosilnicami	____._ ^..j.	mani 10 let delovne oziroma 15 let	so podlegli ranam	in boleznim v
kosimo z motornimi
ANTON OŽBOLT
septembrom 1943, in ki imajo naj- ljansm wjm tei	Rodil se je 18. XII. 1918 v Pun-
mani 10 let delovne oziroma 15 let so podlegli ranam in boleznim v gertu. Vojna ga je dohitela, ko je ...	ahatov teh vnineh Pnkninine bodo dobile služil voiaški rok v Beogradu. Sreč-
T°da na naših -ožetih vse to	kW na izpitu ne pokaže^hd-	pojeta*.vrnili yWem
-letie nas 'j’6 ^a^še^edno^posp^av^	da° bo milo’stno ocenjenP ker stem	kot^deseti^ Dodatek^bo^razlika^med	^.'akov.jiad^h 31^™-!^ ^^6.^0	kiajuje.je hitro pwezal	^parU^
Uarno6' Prav slabo vreme bo precej	^tnif primerov, pr^ petemu	plačilnega razreda in ga bodo iz-	P^dje bivše ^gosUvije)	Na-	je
prikrajšalo delavce pri njihovem	S ” Jqani TNZ ob vsestranski	plačevali vsak mesec od 1. avgusta	^'.le druzme ljudi, ki^so bih	ubiti	g.	I]	“f'^
^AMD in ostalih °" izMnoi^pia^do- —jsk,
na prisilnem delu. To prav-ico do- 1942 internirali na Rab, kjer je 28»
Grčarice na poti napredka	bi-i° družine mesec dni po vložitvi decembra 1942 od Izčrpanosti
priredili manj mesa, s tem pa tudi ne bodo dosegli predvidene norme.
Ko me je prineslo »s trebuhom za kruhom« v ta kraj, se mi je
zdel zelo pust in prazen, zelo dol- Grčarice so majhna vasica, saj Če vemo, da se v Grčaricah ljud-gočasen. Pa sem se kmalu privadil,	Vseqa 42 hiš. Pred vojno jih je preživljajo samo z delom svojih
dela ie dovoli in nli dosti časa za J ,•	... nnr1i8em> v rok. bomo pritrdili, da je vse, kar
ustrezne prošnje.
STO TELIC Z DANSKE V sredo dopoldne so prispeli na
lakote umrl.
FRANC VOLF Doma je bil iz Črnega
dela je dovolj m m ooin«. - je bilo več, pa so bile porušene v rok, bomo pntraiu, ua je vse. Kar ko-evskQ železntško postajo p0sebni kjer se je rodil 2/. rlovemora -
strastnhni »*£ ^ ^ .„ ,e redko kdo gK S-	n‘e ^dn“nj>T'D^ le	S pomagal
lovci, predvsem domačini vendar	, koi0. Po hišah so zvečer bi nikoli imeli. To jim je omogočil 1 b -ak ,. d Jt ijo na ))trdna partizanom s hrano, zbiral orožje,
pridejo tudi tujd ker ih mika	petrolejke, na radio nov družbeni red - socialistična	gozSsko posestvo opravil stranske pos^ in bil v
naša srnjad. Zanjo prav Jepo_ skr_ na qn]r)h nnmislitl ni bilo. To bi bi- Jugoslavija.	Č. N. Kočevje je' dob;lo drugo pošiljko terenskem odboru. Ko 80	^ "
Olajšate aeio pismunvacui,
zagotovite redno sprejemanje lista! svet.
11. IL si v
SPOMINSKI DNEVI
2. avgusta 1921. je sprejela Narodna skupščina v Beogradu protikomunistični zakon o zaščiti države.
1. avgusta 1937. je izšla v Kranju prva številka glasila
Ljudske fronte, tednik »Sobota«.
V	avgustu leta 1941 je bila ustanovljena prva ribniška četa, kot prva partizanska edini ca na Kočevskem.
V	začetku avgusta 1941. je izdal Okrožni komite KPS Kočevje proglas na kočevske Nemce, naj se ne preselijo v Brežice, temveč naj se vključijo v partizane za borbo proti hitlerizmu.
1. avgusta 1943. so bile v Ljubljani velike demonstracije za izpustitev političnih jetnikov.
