Poštnina ptaCffii | nf 11 ar v gotovini LOIO IA, SI. DO Ljubljana, petek 1B. marca 1928 Cena 2 Din — I«te»|« ob 4» ijalfi. — Stane mesečno Din «5*—; «a tap» loutro Din *cr— neobvezno. O^lul po * "^Ti Uredništvo i UnMjana, Knaflora uMca Ster. 5/L Telefon it. «07» in >804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi so no vračajo. Uprsvaiitvo: L*»bl)ana, *Te*erno^ fe. 54. — Teietoo it. 1036^ Ei Ljubljana, Preier-ion ulica fe. 4. — Teietoo fe. «49« Dnevnik za* gospodarstvo, prosveto in politiko Podražaid: Maribor, Aleksan« b. 13 - Celje, Aleksandrova cesta Račan pri poStgen tet zavodi: L|ob« lana it 11.84« - Praha čisto 78.18 « Wien, Nr. >05 ju.i* ' Ljubljana, 15. marca. Evropsko časopisje je pričelo priob-čevati znova vznemirljive vesti iz Rusije. Zdi se, da se pristaši bivše opozicije, katere voditelje je vlada razgnala na vse strani, gibljejo živahneje. kakor bi bilo pričakovati po popolnem porazu opozicijonainega vodstva. Trdi se, da kmetje, osobito ekonomsko močnejši del, z rastočo samozavestjo nastopajo proti mestnemu prebivalstvu, odnosno komunistični upravi, kar je seveda v neposredni zvezi z njihovimi gospodarskimi težavami, visokimi cenami industrijskih izdelkov in razmeroma nizkimi cenami agrarnih proizvodov Stalinova vlada je v težavni situaciji, da ne ostane med dvema taboroma, oja-čujočim se kmetskim življem ter prav tako ojačenim srednjim slojem, ki raste iz nove nepske gospodarske politike na eni strani ter proletarijatom, ki ga gospodarska kriza sprijaznjuje s tezami premaganega opozicijonainega vodstva. V zadnjem času je vlada pričela s pre-okretom na levo; nastopati je jela znova proti nepovcem, da v pravem času prepreči njihovo preveliko ojačenje. Po drugi strani se trudi sovjetska vlada na vso moč. da dobi v inozemstvu nove finančne kredite, s katerimi naj bi si opomogla ruska industrija. Glavno stremljenje vlade gre za tem, da se razvije industrija in se s tem odstrani nesorazmerje med produkcijskimi sposobnostmi posameznih slojev in se ustvari možnost popolnega in zares zadovoljujočega gospodarskega avtar-kizma v državi. Osobito so se ruske težnje po vna-njem posojilu koncentrirale na Nemčijo. ki je že dosedaj s svojim kapitalom največ pomagala sovjetski Rusiji. V Berlinu se vršijo v ta namen gospodarska pogajanja, ki naj Moskvi zagotovijo nadaljnje kredite, in sicer v vsoti 600 milijonov. Toda pogajanja ne potekajo brez ovir; Nemci s svojimi koncesijami in krediti v sovjetski Rusiji nimajo najboljših izkušenj, osobito jim je ovira ruski trgovinski sistem, ki ima v monopolu vnanje trgovine svojo za zapadne kapitaliste neugodno okorelo poglavitno obliko. Zato skušajo dobiti od moskovske vlade koncesije, ki bi se v tej ali oni formi izognile obstoječim normam ruske vnanje trgovine. Pri tem se nemški industrijalci i« finančniki naslanjajo na precej enotno fronto zapadnoevropskega kapitala, ki trdovratno vztraja na svojem odkla-niajočem stališču. Sovjetska vlada skuša sicer oslabiti enotno rezerviranost kapitalistične Evrope s tem, da se pogaja istočasno n. pr. s Francijo in poslanik Dovgalevski je napravil v Parizu ugodno ponudbo glede dobavljanja nafte, ki je Franciji tako potrebna. Ali ker Evropa ve, da so sovjetski uniji krediti nujno potrebni, vztraja trdovratno na svojih zahtevah. Taka je bila situacija, ko so pred dnevi nenadoma prišle vesti o nekakšni gospodarski zaroti v donskem revirju, kjer se nahaja središče ruske premogovne in kovinske industrije. Zarota, o kateri pa ni nikakšnih podrobnih poročil. se je razkrila in sovjetske oblasti so izvršile vrsto aretacij osobito med strokovnimi uslužbenci, zlasti specijali-sti, med katerimi je razmeroma največ nekomunističnih elementov. Sovjetske vesti trdijo, da je zarota delo kontrare-volucijonarnih krogov. Ali najvažnejše poglavje te donske zarote je dejstvo, da je bilo pri tem aretiranih tudi šest nemških inženjerjev, ki so bili zaposleni v tamkajšnjih premogovnikih po naročilu nemške Allge-meine Elektrizitatsgesellschaft. ki je v rudnikih instalirala nove stroje. S tem je zadeva postala mednarodna afera, zakaj moskovski nemški poslanik je interveniral v korist aretiranih nemških državljanov, a ni dobil zadovoljivega odgovora. Berlinska vlada pa je zadevo vzela celo resno. Po zadnjih vesteh je poslala sovjetski vladi znova svoje zahteve v zelo energični obliki; zapretila ni le s prekinjenjem gospodarskih pogajanj, marveč celo s prekinjenjem diplomatskih odnošajev. ako se v določenem roku afera zadovoljivo ne pojasni in se ne popravi krivično postopanje proti aretiranim inženjerjem. Tako je konflikt nepričakovano naglo dobil zelo resen obseg in je tem značilnejši, ko je bila vendar Nemčija edina država, ki je ostala v najboljših odnošajih z Moskvo. Da je Nemčija svojo intervencijo dala takoj v tako ostro obliko, ima svoje ozadje nedvomno tudi v prirodi gospodarskih pogajanj. Očividno hoče Berlin dati povdarek svojim zahtevani s tem, da pokaže na težave, ki jih imajo vnanji koncesijonarji pod sovjetskim režimom in ji gre pač za garancije v uvodoma označenem smislu. Morda bo pod težo poostrene situacije sovjetska delegacija v Berlinu morala pristati na pogoje, ki se jim je dosedaj upirala. Spričo ogromne potrebe, ki jih Ima sovjetska vlada glede vnanjih kreditov, je pričakovati, da bo skušala afero z aretirano nemško šestorico rešiti čim prej in preprečiti s tem, da bi Nemčija Sla do skrajnosti. Vesel m obenem žalosten intermeco v Narodni skupščini na račun klerikalcev. - Celo zavezniki so jih pustili na cedilu. - Klerikalci so vnovič snedli svečano obljubo vo- lilcem Beograd, 15. marca. 1. Današnja seja Narodne skupščine je bil tragikomičen intermezo v velikem in resnem boju za enakopravnost, ki se odigrava na parlamentarnih tleh. Po skoro enem letu je povodom interpelacije posl. Puclja prišlo do pretresa famoznega člena 82 finančnega zakona za leto 1927.-28.. ki je svoječasno zbudil toliko prahu in o katerem so klerikalci oficijelno raznašali. da je bil v finančni zakon od radikalov vtihotapljen. Ta njihova volilna laž je bila danes v odgovoru finančnega ministra na drastičen način razkrinkana s službeno ugotovitvijo. da ta člen ni bil le razprav-ljan v vladi, v kateri so klerikalci tedaj sedeti, marveč tudi v finančnem odboru, kjer je bil celo nekoliko izpreme-njen.Čim je dr. Spaho pričel citati odgovor finančnega ministra, so klerikalci do zadnjega moža zbežali iz dvorane, kar je izzvalo burno veselje in ironičen smeh ter na stotine dobrih in slabih dovtipov na njihov naslov. Razpoloženje se je dvignilo, ko je poslanec Pucelj s citati iz govorov poslancev dr. Ku-lovca. dr. Gosarja. oblastnega predsednika dr. Natlačena in končno iz ofici-ielne programske izjave predsednika SLS dr. Korošca navajal, kako so klerikalci svoje radikalne zaveznike v vladi dolžni tihotapstva in prevare, iste radikale. s katerimi danes ponovno sedijo v vladi, in kako So na ta jezuitski način odklanjali od sebe odgovornost za kaoi-talistični privilegij v škodo naših občin in drugih samoupravnih teles. Vrhunec ironije pa je bil dosežen s tem, da je poslanec Pucelj citiral slovesno dr. Koroščevo izjavo na zboru zaupnikov SLS. da bo SLS, akoravno je nedolžna na tem členu, z znano svojo energijo in naslanjajoč se na zaupanje celega naroda poskrbela, da se ta določba nikdar več ne pojavi v finančnem zakonu, nakar je med burnim smehom tako opozicije kakor vladne večine prečital člen 71 novega finančnega zakona. v katerem je stari člen 82 iz lanskega leta dobesedno zopet prepisan. Debata o členu 82. in sedanjem členu 71. je trajala ves dan in je pomenila pravi sodni dan za moralo in prevarantsko politiko klerikalne stranke, katere se ni upal braniti niti en vladni poslanec. Vrhunec dneva pa so vendar klerikalci sami dosegli, ko so se tik pred glasovanjem o predlogu, da naj se izvoli anketa, ki naj ugotovi, ali in kako je bil ta člen v finančni zakon utihotap-Ijen. vrnili v dvorano ter krepko glasovali za to, da se anketa ne izvoli. OgoT-čenje nad klerikalno prevarantsko politiko ni moglo premagati komične strani celega dogodka in seja je bila zaključena ob gromkem smehu nad blamira-nimi klerikalci, ki so pol leta poskušali držati slovensko javnost v prepričanju, da so bili sami prevarani, a so le sami varali narod. Bilo je veselo na račun SLS. jutri pa se zopet nadaljujejo resni dogodki... Kompromis glede razprave o finančnem zakonu Na energično zahtevo KDK je amandmane tudi Beograd, 15. marca. L Z ozirom na vesti, da namerava vlada predložiti Narodni skupščini v zadnjem trenutku celo vrsto dalekosežnih amandmanov k finančnemu