Leto 1930 je bilo v razvoju delavskega gibanja na Kočevskem prava prelomnica tudi v razvoju kulturno-prosvetnega dela mladine, ki se je začelo razvijati v zagrizeno borbo med Slovenci in Nemci. V tem letu so se kočevski Nemci začeli opirati na nemški nacionalsocializem. Meseca avgusta leta 1930 so kočevski Nemci proslavljali 600-Ietnico prihoda na Kočevsko. Po tej proslavi so vedno bolj hitro stopali v nemški nacizem. Proslavam v Kočevju so sledile kasneje vedno bolj pogosto še ostale proslave kočevskih Nemcev, kot na primer v Stari cerkvi, kjer so si postavili svoj dom »Kulturbunda«, ki je potem postal ena od najmočnejših postojank Nemcev na Kočevskem. Druga zelo močna postojanka »Kulturbunda« je bila v Dolgi vasi pri Laknerju in Kurtu, kjer so se dekleta nemške pripadnosti pod pretvezo gospodinjskih tečajev vzgajale v strogem nacističnem duhu. Pri Kurtu v Dolgi vasi so imeli kočevski Nemci skritega tudi precej orožja, kakor tudi pri Zigmundu na Bregu.
Vsi ti žalostni primeri prodiranja nemškega fašizma na Kočevsko so pritiskali na mladino Slovencev in ves delavski razred na Kočevskem, da bi mu strli hrbtenico in mu vzeli njegov nacionalni ponos in vero v sile njegovega lastnega naroda. Tega kočevski Nemci niso ■ikoli dosegli, pač pa ravno na-
Ignac Jereb:	w	w
SKOJ JE VODIL ODLOČNO BORBO NA KOČEVSKEM
sprotno. Kot se je začel bujno razvijati pri Nemcih nemški nacionalsocializem, tako se je pri Slovencih začelo razvijati delavsko gibanje, ki ga ie vodil Jože Šeško, kot organizator KPJ in SKOJ na Kočevskem. Jože Šeško je bil med delavci in mladino izredno priljubljen ves cas svojega dela na Kočevskem. Zaradi njegovega neumornega in požrtvovalnega dela za delavski razred in mladino se ga vsi kočevski Slovenci izpred vojnega časa z ljubeznijo spominjajo še danes.
Jože Šeško je vlagal veliko truda za vzgojo mladine, ker se je dobro zavedal, kaj pomeni mladina, vzgojena v duhu naprednega delavskega gibanja v borbi proti fašizmu in vsej domači reakciji. Mladino Kočevske je usmerjal _v delo kul-turno-prosvetnega društva Svobode in pozneje Vzajemnosti, kjer je mladina dobila prve nauke razrednega boja v predvojnem času. Do leta 1930 se vprašanju vzgoje mladine na Kočevskem sploh ni nihče posvečal. Mladina je imela v knjižnici osnovne šole nekaj desetin knjig z nazadnjaško vsebino, nekaj knjig je bilo tudi v gimnaziji, ki so bile na razpolagi gimnazijski mladini. Vsej ostali mladini je nudila knjige knjižnica Svobode, ki je
poslovala v skromni gostilniški sobi Henigmana (Kikelmakel) v Kočevju. Ta knjižnica je bila tedaj zelo skromna, vodil pa jo je Vincenc Kralj. Knjižnica je bila skromna po številu knjig, ki so bile pa zelo dobre vsebine. V knjižnici so bila dela Marxa in Engelsa, Lenina, Cankarja itd., ki so bila za mladino seveda zelo težko dojemljiva brez tolmačenja in pojasnjevanja.
V takih pogojih je živela mladina na Kočevskem v letu 1930, ko se je začel zanimati za delo mladine Jože Šeško, ki je bil tedaj že znan komunist in je moral občutiti že udarce šestojanuarske diktature. Šeško je v letu 1935 uspel, da je organiziral SKOJ. Tako je mladina kočevske dobila trden temelj svojega delovanja za vse svoje poznejše delo. Za organizacijo SKOJ ima poleg Šeška veliko zaslug se Albin Videnič, ki je bil prvi sekretar SKOJ na Kočevskem. Padel je v času NOB kot sekretar ROOF Sodražica v letu 1944 na Gori pri Sodražici. Prav tako ima velike zasluge pri organiziranju mladine in SKOJ Dušan Bravničar-Veljko, ki je bil organizator mladine na Kočevskem od leta 1935 dalje. Bravničar je bil najmočnejša opora Šešku iri najmočnejša opora mladini
Kočevske. V njegovem delu ga niso ovirale daljave, da ne bi delal z mladino. Študiral je v Ljubljani in je redno hodil na sestanke z mladino po Kočevski in tako gradil trdne temelje mladini in vsej naši nadaljnji borbi na Kočevskem.