zakonu, ne da bi dopustila, da se o njih razpravlja v finančnem odboru, je KDK sklenila, da se posluži skrajnih sredstev, da to nakano vlade prepreči in da doseže sklicanje finančnega odbora, v katerem bi mogla tudi sama predložiti celo vrsto važnih amandmanov. V imenu KDK je danes dopoldne posetil poslanec dr. Žerjav predsednika Narodne skupščine dr. Pe-riča ter zahteval od njega pojasnila, ali in kdaj bo sklican finančni odbor. Popoldne so se vršila tozadevna pogajanja, pri katerih je zastopal vodstvo KDK dr. Kramer. Dosežen je bil kompromis, po katerem naj finančni odbor vlada pristala na to, da predloži finančnemu odboru v treh sejah razpravlja o novih amand-manih, zato pa bo koalicija po možnosti skrajšala debato o svojih nujnih predlogih, ki jih vsak dan predlaga. Jutri, v soboto in v ponedeljek naj se vrše plenarne seje Narodne skupščine le dopoldne, popoldne in zvečer pa naj zaseda finančni odbor. Prihodnji teden se bo vršila v plenumu Narodne skupščine razprava o finančnem zakonu, ki bo končala v soboto dne 24. t. m. Z ozirom na to. da je 23. in 24. t. m. muslimanski bajram, se bo končno glasovanje o proračunu vršilo šele v ponedeljek dne 26. t. m. Predsednik Narodne skupščine je predložil ta aranžma ministrskemu predsedniku, ki je v načelu na to pristal, vendar pa hoče, da o tem sklepa jutri tudi še ministrski svet. Nezadovoljstvo med demokrati Seja demokratskega kluba. — Posl. Agatonovič postane skupščinski podpredsednik. — Ultimat vojvodinskih poslancev dr. Korošcu Beograd, 15. marca. p. Nocoj se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba. Ker je Ljuba Davidovič še vedno bolan, je seji predsedoval podpredsednik Andrija Radovič Razpravljalo se je o določitvi kandidata za podpredseniško mesto v Narodni skupščini. Podpredsednik Andrija Radovič je predlagal, da imenuje za kandidata posl. Aga-tonoviča, kar je klub soglasno sprejel. Nato je podpredsednik Andrija Radovič zapustil sejo ter o tem sklepu obvestil predsednika Narodne skupščine dr. Perica, tako da bo ta stvar prišla na dnevni red jutrišnje seje Narodne skupščine in bo poslanec Agatonovič izvoljen za podpredsednika. Na seji demokratskega kluba je bivši minister dr. Kosta Kumanudi zahteval, da se morajo vsi amandmani, ki jih pripravlja vlada k finančnemu zakonu, predložiti demokratskem klubu, da prej o njih razpravlja. To zahtevo je klub soglasno sprejel. Vojvodinska poslanca Izidor Novakovid in Vulanovič sta pokrenila vprašanje partizanskega postopanja notranjega ministrstva v Vojvodini. Posl. Vulanovič je v zelo ostrem govoru zahteval, naj se v najkrajšem času omogoči konstituiranje izvoljenih občinskih odborov v Vojvodini ter je apeliral na vse poslance, naj ga podpro pri uveljavljenju te pravične zahteve. V istem smislu je govoril posl. Novakovid, ki je povdarjal, da prihaja iz srede naroda, ki zelo ostro obsoja postopanje vlade z občinami v Vojvodini. Vojvodinski demokrati izjavljajo, da bodo v slučaju, ako se ne ugodi njihovim zahte-. vam v najkrajšem času. Drešli v opozicijo in da bodo prenehali podpirati vlado. V tem smislu bo izdelan ultimat, ki bo izročen notranjemu ministru dr. Korošcu s protestom proti onemogočanju konstituiranja občinskih odborov v Vojvodini ter s pripombo, da bodo vojvodinski poslanci prestopili v opozicijo, ako se ne bo ugodilo njihovi zahtevi. Beograd, 15. marca. i. Na seji demokrat« skega kluba je za poslancem Novakovičem govoril poslanec Matejič o nekorektni per* sonalni politiki, ki jo izyaja notranje mi» nistrstvo. Naglašal je, da se z dr. Korošce« vim prihodom v notranje ministrstvo osob* je v tem ministrstvu ni izpremenilo, kar je vzrok, da se položaj še ni popravil. Ako se hoče ustvariti boljše stanje, je treba iz» vršiti spremembe v osobju notranjega mu nistrstva. Dr. Korošec je baje že obljubil, da bo to izvršil. Centrumaši zahtevajo sklicanje kluba Beograd. 15 marca. p. Iz radikalnih vrst se doznava, da je večja skupina poslancev z Nikolo Uzunovičem. Božo Maksimovidem in dr. Srskičem na čelu izročila g. Vukiče-viču pismeno zahtevo, naj čim prej skliče sejo poslanskega kluba in poda poročilo o političnem položaju. Na seji nai bi se razpravljalo tudi o amandmanih k finančnemu zakonu. Obnovljen predlog o ukinjenju dohodnine Beograd, 15. maica p. Poslanca Pavle Radič in dr. Hinko Krmnan sta predložila Narodni skupščini predlog resolucije, ki bo prišel }utri v skupščini v razpravo in ki se glasi: »Narodna skupščina skleni: Poziva se kr. vlada, da od 1. Januarja 1928 utone davčno obliko dohodnine povsod, kjer obstoji, m dosledno temu, da finančni minister odredi podrejenim mu organom, naj to davčno obliko niti ne odmerjajo niti ne predpisujejo počenSi od 1. januarja 1928, ter da v to svrho vlada v roku 14 dnd predloži Narodni skupščini zakonsiki predlog o ukinjenju dohodnine.« Kakor znano, obnavlja KDK ta predlog o Ukinjenju dohodnine, ker je sam predsednik Narodne skupščine dr. Perič priznal, da se Je nepravilno postopalo na zadnji seji pri razpravi o tem predmetu. Kakor se doznava, bosta razen Pavla Radiča io dr. Krizmana govorila k predlogu tudi poslanca dr. Žerjav ki Ivan Pucelj. Maksimovič v Zagrebu Potovanje ni politično? — «Vlada je v neugodnem položaju in je vrgla državo za več let nazaj.» zdravili nastop Bože Maksimovi6a napram današnji vladi. Zagreb, 15. marca. n. Danee dopoldne je prispel z brzovlakom iz Beograda v Zagreb bivši notranji minister Boža Maksimovič. Njegov prihod je vzbudil nemalo senzacijo v zagrebških političnih krogih, ker smatrajo, da je dospel v posebni politični misiji. Tudi v zagrebških radikalnih krogih samih se govori, da je Boža Maksimovič prišel v Zagreb z namenom, da stopi v stik z opozicijo. Eden izmed funkcijonarjev zagrebške radikalne organizacije je zagotavljal, da vč pozitivno, da je Boža Maksimovič prišel v Zagreb, da bi skušal potom dr. Nikiča prili v stik s KDK. Toda g. Maksimovič je popoldne v razgovoru z vašim dopisnikom kategorično de-mantiral te vesti, češ. da je prišel samo naproti svoji soprogi, ki prihaja iz Švice, kjer je bila na zdravljenju Razen tega se izm^d članov KDK nahaja v Zagrebu samo posl. Maček. Boža Maksimovič se je sestal s predsednikom zagrebške radikalne organizacije dr. Dušanom Trbojevičem. g katerim se je raz-govarjal o razmerah v radikalni stranki. Baje so zagrebški radikali simpatično po- Gosp. Maksimovič je izjavil na vprašanje vašega dopisnika, kakšen je po njegovem mnenju položaj Vukičevičeve vlade: 'p snloh priišel v finančni zakon. S Ip bila debata zaključena, nslcvr le p^edlaigal nosi. dr. .TuraiJ Krnflevlč sled»?i rrehnd na dnevu; red: »Narodna skunflSlua nai izvoli po razpravi o irrternelacHi' poslanca PitcUa na min. pre-(fcp>r*n!ka in finančnega minVtra o vti. j^flTjKeripufl čin-mi fn zakona za loto 1927/28 devetčlanski odb^r z nalogo, da v roku M dn* onmča Narodni sfcrrpščM rp^ir^nocti t-drtev te tn-terpeV^le.« Radikal Branko Parič t>a le predlagal prost nrphod na dnevml re>d. kar le Vodna vefoa pri glasovamlu tudi sprejela. Predsednik Je ob R. zaklfoal se?o lin napovedal prihodnjo za Jutri dopoldne ob 10. Na dmevnem redni Je voftitev skupščinskega podpredsednika mesto Pere Markoviča. ki Je postal minister, zatem pa nadaljevanje proračunske razprave. Ker pa ie opozicija vložila celo vrsto nujnih predlogov, n; verjetno, da bi se že jutri pričela razprava o fin. zakonu. Parlamentarca konferenca Čehoslovakov in Jugo- sWenov Praga, 15. marca. h. Odbor za letošnjo skupno konferenco delegatov češkoslova« škega in jugoslovenskcga parlamenta se ie danes konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen posl. Uhlif. za prvega podpred» sednika posl. Votruba, za drugega podpred* •tednika posl Petarde, za tajnika pa posl. dr. Kralik. Češkoslovaška delegacija bo od* potovala 19. maja preko Budimpešte v Beo. grad. kjer bo ostala do 22. maja. Po tri« dnevnih posvetovanjih bo odpotovala v Sa« rajevo, kjer bo ostala e>n dan. Nato bo pre« ko Mostarja odšla v Dubrovnik ter se bo potem vrnila domov. Kredit za kulturno sodelovanje s ČSR Beograd. 15. marca i. Kakor mano, Je radi svoiečasnega dogovora med CeSkoslovaSko in Jugoslavijo, Češkoslovaška že lani določila v svojem proračunu za podpiranje medsebojnih kulturnih stikov znesek 600.000 Kč pod pogojem, da tudi Jugoslavija določa v ta namen primerno vsoto. Naša vlada pa te obveze ni izpolnila. Povodom zadnje konference z delegatom češkoslovaškega parlamenta dr. Uhlifem le prišla ta zadeva ponovno na dnevni red in se Je sedal vlada vendarle odločila, da izpolniš dano besedo, ter ]e naknadno določila v proračunu znesek 500.000 Din za podpiranje kulturnih stikov s Češkoslovaško. Ravno tako Ju Jugoslo-venskemu novinarskemu udruženhi uspelo, da le določila vlada znesek 500.000 Din kot prispevek za novinarski pokohrnski fond. Prebivalstvo Zedinjenih držav Washington, 15. marca, (be.) Statistični urad ceni prebivalstvo Zedinjeniii držav na 120 milijonov oseb. Skrivnostna usoda prvega prebooce-anskega letalca Iz Anglije v Ameriko Nasprotujoče s' vesti — Hicliile se je ponesrečil, aH pa je moral pristati na odprtem morju London, 15. marca, (lo.) Tukajfoji krogi ao zelo v skrbeh glede usode Hincliffa. Kakor ae poroča iz Newyorka »o videli HLncRffovo letalo zadnjikrat včeraj zjutraj nad Novo Fundlandijo. London, 15. marca, a Do popoldne Je mi nobenih vesti o usodi letalca Hincliffea. Iz Newyorka je prispela brzojavka, po kateri je strojevodja vlaka, Id je dospel v Jersey City, videl med potjo letalo, ki je pristalo. London, 15. marca (lo.) O Hincliffu tn njegov' spremljevalki Elsie Mackay še ved» no ni nikakih vesti Hincldffe je v torek zjutraj starta1 iz CronvvelI* za polet v Amerika Zadnja vest pravi, da so zapazili Hincliffea 170 milj zapadno Irske. Od te* ga trenutka se ne o drznem letalcu ni« česar. Tukajšnji meteorološki krogi izra« žajo svoje začudenje nad poletom Hinclif. fea, ki je startal v trenotku, ko so divjali na Atlantiku silni viharji. Hincliffe je mo« ral najbrže pristati na odprtem morju. Atlantic City, 15. marca (be.) Iz več mest so prispela poročila, da je Hincliffe Ereietel baje te kraje. Te vesti so bile v ompetentnih krogih sprejete zelo sl.eptič« no. Zrakoplovni urad v Newyorku javlja, da ne ve o prihodu Hincliffea še ničesar. Atlantic City, 15 marca s. Reuterjev urad javlja: Ob 23.20 so slišali ropotanje motorja velikega letala. Izgleda, da je le* talo letelo proti Filadelfiji. Na označeno mesto je bila takoj odposlana policijska patrulja, ki bo tam poizvedovala. V stro* kovnjaških krogih ne pripisujejo takim ve» stem posebnega pomena. Newyork, 15. marca, g O usodi «cgie» Skega letalca Hincliffea io njegove sprem« ljevalke miss Mackay še vedno ni nobenih vesti. Gorivo, ki sta ga imela seboj, je za« dostovalo samo za 40 ur. Z ozirom na to bi bila morala pristati davi ob osmih ameriškega časa. Ker ni dosedaj nobenega sledu o letalcih, obstoji bojazen, da sta v v a« lovih Oceana našla smrt. NewyorŠki za« sto-pnitk Hincliffea je danes opoldne obja« vil vest, da je bil angleški letalec prisiljen pristati v Novi Fundlandiji. Ta vest pa se je kmalu izkazala kot neresnična Za ner« voziteto in napetost, s katero so pričakovali v Ameriki prihod Hincliffea in njegove spremljevalke, je zmačiJno, da so snoŽd v celi vrsti krajev slišali ropo e motorja, kar pa se je izkazalo le kot fantazija. Na podlagi teh vesti so se ▼ Filadelfiji že pri« pravljali svečani sprejemi. Vse nade pa »o orle brez podlage. Dosedaj letalski urad v Otawi še ni dobil nobenih vesti o usodi letalcem. Ker so vremenska poročila z oba« le in z oceana zopet neugodna, se mora smatrati, da sta letalca izgubljena. Portland. 15. marca. g. Na otoku Strato* ni, dve milji od Orchavbeacha se je videlo letalo. Domneva se, da gre za letalo Hincliffea. K otoku je bil odposlan motor« ni čoln. Otok je približno 100 km oddaljen od Bostona. Praga, 15. marca. h. Včerajšnja vest «Na« rodnih Listo » iz Londona, da je Hincliffe že pristal v Novi Fundlandiji, je bila pre-uranjena. Neparlamentarni režim v madžarskem parlamentu Svoboda kritike omejena na minimum. — Eksodus opozicije BudimpeSta, 15. marca, d Včeraj bi se bila morala pričeti v poslanski zbornici proračunska debata. Bethlenova vlada pa je porabila to priliko zato, da še bolj omeji itak majhni vpliv parlamenta Vlada je namreč skupno s proračunom predložila tu* di finančni zakon in predlog glede investi« cij. Predsednik Zsitvay je predlagal, naj se o vseh treh zakonih vrši samo splošna debata. Ker poslovnik zelo omejuje prora. čunsko debato, se vrši velika politična de* bata navadno pri razpravi finančnega zakona. Združitev razprav pomeni brezdvomno napad na svobodo govora opozicije. Naravno je, da je ta predlog predsednika izzval zelo ostro kritiko opozicije. Demokrat ski poslanec Rassay je izjavil, da bi držav« ni upravnik kršil ustavo, ako bi potrdil za- kon, ki 9« je sklenil s pomočjo kršitve poslovnika. Ko so mm poslanca vladne stranke odgovorili, da se je tudi v Avstriji vršila skupna splošna debata o proračunu ki o finančnem zakonu, je izjavil socijalni de« mokrat Farkas, da bi njegova stranka sprejela oredlog predsednika, ako se avstrijska ustava tudi glede drugih vprašanj uvede na Madžarskem. V Avstriji obstoja namreč splošna volilna pravica in dejanska demo« krači ja, dočim se vršijo na Madžarskem volitve s terorjem. Vsa ta debata »e je vršila ob največjem nemiru. Ko je vladna stranka sprejela pred sednikov predlog, so vsi opozic i jon al ni poslanci zapustili dvorano. Demokrati so izjavili, da se v teh okoliščinah ne bodo udeleževali proračunske debate. Socijalni demokrati pa bodo o tem še sklepali. Mariborski občinski svet Maribor. 15. marca Nocoj od 18. do 20.30 se je vršila Javna seja mariborskega občinskega sveta. Občinski svet je bil poinoštevilno zbran, galerija precej zasedena. Zupan dr. Juvan je po otvoritvi seje prečkal šest predlogov posameznih klubov, ki se predvsem tičejo raznih socijalnih. zlasti perečih stanovanjskih vprašanj Nekateri predlogi so bili takoj sprejeti, drugi pa od-kazani v proučitev posameznim odsekom občinskega sveta. Občinski svet se Je pridružil zahtevi LJubljane m drugih občin po podaljšanju stanovanjske zaščite do leta 1930. Občinski svet Je soglasno sprejel spremembo pravil Mestne hranilnice, kakor Jo je predlagaj hranilnični gerent. Po novih pravilih ima občinski svet večji vpiiv na izvolitev upravnih svetnikov. Volil bo v upravni odbor Iz svoiih skupin 18 odbornikov po Cstem proporcu. Upravni svet vodi hranilnico tudi v slučaju razpusta obč. sveta. — Zavrnjena je bila prošnja nabav-Ijalne zadruge državnih nameščencev za odpis tovornim e in naklade na opojne pijače. V drugem odseku se Je ustanovil stanovanjski pododsek. Izgotovljen ie načrt za novo stanovanjsko hišo šoferjev mestnega avtobusnega podjetja V to svrho bo treba najeti posojilo v znesku 1 in pol do 2 milijona Din. o čemer bo razpravljal še finančni odsek. Odobreni so bili razni stroški za šolske zavode, ki jih podpira občina Narodnemu gledališču je bila dovoljena izredna podpora 50.000 Din. Vse stanovanjske hiše. za katere se Je izdalo uporabno dovoljenje 1. 1927 aH pa se bo Izdalo tako dovoljenje l. 1928, so za dobo šestih let oproščene gostaščine. vodarine In kanalščine. Novo dravsko kopališče se bo pričelo graditi, Sm dopuste to vremenske prilike. Obč. svet je sklenil kupiti v ta namen Schmiedererlevo posestvo na levi strani Drave za 2180.000 Din. Za novo kolonijo, kjer bo občina zidala Iz dvomili j onskega državnega posojila delavske hišice, se kupi Staudlmgerjevo posestvo v izmeri 70.000 kvadratnih metrov po 10 Din. Pri sklepih o predlogih trgovskega lo obrtnega odseka se Je razvila dolga, mestoma burna debata o načelnem stališču občine glede posredovalnic za delo. Obč. svet Je soglasno odklonil neko privatno prošnjo za koncesijo take posredovalnice. Prišel pa je v razpravo tudi predk«. nai se dovoli taka koncesija Marijanišču. neki dobrodelni ustanovi, ki skrbi predvsem za brezposelne služkinje. Socijalisti so se izjavili proti predlogu, utemeljeval pa ga Je obč. svetnik Hraste!?, češ. da bo ta ustanova vršila posredovanje za služkinje itak brezplačno. na veliki shod KDK v Ljubljani ki se bo vršil v nedeljo ob 10 dopoldne na Taborn Svetozar Naša voditelja Pribičevič in Stepan Radič tam bosta poročala o odločilni borbi za enakopravnost in poštenje v državi- Podžupan dr. LipoM je bil mnenja, da potemtakem Marijanišču sploh m potrebna koncesija, če se ne peča s posredovanjem obrtoma. Pritrdili so mu tudi socijalisti io ko je stavi) župan predlog odseka na glasovanje. je bilo proti koncesiji 18, za rjo pa komaj 13 obč. svetnikov. Pred':agateli in zagovornika predloga so propadli, da sami niso vedeli kako. Ker je temu glasovanju sledil odmor, so se medtem domenili cbč. svetmiki SLS. da bodo zahtevali ponovno glasovanje. Obč svetnik dr. Le-skovar je po otvoritvi seje res vstal io trdil, da se je župan pri štetju glasov zmotil, češ, da je nemogoče, da bi glasovalo za predlog komaj 13 obč. svetnikov; zato se mora ponovno glasovati. Galerija se Je seveda pri tem precej zabavala, ker je bila manjšina za vsakega navzočega očivid-na, ne da bi bilo treba šteti glasove. Socijalisti so energično