Vlogo neprecenljive vrednosti je odigralo na Kočevskem delavsko kulturno društvo Svoboda in pozneje Vzajemnost. To društvo delavcev je bilo jedro vsega dela članov KPJ in SKOJ. Društvo je imelo razne sekcije, preko katerih je izvajalo predavanja in nastope po različnih temah in vprašanjih. Dolgoletni predsednik tega društva je bil član KPJ Peter Jenko, tajnik pa član SKOJ Aleksander Dombi. V tem društvu se je razvijalo vse politično vzgojno delo delovnih ljudi Kočevske. Iz tega društva so rastli člani KPJ in SKOJ. Člani društva so bili izredno delavni in enotni, med njimi ni prihajalo nikoli do trenja. V vsaki prireditvi in akciji jo bil stalno v ospredju osnovni cilj —i boj delovnih ljudi za pravico in humanizem v odnosih med ljudmi. Vse delo in gibanje tega društva je bilo protiutež nazadnjaški politiki vladajočih strank ves čas do leta 1941. Zato članov tega društva klic k oboroženi vstaji v
letu 1941 ni presenetil, ker so bili na to borbo dobro pripravljeni.
Tudi osnovne organizacije napredne mladine na Kočevskem so tedaj delovale v okviru tega dru-štva. Organizacija SKOJ je razvijala svojo delavnost v okviru Vzajemnosti in drugih naprednih sindikalnih organizacij, kjer je sodelovala solidarno v vseh revolucionarnih akcijah.
Ob stavki tekstilnih delavcev v Horakovi tovarni leta 1935, ki so jo vodili komunisti, je mladinska organizacija vodila obveščevalno službo glede stavkokazov v tej stavki. Ravno tako tudi pri veliki rudarski demonstraciji, v kateri so sodelovali tudi tekstilni in lesni delavci, ko so hoteli lastniki Rud-, nika Kočevje špekulativno rudnik ustaviti in odpustiti vse delavce. Mladina je bila v prvih vrstah teh demonstrantov in je na čelu povorke s transparenti korakala z navadnimi ženami po Kočevju. Žan-darmerija je hotela z golimi sabljami zaustaviti sprevod demonstrantov v Kolodvorski ulici pred hišo Fabjana, pa je mladina prebila kordon žandarjev in demonstranti so korakali dalje. Organizirano se je mladina udeležila velikega zleta Svobod v Celju 1935, ko je slovenski proletariat pokazal svojo politično moč in zavest, katero so vladajoči krogi tedaj samo slutili, niso pa nanjo računali. Na tem zletu Svobod v Celju je
naša srnjad. Zanjo prav *epo skr ^ sploh pomisliti ni bilo. To bi bi- Jugoslavija.	C. N. Kočevje je dobilo drugo posuj ko —..... ----- • ..	.	" _
bita ovska čuvaja M. Rugole in P novostj w jo nekateri niti pozna!-	črnobelih danskih telic, ki so jih ob zvedeli za nj.egovo dedovanje, so ga
assist
nošp pobirali naročnino za »Novice« električno razsvetljavo, po hišah so stik, ki prebivajo na hišnih števil- Kmetijska uprava v Spodnjem Iogti	VALENTIN URH
za drugo polletje. Prosimo Vas, da se oglasili radijski zvoki. V zad- kah 26, 27 in 28. Prišel sem zvečer, pa 70. To so same mlade telice, s Rojen je bi! v Pungertu „ takoišniim vplačilom 206 din, ko- njem	času	pa tudi	moped	in mo-	da Vidim, kako se počutijo, ko	katerimi se bo pomnožila doseda-	lg09 Po končani osnovni šoli
likor le naročnina za 6 mesecev, torno	kolo	nista več redkost. Tako	imajo električno luč. Prejšnji te-	nja črnobela čreda na posameznih	je morai služiti kruh z delom v
olajšate delo pismonošem, sebi pa se tudi Grčaricam	odpira	okno v	den, v soboto, je po žici stekla	kmetijskih upravah.	gozdovih. Bil je tudi v Franciji,