protestiral; proti zahtevi dr Leskovarja, čeprav je župan zagotavljal, da bo upošteval tudi glasove onih protiglasovalcev. ki so v odmoru zapustili dvorano in niso bili več navzoči. Zupan ni hotel takoj in naravnost ugoditi predi!ogu dr. Leskovarja, ampak je dal na glasovanje predlog, naj se še enkrat glasuje. Ker pa so predvsem socijalisti glasovali proti temu postopanju, je župan končno tudi od tega odstopil io ni izvršil glasovanja o tem predpredogu. Tako bodo o Marijanišču govorili najbrže še na prihodnji seji občinskega sveta. Pred zaključkom javne seje so bifi razširjeni in izpopolnjeni razni odseki io odbori. Po čl 21 se je vršila še tajna seja. Podrobno poročilo o seji občinskega sveta bo objavil današnji »Mariborski Večernik Jutra«. Rumnnski protest proti ženevskemu sklepu Ženeva, 15. marca. s. Titulescu fe odsto» pil kot rumunski delegat nri Društvu ne* rodov. Niegov naslednik je novi poslanil: v Bernu Antoni a de. Ponovne protimadžarske demonstracije v Newyorku Newyork, 15. marca. g. Svečanosti ob liki razkritja Kossuthovega spomenika so bile otvorjene s parado 1500 Madžarov. Tudi danes je prišlo, kakor pri prihodu Madžarov iz Budimpešte, do pouličnih demonstracij. Na cestah, kjer se je pomikal stav* nostni sprevod, se je zbralo veliko število nasprotnikov Horthijevega režima, ki so vzklikali proti »madžarski vladi morilcev*. Policija je imela pripravljenih 3000 mož, katerim se je le s težavo posrečilo razpršiti demonstrante. Za madžarske piemenW taše, ki so prišli na svečanost, jo newyor» ška policija odredila posebno varnostno službo. Zubkov izgnan iz Nemčije Berlin, 15. marca. h. Kakor poroča «Ber» liner Tageblatt», je vladni predsednik pL Hohn kot najvišja deželna policijska oblast izgnal iz Nemčije Aleksandra Zubkova, soproga pruske princezinje Viktorije«. Aretacija bivšega poslanca Beograd, 16. marca p. Dane« )• bdi t Alek-stoon aretiran bAvU radikalni poslanec MShaJlo Srečkovfč s imenom Kile, tekmec poslanca Aga-tonoviča, ki ]e obtožen raznih zlorab, predvsem, da Je pri zidanju šole v Moravcu poneveri! 200 tisoč dinarjev. Razen tega je obtožen, da je v času, ko Je bdi poslanec, prejemal plačo občinskega tajnika in delovodje. Obtožen pa je tudi Se drugih zlorab. Varuhi, skrbite za denar svojih varovancev! Ker nekatera sodišča, med temi tudi okrajno sodišče v Ljubljani, zadnji čas zahtevajo, da morajo varuhi nalagati denar mladoletnikov v Državno hipote-karno banko, opozarjamo varuhe, da ta zahteva ni v zakonu utemeljena. Sodišče ima skrbeti, da je denar mladoletnika naložen varno in čim plodonos-nejše, kam in na kakšen način pa se ta denar naloži, o tem pa ima pravico odločati samo varuh. Člen 40. zakona o Drž. hip. banki razločno pravi, da se smejo pupilni denarji nalagati tudi v hranilnice, ki jim priznava zakon pupilno varnost. Take hranilnice pa so vse naše mestne hra: nilnice. občinske hranilnice, okrajne hranilnice in oblastna hranilnica. Vsaka teh hranilnic je vsaj tako varna, kakor pa Državna hip. banka in vse te hranilnice obrestujejo denar mladoletnikov iti sodne naložbe sploh ugodnejše nego Drž. hip. banka. Tudi višje dež. sodišče v Ljubljani zavzema stališče, da je za sodno rešitev odločilna v prvi vrsti in brez ozira ra višino zneska varovančeva korist in ne vrsta denarnega zavoda. Zato je mnenje sodišč, ki kljub temu zahtevajo, da se mora denar mladoletnikov nalagati v Drž. hip. banko in ne v hranilnico, protizakonito in v nasprotju z določbo okrožnice viš. dež. sodišča z dne 4.-1. 1928., št. Preds. 1885-1-22—25. Zaradi tega naj varuhi nikar ne privolijo v to. da bi sodišča denar njihovih varovancev prenašala iz hranilnic v Drž. hip. banko. Prav tako naj tudi oni varuhi, ki imajo za svoje varovance na novo vložiti denar, naložijo ta de: rar v hranilnico. Če bi sodnik temu nasprotoval, naj se varuh proti takemu jklepu pritoži na deželno sodišče. Slovenskim obrtnikom! Proslava 25 letnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V nedeljo, 18. in ponedeljek, 19. t. m. bo proslavila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani na svečan način 25 letnico svojega obstoja. Proslava bo izzvenela kot praznik vsega slovenskega obrtništva, ki hoče pokazati, da je stan, ki hoče živeti in napredovati in ki se tudi ne boji borbe ra svoje pravice. Zveza obrtnih zadrug upravičeno pričakuje. da se bo slovensko obrtništvo v velikem številu odzvalo klicu svoje organizacije in prihitelo te dni v Ljubljano. Spored prireditev je naslednji: V nedeljo se bo vršil ob 8. zvečer v dvorani Kazine pozdravni večer, na katerem bo sodelovala godba in pevski zbor. Obrtništvo Slovenije vabimo, da se udeleži pozdravnega večera. V prijetni družbi se bodo sešli znanci in prijatelji, oživljali se bodo spomini in kovali načrti za bodočnost. V j>ondeljek se bo vršilo v dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje. Težke čase preživljamo, še težji nas čakajo. Samo ena pot vodi v boljšo bodočnost. V strnjenih vrstah, združeni v svojih organizacijah branimo svoje interese! To slavnostno zborovanje naj bo obrtniška manifestacija, zato naj ne bo obrtnika, ki se ga ne bi udeležil. Ob 1. uri opoldne se bo vršilo v dvorani Kazine skupno kosilo. Kdor se za kosilo še ni prijavil, naj to takoj stori! Zveza obrtnih zadrug je prosila prometno ministrstvo in Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu, da bi dovolila udeležencem proslave polovično vožnjo po železnicah. Ministrstvo, kakor tudi Generalna direkcija sta prošnjo odbili, ker po mnenju odločujočih uradnikov prireditev nima značaja splošne državne prireditve in ji po novem pravilniku ne pritiče ugodnost polovične vožnje. Zveza Obrtnih zadrug poztva obrtništvo vse Slovenije, da se proslave udeleži in manifestira za obrtniško Stvar. Jubilej odličnega delavca za čsl.-jugosIovensko vzajemnost Včeraj 15. marca je slavil petdesetletnico rojstva praški profesor Josef Skrbinšek, lektor slovenščine na češki univerzi v Pragi. Prof. Skrbinšek je rodom Slovenec, doma s Ptujskega po- lja na Štajerskem. Študiral je gimnazijo v Celju, klasično filologijo pa na Dunaju. Služboval je najprej na nemški gimnaziji v Stfibru na Češkem; potem je učil tri leta v Beljaku na Koroškem, od ondot pa je prišel zopet med Čehe. Poslali so ga v Pribram, potem pa v Prago, na Kr. Vinohrade. Tukaj deluje še danes. Že v dijaških letih se je pokazal profesor Skrbinšek odličnega pospeševa-telja češko-jugoslovenske vzajemnosti. Po smrti Jana Lega. znanega slovenskega konzula v Pragi, je postal prof. Skrbinšek nadaljevalec njegovih tradicij. L. 1912. je nadomestil zastarelo Le-govo slovnico slovenskega jezika s svojo učno knjigo. Po prevratu (1. 1921.) je knjigo temeljito predelal in razširil. Zanimanje za kulturni napredek Slovencev in Čehov mu je prineslo 1. 1914. imenovanje za lektorja slovenščine na češki univerzi. Napisal je nove vežban-ke in čitanko za srbohrvaščino ter je pripomogel, da se je jelo širiti med Čehi zanimanje za ta jezik. L. 1922. je izdal Češko berilo za tujce. Tako je ustvaril čisto novo podlago za praktično vzajemnost med češkoslovaško in jugoslovensko državo. Lektorska predavanja prof. Skrbin-ška v Pragi obiskujejo posebno jugo-slovenski dijaki. Prof. Skrbinšek je tudi sicer pospeševal slovensko kulturo med Čehi. V Slovanski biblioteki je izdal 1. 1925. lepo «Antologijo Gregorčičevih pesmi». V novejšem času prevaja v češčino pisatelja Meška; njegov «Volk spokornik» se nahaja baš sedaj v tisku. Jubilantu petdesetletniku, ki je za ta leta izredno mlad in čil, želimo, da bi še dolgo deloval v prospeh kulturne vzajemnosti med Čehi in Jugosloveni. Na mnoga leta!_ Neokusna šala z bednim stanovalcem v mrtvašnici Franceta Roškarja, starčka — grobarja so pregnali »zli duhovi« iz mrtvašnice, kjer je zaradi slabega gmotnega položaja stanoval že 4 leta. Zagorje, 15. marca Upravitelj zagorskega pokopališča Je sprejel pred več leti nad 50 let starega g. Franceta Roškaria iz ptujske okolice za pokopališkega grobarja. Novi grobar iz lepe Prlekije si je zaradi svojega mirnega in tihega značaja kmalu pridobil naklonjenost zagorskega prebivalstva. Kljub temu, da je zagorska dolina precej obljudena in je v rudniških revirjih, kamor spada tudi Zagorje, upravičena domneva, da bo imel tamkajšnji pokopališki grobar polne roke posla, pa ni šlo Roškar-ju po njegovih prvotnih računih. Dostikrat mine ves teden, da molči »ta mali zvonček«, ki oznanja zadnjo uro onemu, ki se je ravnokar preselil iz doline aoLz ... V takih časih prede grobarju Franceljnu bolj slaba. On ie plačan le od posameznih smromh primerov. Znesek 37.50 Din, ki ga dobi za pokop otroka, in 75 Din, kj jih dobi za odraslega mrliča, gre pač sproti za najnujnejše življenske potrebe; za »slabe čase» pa mu ni možno res nič prihranili. Bedo grobarja Franceljna nam pač dovolj jasno izpričuje dejstvo, da si že 4 leta ni mogel privoščitj poštenega in primernega stanovališča, ker iz svojih pičlih dohodkov ni mogel kriti »luksuznega« izdatka — za stanovanje. Toda mož si je znal v sili pomagati. Svojo culico in kovčeg je prenesel v mrtvašnico, od dobrih ljudi je dobi! pečioo na oglje — in se je z vsem svojim bogastvom naselil v kotu mrtvašnice. Starega moža ni prav nič motilo, da je od časa do časa delil njegovo stanovanje kak mrlič, ki mu usoda tudi ni hotela privoščiti boljšega predzadnjega počivališča. Pa se ni Francelj prav nič pritoževal, da je maral deliti z bednimi rajniki svoj stan. Saj je Francelj težak križ svojega življenja mirno prenašal in čez njegove ustnice nj prišla pritožba ali žal beseda; v svojem kotičku si je kuhal borno in skromno ko-silce in je legal na večer zadovoljen k počitku. V mrtvašnici le stanoval Francelj že 4 leta in ni bilo v Zagorju nikogar, ki bi starčku zavidal stanovanje v domovanju mrtvih. O pač! Pred dnevj se Je Framcel] nenadoma izselil. Mož ni jadikoval nikoli poprej o svojem bednem življenju, on tudi sedaj ne toži in ne pripoveduje o dogodkih usodne noči, ki je vplivala na bednika tako, da je zapustil svoj stan med mrtveci in se izselil . . . Francelj ne pove ničesar, tudi ta udarec Naši vrli orožniki v Južni Srbiji Slika nam predočuje naše fante, ki se nahajajo nekje v okolici Kočan. kjer jim prav dobro de gostoljubnost srbske mamke. Kulturni pregled Ljubljanska drama | Začetek ob 8. zvečer. Petek, 16.: <Školjka». Gostovanje Šentjakobskega odra. Izven. Sobota. 17.: cDanes bomo tiči». Ljudska predstava ob izredno znižanih cenah. Iz-ven. Ifedelja, 18. ob 3. popoldne: . Zadnjič v sezoni. Izredno znižane cene; ob 8. zvečer: cSestrična iz Varšavo. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: . C. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Mariborsko gledališče Petek. 16.: Zaprto. 6obota, 17.: cPles v maskah*. Abonma B. Kuponi. Gostuje ga. Mitrovičeva. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 17.: . Gostovanje v Škofji Loki. ponedeljek, 19.: «Pred poroko>, J cDancs bomo tiči» kot ljudska pred- ' stava pri izredno znižanih cenah. To v res- ; niči velezabavno komedijo vprizori ljub« ' lanska drama v soboto zvečer kot izven* predstavo pri izredno znižanih cenah od 15.— Din navzdol. Kdor si želi zabave, naj poseti ta večer dramsko gledališče. Stariše naše mladine opozarjamo, da se vprizori v nedeljo dne 18. t. m. popoldne ob 3. v ljubljanski drami zadnjič v letošnji sezoni mladinska igra «Pepelka ali snt-kleni čeveljček«. Tudi za to predstavo ve* Ijajo izTedno znižane cene od 10.— Din navzdol. ! Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo Halbejeva drama «Mladost> v režiji g. Skrbinška in s sodelovanjem članov gg. Vide Juvanove, Cesarja, Jana, Jermana in Skrbinška. Prva vprizoritev bo v sredo dne 21. t. m. Puccini: cMadame Butterfly». V soboto dne 17 t. m. gostuje v ljubljanski operi članica beograjske opere ga. Zlata Gjun-"gjevac. Ga. Gjungjevac ima izredno lep in visok sopran ter prišteva vlogo «Madame Butterfly» med svoje najboljše kreacije Ostala zasedba je običajna, le konzula po* je prvič g. Janko Gostovanje se vrši za abonente reda C. Prazniki v mariborskem gledališču. Oba praznika bosta po dve predstavi: V nedeljo, ' 18. marca popoldne opera . Okoličani se opozarjajo, da se končata obe popoldanski predstavi že pred 6. uro. Zagrebška «Kritika> obnovljena. Književnik S. Galogaža, ki je osnoval že pred leti znano hrvatsko literarno - kritično revijo «Kritiko>, katera je pozneje prenehala izhajati, namerava zopet izdajati . Tokrat bo imela širši program in bo stala samo 50 Din na leto. Uredništvo in uprava je v Zagrebu, Vodnikova ulica 6. Maurice Decobra v Varšavi. Eden najpopularnejših francoskih pisateljev povojnih let Maurice Decobra bo v kratkem obiskal Poljsko in bo predaval v Varšavi in v drugih mestih o temi: cLjubezen na potovanju). Opozarjamo na nocojšnji koneert sopra-nistke gospe Ivanke Negro - Hrastove, ld bo nocoj, v petek ob 8. v dvorani Filharmo-nične družbe. Obilen koncertni spored in dober sloves, ki ga uživa gospa koncertant-ka kot pevka, nam jamčita za umetniški užitek. Klavirsko spremljevanje pevskih točk je prevzel gosp. Lipovšek. Izvajajo se skladbe Griesra in dr. Kaiserja, dalje Par-neya - Haidelberga in dr. Pongraca. Z arijo je zastopan Godard Koncert zaključujejo slovenski avtorji Adamič, Lajovic, Pavčič in Škerjanc. Gospa koncertantka je v ljubljanskih krogih kot rojakinja dobro znana, znano pa je tudi njeno glasbeno - pedagoško delovanje na Matičnih zavodih. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarnL prenala s odano potrpežljivostjo. Pač pa se SuSijalo o skrivnostni noči med Zagor. Jam, čudne stvari, ki ao dale povod, da je Roikar zapustil hram mrličev. Grozovito je moralo vplivaj na Fran-celjna, ki je živel v najlepša slogi z mrliči, ko so mu sredi temne noči potrkal, v bela oblačila odeti »duhovi« in so zahtevali, da mora Francelj zapustiti hišo, »samo njim namenjeno« . . . Baje so ga tudi duhovj zarotili, da ne sme o njihovem obhodu niMomur nič izdati . . . Sušljanje bo menda vsekakor utemeljeno, kar izpričuje nenadna grobarjeva izselitev, in pa tajinstven molk, v katerega se je pogreznii Francelj. Pametnejši in uvidevne} §1 ljudje obsojajo zlobno početje »belih žen«. Revež Francelj je sedaj še na slabšem, kakor je bii poprej. Ko lega mrak, jo mahne molčeči bednik do zagorske steklarne. Tam prebije noč med kotli in delavci, čepe ali pa na pol leže. Ko se stori dan za silo, se dvigne grobar in zopet molče odide. Bedno in brezupno grobarjevo življenje se je zasmililo še zagorskemu delavstvu, ki trpi sicer pomanjkanje samo, a se delavski sotrpin j zgražajo, da sploh morejo Francelj-nove predpostavljene oblasti trpeti, da živi njih uslužbenec tako pasje življenje. Zato apeliramo tudi tm' na človekoljubje pokopališkega upravitela, na g župnika in na zagorske občane, naj preskrbijo primerno prenočišče grobariu Franceljnu, da bo bed-nikovo življenje vsaj vredno — življenja. Zborovanje brezposelnih nameščencev kinematografov Včeraj se je vršil v Ljubljani sestanek osobja, kj je zaradi prenehanja obratovanja kinopodjetij v državi kruto prizadeto. Sestanka so se udeleži uslužbenci vseh ljubljanskih kinematografov ter številni delegati z dežele, tako da je njih šieviio presegalo 80 ljudi. Vsi govorniki so slikali obupni položaj, v katerem se sedaj nahajajo Kinopodljetja so namreč celokupnemu osobiu v zakonitem roku odpovedala službo in danes stoje vsi tj ljudje, katerih Število presega samo v, Sloveniji 200, brez dela in orez vseh sredstev na cesti Pri tem so najtežje prizadeti večinoma vojni invalidi, njih žene in de-ca ter drugi denarno šibkejši sloji, ki so že poprej s svojim^ skromnimi dohodki komaj izhajali. Danes grozi vsem tem pomilova nja vrednim revežem v tej težki sooijaini krizi in vsepovsod prevladujoči brezposel. nostj glad b pogin. Dolgo časa so kinopod-jetniki opozarjali vlado na ogromna bremena, ki so se jim nalagala s strani države, oblasti in občine, in opetovaino so moledovali in prosil; za znižanje teh dajatev na znosnejšo višino, opozarjajoč pri tem, da bi prenehanje obratovanja kinematografov imelo tudi socijalne posledice, brezdelnost in glad nameščencev. Toda za vse te intervencije in prošnje je imela vlada gluha ušesa in tako Je moralo priti do tega, da je danes na stotine ljudi več v bedi. Koliko časa bo to trajalo, ne more danes nihče vedeti, ker kinopodjetnika izjavljajo, da Je prj tako ogromnih taksah nadaljnje obratovanje popolnoma izključeno. Zato je dolžnost vlade, da čimprej iz-pregleda in revidira kinotakse ter na ta način omogoči zopetno zaposlitev kinona. meščencev; in jim da na ta način kruha, njim in njihovim prizadetim družinam. Na sestanku je biio še sklenjeno poslati g. velikemu županu po tričlanski deputaci-Ji resolucijo s prošnjo, da zaščiti kinona. meščence in stori vse, kar Je v njegovi moči, da se vrata kinematografov čimprej zopet odpro ter se na ta način rešijo ljudje pretečega gladu. Beg dveh zaljubljencev v Italijo Ljubljana, 15. marca Te dni so bili na nogah vsj varnostni organi od sredine Dolenjske do Ljubljane in Rakeka, da preprečijo pobeg dveh mladih zaljubljencev v deželo cvetočih in zrelih oranž. Toda vse zaman, zaljubljeni par je vendarle izginil čez mejo in trenutno nihče ne ve. kje bi se nahajal. Spretno kakor le kaj se skrivata pred svojimi zasledovalci in uživata bogve kje vso srečo dveh src, ki sta premagali vse ovire, da prideta do cilja. Nu, stvar je bila takale: V Trebnje, kjer so velika skladišča lesa, je prišel po svojih trgovinskih poslih lepi Dragotin, zastopnik velike lesne trgovine na Sušaku. Mladi mož se je tam sprva v prostem času prav gotovo nekoliko dolgočasil. Zvečer je po končanem poslu posedal po raznih gostilnah, ne vedoč, kam bi se sicer dal Usoda je hotela, da se je Dragotin seznanil z lepo lSletmo Emico, hčerko veletr. govca, kar je postalo za oba usodmo. V njunih srcih je vzklila čarobna cvetka ljubezni, ki sta jo nehote pričeila gojiti, dokler nista oba občutila palečega ognja strasti, ki ne pozna nikakih ovir. Mlada zaljub-ljertka je priznala svojo ljuba v tudi staršem, ki pa za to niso imeli nikakega ume-vamja. Dragotin Je moral po končanih opravkih zopet odpotovati, vendar sta si zaljubljen-ca poprej obljubila večno ljubav. Dne 9. t. m. se je Dragotin zopet povrnil v Trebnje ter ostal tam več dni. Stanoval Je v raizrcih gostilnah in spočetka ni povedal, kaj namerava. Samo 11. t. m. Je stopil do sestre svole izvoljenke ter odkritosrčno priznal: »Ako nama ne dovolite, da se vzameva, storiva oba ža'osten konec!