olajšate aeio pis	,JoI	elektrika in prvič zasvetila v teh	Kdor teh živalic še m videl, mu	$ tizani je začeI sodelovati leta
hišah. Napeljavo voda je omogočil Priporočamo popoldanski sprehod ^942. Takrat se je tudj vključil v Občinski ljudski odbor, vsa potreb- tja do Cvišlerjev, saj so blizu Ko-	gas je delal za partizane,
na dela pa je opravilo Elektro-Ko- čevja, in videl jih bo na paši v zbira, je hrano in jo odnašal V čevje. Material in delo za notranjo bližini hlevov. Pisana slika živine je qozdoVe partizanom, bil je v teren-napeljavo bodo	lahko odplačevali v	res čudovita in za hip pomisliš,	°kem odboru	itd. Italijani so 9®
obrokih.	da si na neki gorenjski planšariji.	lnternirali	na	Rab. Tam je 20. de'
Vsi prebivalci teh hiš so izredno	Manjkajo samo še prijetno cinglja-	cembra 4942 od lakote v hudih ihu'
veseli, hvaležni so izražali zahvalo	     kah umrl Zapustil je ženo in tri
Občinskemu ljudskemu odboru in	' v , .	. , otroke
Elektro, posebno pa predsedniku Izdaja in tiska CzP »Kočevski tisk«
Janezu Riglerju, ki je na zboru vo- v Kočevju. Urejuje uredniški odbor	ALBERT MALNAR
ldvcev roškega terena maja meseca — odgovorni ured. Matija Cetinski Rodil se je na Travi, meseca mar-dejal, da najkasneje do jeseni dobe	— Uredništvo in uprava V Kočevju,	ca 1908	v	kmečki družini. "rea
luč, vse pa je	bilo urejeno mnogo	Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89.	vojno se	je	bavil s kmetijstvom.
prej.	Naročnina je din 400.—, polletna Bil je zaveden Slovenec, zato je po
--------- din 200.— in je plačljiva v naprej, prihodu partizanov začel sodelovati
BRALCI IN DOPISNIKI Za inozemstvo je din 800.— oz. z njimi. Postal je terenec in je Pičitn nem „ nnsnodarskih in po- 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun zbiral hrano za partizane, razde-
sBSšErs Bi- -ssf aw® mt-as
riti, da o vašem kraju ničesar ne pri KB, podružnica za Kočevje. - kjer je še istega leta umrL c pišemo!	Poštnina plačana v gotovini. pustil je ženo in enega otroka.
buržoazija spoznala, kako močna je zavest delavskega razreda v društvih Svobod, zato je ta društva razpustila, ker se je bala naraščajoče moči delavskega razreda. S tem pa buržoazija ni razbila delavske zavesti in aktivnosti, v kratkem času je zraslo novo društvo Vzajemnost, ki je imelo v svojem programu iste cilje kakor poprej Svoboda. Zlet v Celju je dal vsem zavednim delavcem in mladini veliko vzpodbudo za nadaljnje delo v delavskih in mladinskih organizacijah.
Pod okriljem novega društva Vzajemnosti je začela potem mladina prirejati izlete v bližnjo okolico Kočevja, katerih cilj je bil, da se mladina iz mesta bolj tesno poveže z mladino iz okolice. To so bili peš izleti. Na teh izletih se je mladina tovariško sproščeno vzgajala v naprednem duhu. Mladina se je naučila pri tem peti revolucionarne pesmi, s katerimi je nastopala po naših vaseh. S kolesi ali Pa z vlakom je šla mladina na te izlete tudi v ribniško dolino in se tako povezala z mladino iz Ribnice. Za povezavo mladine sta bila izredno iznajdljiva tovariša Albin Videnič in Dušan Bravničar. Da to n* bilo sumljivo, je mladina napovedala nogometno tekmo mladini iz Ribnice v letu 1939. Tako je bila vzpostavljena trdna vez in s tem je prišlo še do ostalih važnih sestankov mladine.
(Se nadaljuje)