« Nihče pa ni smatral te izjave za resno, zato so vsi samo čakali, da bi Dragotin zopet odpotoval, s čimer bi se v srčece male Eme naselil zopet prejšnji mir. BiH so pa to računi brez krčmairja. Emi-ca Je resigmiraJa na svoj prejšnji mir h se vnela za drzen načrt, ki vta ga zaljub- ljenca »kovala t tlliih mah blaženosti, ki sta jih določila za sestanke. Slednjič se Je zgodilo . . . Dočim Je Dragotin odpotoval že dan poprej, je naslednjega dne izginila iz domače hiše tudi Emi-ca, ne računajoča s tem, da ie zaokrenila svojo usodo v. popolnoma drugo smer. V Ljubljani sta se Emica in Dragotin zopet našla ter prenočila pri nekih svojih sorodnikih. Že takoj drugega dne sta se odpeljala proti Rakeku, kjer je hotel fant podkupiti obmejne organe, da ju puste brez vizuma čez mejo. Pa se ie zmotil. Njegov naklep se nj obnesel in morala sta ostati pred mejo. Vendar se iznadljivi Dragotin ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Poiskal je verziranega vodnika, ki pozna vsa skrivna pota, vodeča v Italijo skozj gozdove, ter mu izročil v varstvo dekle. Sam pa se je imajoč zase dovoljenje za prehod čez mejo, vsedel v vlak in izstopil v Postojni. Tam sta se zaljubljenca zopet našla. Skrbeči starši Emice so aviziraj; o pobegu svoje hčerke tudi italijanska varnostna oblastva, ki so takoj pričela z zasledovanjem, a tudi brezuspešno. Ljubeči se parček je izginil, kakor da bi se udri v zemljo, zato vstaja sedaj v srcih njunih sorodnikov moreča skrb, ako ni pripisovati izjavi Dragotima, ki jo ie dal Emičnj sestri v Trebnjem, res globljega ni resnejšega pomena . . . LAM I, firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine STANE DFRGANC d. z o. z. Ljubljana. Pred škofijo št. 20 ■ ■ Važna tiskovna odločba Stola sedmorice v Zagrebu Za obtožbo razžaljen ja Veličanstva ni treba odobrenia notranjega ministra. — Dvorna »kanrarila« ni žaljenje članov kraljevskega doma. Maribor, 15. marca Lansko poletje je prinesla »Delavska politika« v Mariboru uvodni članek pod naslovom »V senci bajonetov«, ki ga je posnela po dunajski »Arbeiter Zeitung«. Članek je izčrpno slikal tedanje politične razmere na Balkanu, predvsem v Jugoslaviji in je poznejši razvoj dogodkov v Beogradu pokazal, da je bil člankar dober opazovalec in odličen politik. Kljub temu pa je biia »Delavska politika« zaradi tega članka v Mariboru zaplenjena, celo višje deželno sodišče je zaplembo potrdilo in javni obtožitelj je vložil proti uredniku Usti Z-Viktorju Erženu tiskovno tožbo zaradi klevete po čl. 47 in 53 zakona o tisku, češ, da je člankar s tiskom tega članka oklevetal vladarja in člane kraljevskega doma ter izzval mržnjo zoper državo kot ce.oto. Obtožitelj je zahteval kaznovanje po čl. 53. t. z., po katerem se kaznuje obsojeni z zaporom od 1 leta do 10 let in še v denarju od 20.000 do 200.000 Din. Javni obtožitelj je iz do'gega Članka pograbil par stavkov in tako skonstruiral nevarne delikte. Posebno kaznivo je smatral javni obtoži telij nas led me stavke: »Bolgarija je postala torišče fašistične kontrarevolucije, Jugoslavija pa po dvoirskomilita. ristični kamarih vladna monarhija, kateri bi mogel dati blagohotni opazovalec kvečjemu naslov napredne absolutistične države. Vojna je njeno staro demokracijo in močan parlamentarizem ubila. Dokler je še živel stari Pašič. srbski Bismarck. oče ve-iikosrbske ideje, so se te dvorskomilitari-stične sile pritajevale, po njegovi smrti pa postavljajo dvor in generaliteta svoje ma-rijonete na politično pozornico, medtem ko v resnic,- izza kulis oni sami vladajo v duhu velikosrbskega centralizma. Razpust skupščine pomeni likvidacijo poslednjih ostankov Pašičevega kurza z namenom, da se strejo poslednji odpori radikalne stranke. Ministrski predsednik Vukičevič je poverjenik teh krogov, ki bo izvedel volitve tako, kakor bodo kamarili po godu.« Obtoženi urednik Eržen se je po svojem odvetniku dr. Avg. Reismanu pritožil proti zaplembi in dokazoval, da članek ne vsebuje nobene obtoženih kievet in se je tako zagovarjal tudi pri glavni razpravi pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Končno je še trdil obtoženi, da bi moral imeti javni obtožitelj za obtožbo po čl. 53 t. z. uvrede kralja in članov kraljevskega doma v smislu paragrafa 91 t. b skz. odobrenje notranjega ministra, katerega pa ni predložil, v ostalem pa je ponudil obtoženi glede obtožbe izzivanja s tiskom mržnje zoper državo Po čl. 47 t z. dokaz resnice po najuglednejših jugoslovanskih politikih vseh mogočih strank. Sodni dvor pa je dokaz resnice odklonil, češ, da je že najprej jasno, da se dokaz resnice sploh ne bi mogel podati, tudj baje brezdvomno vsebujejo gori navedene besede žaljenja kralja in članov kraljevskega doma. Sodišče pa je Eržena kljub temu oprostilo, češ, da manjka Javnemu obtožitelju legitimacija k tožbi, ker ni predložil odobritve notranjega ministra. Zoper to oprostitev Je vložil ničnostno pritožbo javni obtožitelj in izvajal, da tiskovni zakon ne zahteva odoforenja notranjega ministra za tožbe po čl. 53 t. z. Zaradi tega se je vršila v sredo kasa-ciijska razprava pred Stolom sedmorice v Zagrebu, kjer je zagovarjal odsotnega urednika Eržena odvetnik dr. Reisman, ki se je ponovno skliceval na celotni duh članka, ki izključuje vsako mržnjo zoper našo državo, dvorne utilitaristične »kama. rile« pa ni mogoče subsumirati pod pojem kralja ali članov kraljevskega doma, ki jih čl. 20. tiskovnega zakona izrecno našteva. Po izčrpna razpravi ta daljšem posvetovanju Je Stol sedimorice potrdil oprostitev, zavrnil je ničnostno pritožbo Javnega obtožitelja in ugotovil: 1.) da za obtožbe razžaljenja Veličanstva sicer ni potrebna odobritev notranjega ministra, vendar pa inkriminirani članek niti od daleč ne vsebuje kake mržnje zoper državo ali žaljenja kraljevskega doma. ali kralja samega. Nasprotno, iz besedila hi tendence članka izhaia ba-š nasproten namen, nai se prepusti odločitev v naši državi onim faktorjem. ki Jih rato določa ustava. Posebno pa še ni dvoma kanrarila kraljevski dom. Oprostitev bo tezvala gotovo v vseh demokratičnih krogih zasluženo priznanje in zadoščenje. Za naša sodišča in Javne ob. tažitelje pa naj bi iz tega sledil nauk: Ne bodimo sami bolj papeški. kakor, papež sami Domače vesti Enajsta številka „2ivljenja in sveta" Te dni bodo naročniki in trafike prejeli 11. številko našega priljubljenega tednika »Življenje in svet». Šolnike pa tudi starše bo zanimala razprava prof. dr. Kozine «ŠoIa danes in pred 100 leti.. ki sloni na primerjavi šolskih uspehov v Ljubljani 1. 1829. in 1. 1928. Zabavna in vesela povest lz življenja ameriških črncev .Zamorček je Izginil* se v tej številki nadaljuje in zaključuje. Vsakega čitatelja bo ta napeta povest z zanimivimi zapletljaji zabavala in razvedrila. Pred začetkom astronomske pomladi bo tudi kmečkega čitatelja zanimala poljudno in prijetno sestavljena razprava o našem Solncu, o njegovi velikosti in obliki, o njegovem vplivu na zemeljsko življenje itd. Pod .Znamenitimi jubileji, se ^Življenje in svet. to pot spominja ruskega pisatelja Maksima Gorkega, ki je iz revnega postopača brez šol postal eden najslavnejših pisateljev našega časa. Objavljen je izviren intervjuv z Gor-kim, dr. N. Preobraženski pa je prispeval svoje osebne spomine na Gorkega. O Finski, deželi, kjer so vsi ljudje abstinentje in športniki, piše naš svetovni champion, L. Štukelj. Ti spomini so letos aktualni zaradi bližajoče se olimpidajde v Amsterdamu, kjer bodo Finci brez dvoma zopet uveljavili uspehe svoje športne vzgoje. Mlado in staro bodo zanimali Maksima Gorkega »Spomini izza otroških let., ki rmajo te-le mednaslove: Kako sem se učil čitati. — V šoli. — Robin-zonove zgodbe. — Ukradel sem rubelj. — Kako sem začel spoznavati vrednost knjig. — Prvič v življenju učitelj. — Citaj-te dobre knjige! V zabavnem kramljanju o londonski megli bo čitatelj spoznal ta svojevrsten pojav v velikem mestu. Ljubljančan pa bo lahko primerjal ondotno meglo z bolj nedolžnim «domačim pridelkom®. O Cincarih, ki so pri nas malo znani, a so imeli velik vpliv na Srbe, pripoveduje naslednji članek, številko pa zaključujejo nadaljevanja «Pošastnega krdela, in humoristične risbe na zadnji strani. Na 32 straneh — toliko pestrega in zanimivega štiva in ilustracij za bora dva dinarja, če pa plačaš 15 Din, dobivaš tri mesece vsak teden zvezek po 32 strani! ^Življenje ln svet. se dobiva v sleherni boljši trafiki, kjer pa ga nimajo, zahtevaj, da ga naroče! Naroča se pri upravi. Ljubljana, Prešernova ul. 54. Dokler je še kaj zaloge že izišlih številk •Življenia in sveta., se ta tednik zaradi kompletnosti letnika lahko naroča tudi za nazaj, t. j. od prve letošnje številke naprej. ♦ I spremembe v železniški službi. Dosedanji šef železniške postaje v Moškanjcih Fran Petek ie po potrebi službe premeščen v Ptuj, železniški uradnik Valentin Jančigaj pa je trajno upokojen. ♦ Sprejem v našo državljansko zvezo. Državni svet je odobril, da se sprejmeta v našo državljansko zvezo: dosedanji italijanski državljan Stanislav Žorž, strojni ključavničar v Ljubljani, rodom iz Podrage ter dosedanji avstrijski državljan Franc Kelbl, strojevodja državnih železnic v Mariboru, rodom iz Willendorfa. ♦ Slavnosten sprejem naših podmornic. Naši novi podmornici »Neboiša« in »Hrabra«, ki sta bili zgrajeni v Angliji, sta na potu v naše vode in bosta v kratkem pristali v dubrovniškem pristanišču. Prvima našima podmornicama se pripravlja slavnosten sprejem tako v Dubrovniku kakor tudi v Splitu in vseh večjih krajih našega Primorja. Slavnostnemu sprejemu bo prisostvoval komandant celokupne naše vojne mornarice admiral Dragotin Priča. ♦ Vodnikova družba. Občni zbor se bo vršil 31. t. m. ob 20. v prostorih Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino II. nadsr. s tem-Ie dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora; 2.) določitev letnine za leto 1929.; 3.) rač. zaključek za 1. 1927.; 4.) proračun za I. 1928; 5.) književni program za leto 1928. in 1929.; 6.) Samostojni predlogi; 7.) Slučajnosti. K občnemu zboru vabi vse člane vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani. ♦ Nov dom za učiteljske sirote. Kakor Javljajo iz Beograda, je glavna uprava Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja sklenila, da bo v najkrajšem času pričela z gradbo Doma za učiteljske sirote. Stavbišče je breplačno dala na razpolago beograjska mestna občina. Nahaja se v bližini sedanjega Učiteljskega doma. ♦ Smrtna kosa. V Laškem )e umrla včeraj po kratki bolezni soproga delovodje ga. Štefanija Križnikov a, roiena Bren. Pogreb bo danes ob 16.30 url. Pokomici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt sestre pisatelja Vojnoviča. V Dubrovniku je včeraj nenadoma umrla korrrte-sa Katica Vojnovičeva, sestra velikega pesnika Iva in znanega publicista Luja Vojnoviča. Sedela je doma pri mizi. nenadoma pa ji }e postalo slabo in se le zgrudila mrtva. Pokojnica je mnogo sodelovala v vseh kulturnih ln humanitarnih akcijah. Kar zmore Dano] In Pariz, to zmore tudi Ljubljana! To dokazujejo najmodernejše pomladanske obleke ln površniki za gospode tvrdke F. LUKIČ, LJubljana, Stritarjeva ulica. — Opozarjamo gospode na ta izredno cenen ♦ Proti prenosu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ker se v pristojnih ministrstvih vrše sedaj obravnave o prenosu sedeža Osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz Zagreba v Beograd, so vse zagrebške gospodarske in sindikalne organizacije poslale spomenico ministru za sod-jalno politiko, s katero protestirajo proti nameravanemu prenosu sedeža Osrednjega urada, ker bi tak korak Zagreb težko oškodoval. ♦ Pospeševanje kulturnih in ekonomskih stikov s Češkoslovaško. Skupščinski odbor za kulturne in ekonomske stike s Češkoslovaško je na predvčerajšnji svoji seji sklenil zahtevati od vlade, da v finančni zakon sprejme amandman, s katerim se odo bri kredit v znesku 800.000 Din za pospeševanje kulturnih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Tudi češkoslovaški parlament je v to svrho votiral kredit v znesku 600.000 češkoslovaških kron. ♦ Trmoglavost tiskarskega škrata je vča-si prav neverjetna. Tudi v včerajšnjem »Jutru< je škrat vztrajal na tem. da velja vožnja na Praški velesejem 160 Din, med tem ko stane dejansko 610 Din. kar naj udeleženci tega sejma upoštevajo. ♦ Samomor slovenskega učitelja v Makedoniji. Po poročilu iz Strumnice je predvčerajšnjim izvršil samomor Slovenec Anton Martinjak, šolski nadzornik za strum-niški okraj. Nadzoroval je tamkajšnjo šolo, potem pa se je v okolici sela obesil. Zapustil je listek z beležko: »Bolje je ovako, nego da me mrcvare Bugari.« Pokojnik je v zadnjem času prejel več grozilnih pisem od makedonskega komiteja. Bii ie vesten prosvetni delavec ♦ Narodna čitalnica ▼ Šiški bo praznovala v dneh 4. in 5. avgusta letos svojo 50 letnico. Ta proslava se namerava kar najlepše izvršiti. Natančnejši spored proslave se bo priobčil pravočasno. Narodna čitalnica poziva vse bivše člane pevskega zbora na sestanek, ki bo v petek 16 t. m. ob 20. v čitalniški sobi v svrho razgovora o sodelovanju pri proslavi. Vsi bivši pevci na Dlan! ♦ Savez trezvene mladežl, oblastno središče za Slovenijo, ki je v poslednjih dveh letih pod vodstvom neumornega zdravmka dr. Fedorja Mikiča pokazalo toliko izredne agilnosti ter uvedlo za naše razmere dokaj sistematično protialkoholno borbo, bo imelo v nedeljo 18 t. m ob 10 v areni Narodnega doma svoj II redni občni zbor Oblastno središče vabi ob tej priliki vse prijatelje in simpatizerje treznostnega pokreta k udeležbi. — Odbor. Samo Din 610,— v Prago in nazaj stane vožnja z brzovlakom za čas »Praške« ga velesejma« Vizum brezplačen Legiti« macije dobite pri Cehoslovaškem konzula, tu in Aloma Company, Aleksandrova št. 2 ♦ Sejem v Begunjah pri Cerknici se bo vršil letos v torek dne 20. t. m. namesto 18. ker je ta dan nedelja. ♦ Prehod preko meje pri Marenbergu. Glasom akta generalne direkcije carin z dne 20 februarja t. 1. je prehod preko Radia iz Eibiswalda v Avstriji do Marenberga pri kamnu 13-81 in 13-82 dovoljena samo ob mejnim stanovalcem z legitimacijami. Ostalim osebam je prehod zabranien in ie onemogočen tudi avtomobilski oromet ♦ Dijaške mesečne železniške karte. Za železniško vožnjo od kraja, kjer dijak stanuje, do kraja, kjer se nahaja šola. ki io obiskuje in nazaj se izdajajo dijaške mesečne karte po naslednjih cenah; za daljavo 1—16 kilometrov drugi razred potniškega vlaka 35 Din, III. razred 17.50 Din; od 11—15 km 55 Din, oziroma 21.50 Din; 16—20 km 70 Din, oziroma 35 Din; 21—25 km 90 Din. oziroma 45 Din; 26—30 km 105 Din, oziroma 52.50 Din itd. Dijaške mesečne karte lahko kupijo dijaki, ki redno obiskujejo državne in druge javne šole, ki rih je država priznala, nadalje učenci trgovskih in kmetijskih strokovnih šol, ki so obvezani, da te šole obiskujejo. Dijaške mesečne karte se morejo kupiti samo na podlagi legitimacije za kupovanje dijaških mesečnih kart. Legitimacije so veljavne samo za eno šolsko leto. ♦ Šola za pilote. Kakor doznavato zagreb ške »•Novosti«, bo direktor Društva za zrač ni promet inženjer Sondermayer ustanovil šolo za pilote. To bo prva šola te vrste v naši državi, kateri je svrha, da izvežba čim večje število pilotov. Za šolo se bo nabavilo večje število aeroplanov. ♦ Revija za turizem. V početku aprila bo pričel na Sušaku izhajati mesečmik »Naša rivijera«, ki se bo v prvi vrsti bavila s turizmom v kopališčih in letoviščih na Gornjem Jadranu. List se bo razpošiljal vsem potniškim agencijam in gospodarskim organizacijam v naši državi in STednn Evropi. ♦ Kaj danes vse potuje ln slepar! pod zaščito višjih uradov Začetkom tega leta sta osrečavala severne slovenske kraje dva moža. ki sta bila, kakor sta sama trdila, iz Beograda. Ponujala sta v raznih industrij- I I lllllllllllllllll Sredstvo proti razpokani koži. Ob mrzlem, ostrem vremenu ni boljšega sredstva proti raz» poklinam, kot ie Nivea»crema, ki obvaruje kožo pri temeljiti dnevni, os^' večen upo« rabi hrapavosti Glacfka in mehka koža se ' -seže z Nivea-cremo. iiiiiiiiiiiiiiiii skih podjetjih v nakup album fotografij Nj. Vel. kralja in članov kraljeve rodbine. Za album sta zahtevala 500 Din. obenem pa sta vsiljevala še minijaturno izdajo albuma po ceni 10 Din za komad, ki naj bi bil za nameščence dotičnih podjetij. O sličnih dveh patronih, če nista bila ista. smo poročali nedavno ix Kranja. Značilno za naše javne upravne razmere je dejstvo, da je ta dva gospoda v nekem kraju na njunem že itak zelo sumljivem poslovnem potovanju sprem ljalo celo orožništvo, da bi s tem bolj afirmiralo patrljotični značaj te akcije. Prodajalca slik sta bila zelo usiljiva ter sta ponekod energično zahtevala od podjetnikov, da kupijo publikacije. Oficiielni značaj svoje ga posla sta skušala dokazati z nekim pismom notranjega ministra. Pretila sta nazadnje tudi celo, da bo moral podjetnik ako odkloni naročitev, trpeti zelo neugodne posledice za podjetje in bosta njegovo ime tudi objavila. Primer, ki ga opisujemo, ni osamljen. Opetovano se dogaja po deželi, da se vsiljivi agentje, ki dostikrat skubijo naše ljudi, izkazujejo z uradnimi listinami, bodisi ponarejenimi, bodisi takimi, ki so si jih, ne rečemo kako, pridobili pri najvišjih državnih uradih. Res osamljen je pa menda primer, da ie takim dvomljivim in vsiliivim eksistencam nasedla celo žandarmerija, namesto, da bi jih bila polovila ter odtirala tja, odkoder so prišli. Kakor smo informirani je proti takemu načinu zlorabe raznih uradov in nadlegovanju industrijskih podjetij vložila na višjo politično instanco Zveza industrijcev svoj protest Najnovejše za spomlad g Im O T3 O JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA Prešernova ul 3. Solidne cene. f ♦ V Slavoniji ginejo orehu V ravni Slavoniji in v Sremu naglo gineio orehi, ki jih je bilo mnogo nasajenih po selih in ob cestah. Orehovina je izvrsten les in io trgovci radi kupujejo za furnirje. Plačuie se 400 do 500 Din za kub;čni meter ITO — zobna pasta najboljša! ♦ Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislna preide hitro pri rab? prirodne grenčice »Franz-Josef«. Zdravniki in profesorji porabljajo vodo »Franz-Josef« že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. 9 ♦ Obledele obleke barva ▼ različnih barvah In plisjra tovarna Jos. Relch. + Draga zdravila plačujete? Boljše le paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte Ziko! Iz LSubliane u— V društvu »Soča« bo predaval v soboto 17. t. m v Ljubljanskem dvoru g. prof. dr. Vinko Šarabon, in sicer o snovi pod naslovom »Po svetu okoli«. Predavanje bo obsegalo pregled svetovnih, političnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v zadnjem času. Predavanje bo prosto in spremljano s skioptičnimi slikami. K temu zanimivemu predavanju vabimo vse člane ter odbornike »Soče« in prijatelje. Začetek ob pol 21. uri Vstop prost in vsi dobro do-šlil u— Dijaško društvo SJSU »Preporod« bo priredilo v soboto 17. t. m. v areni Narodnega doma (Naprednem dijaškem domu) akademijo v proslavo 50 letnice našega največjega pesnika in besedotvorca O. Zupančiča. Na sporedu bodo poleg pevskih in glasbenih točk deklamacije, in sicer »Duma«, »Pesem mladine«, »Ciciban posluša očetovo uro«, »Oranža«, »Kvartopirci« in »Dies irae<. Vsi ljubitelji mladine in čestilci pesnikovi, udeležite se akademije v čim večjem številu, da s tem pokažete ljubezen iin spoštovanje do jubilanta. Začetek točno ob 20. u_ Sokol I. na Taboru bo priredil 31. t. m. telovadno akademijo s telovadnimi in godbenimi točkami. Nastopila bosta članstvo in naraščaj obojega spola. Glede na fi-nancijelne težkoče, v katerih se nahaja društvo, vabimo in pričakujemo obilne udeležbe s stTani Sokolstav kakor tudi Sokolstvu naklonjenega občinstva. Točen spored bo objavljen tekom dni. — Odbor. 576 u— Ceskoslovenskš Obec v Lublanl! V sobotu, 17. t. m. v restavraci »Zvezda« prednaška ZKD na thema: L. van Beethoven, život najvetšiho hudbeniho genia, ve filmu. — Vzpominka zesnulych naših veti-kaanu. Jaroslava Vrchlickčho a Svatopluka Cecha. Pfiidte všichni. u— Rezervni oficirji se vabijo na predavanje, ki bo v ponedeljek dne 19. marca ob 17. uri v oficirskem domu v Ljubljani. Predava inž. polkovnik g. Dušan Božič. Pododbor Ljubljana. u— Dem. akadeth. klub »Jugoslavija«. Danes 16. t. m. ob 20. v tajništvu SDS (Kazina, Kongresni trg) I. plenarni članski sestanek. Dnevni red: Poročilo o kongresu v Beogradu; shod KDK. Udeležba za člane obvezna' — Podpredsednik. u— Za revne akademike. Rektor univerze prof. dr. R. Nahtigal ln g. prof. M. Dolenc sta darovala namesto cvetla na sveži grob prijatelja dr. Hinka Dolenca vsak po 100 Din v korist podpornega fonda za slušatelje ljubljanske univerze. u— JAD »Triglav« Ima svol 17. redni občni zbor v sredo 21. t. m. ob 20. v salonu gostilne »Češnovar« z običajnim dnevnhn redom. u— Reprezentacijskl odbor Za Zupančičevo slavje Je Imel dne 12. t. m plenarno sejo. kjer je vzel na znanje porožilo akcijskega odbora. Ker še vedno prihajajo prispevki za narodni dar, akcija Še ni zaključena. u— Udruženle Jugoslovensklh Inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, ima svoj 9. redni občni zbor v soboto, dne 24. marca ob pol 20. url v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št 1, IL u— Zadruga pekov v Ljubljani vabi vse« člane, da se v polnem številu udeleže proslave 25 letnice Zveze obrtnih zadrug, pozdravnega večera 18. t. m. ob 20. v Kazrni in slavnostnega zborovanja dne 19. t m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. u— Za lovce. V izlofbd mestne prodajalne elektr. svetil na Glavnem trgu so razstavljeni lestenec in dvoje stenskih svetil (ramen), ki so okrašeni z rogovi srnjakov Ko-vinasti deli so iz bakra. Na njih se nahajajo cizelirani okraski, ki so jim za motiv bršljan. omela in smrekova vejica. Ta svetila je izr gotovila domača tvrdka. Delo je ročno, jako lepo in fino izvršeno ter bo kras vsaki lovsko opremljeni sobL u— Tenls-odsek Atene sprejema nove priglase članstva pismeno na naslov: Aleksandrova cesta 2. Priglašencem se razpošljejo polasnilne listine, nato bo sledil sestanek. 517 u_ ASK »Primorje« (kolesarska sekcija). Danes v petek točno ob 18. sestanek kolesarjev in odborova seja v klubskem lokalu na Masarykovl cesti 1. Zaradi važnosti vsi in točno! — Načelnik. a— Obrtnike v Ljubljani naproša Zveza obrtnih zadrug, da bi po možnosti dali na razpolago sobe ali postelje za udeležence Zvezine 25 letnice in sicer za noč od nedelje na ponedeljek Vsi, ki imajo kako sobo ali posteljo na razpolago, naj blagovolijo to javiti tajništvu Zveze obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10, pritličje levo. u— Zadruga čevljarjev v LJublianl vabi vse svoie člane, da se v polnem številu udeleže proslave Zveze obrtnih zadrug in sicer pozdravnega večera, k' bo 18. t. m. ob 20. v dvorani Kazine in slavnostnega zborovanja 19 t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma. u— Čevljarska zadruga v LJubManI opozarja tem potom vse članstvo na 25 letnico obstoja Zveze obrtnih zadrug. Na predvečer zborovanja se bo vršil v dvorani »Kazine« pozdravni večer, združen z nagovori, petiem in godbo. Vstopnine ni. Na Jožefo-vo 19. t. m bo ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje. Ob 13 se bo vrši! v »Kazini« slavnostni banket Naša dolžnost ie. da se v čim večjem številu odzovemo temu vabilu kot člani Zveze obrtnih zadrug. Opozarjamo tud> članstvo, da bo izdala Zveza obrtnih zadrug ob priliki 25 letnice svojega obstoja brošuro s Pestro vsebino, po kateri pridno posegajmo. — Načelnik. 578 u— L. van Beethoven v filmu. Opozarjamo občinstvo na filmsko predavanje ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo film, ki ga je ustvarila Nemčija v počašče-nje spomina stoletnice smrti največjega muzikalnega genija, katerega slavi danes ves kulturni svet. Glavno vlogo, Beethovna kreira v filmu znani umetnik F Kortner, ki predočuje tragike polno življenje velikega skladatelja v pretresljivih slikah. Predstave se v vrše: v soboto ob 14.30, v nede-lio in ponedeljek pa ob 11. dop Ker ie pričakovati velik naval, se bodo dobile vstop-n:ce za vse tri predstave že v predprodaji pri blagajni kina Matice v soboto od 11. do 12.30. u— Izmenjavanje biljeterjev v ljubljanskih gledališčih. Gledališki abonent nam Piše: Zadnja dva večera, ko sem bil zapored na isti abonma v drami in operi, sem opazil, da so vsi bilieterji zamenjani. Kakor sem Izvedel, je gledališka uprava na razna anonimna pisma začela biljeterje izmenjavati, da ne vršijo več službe stalno na enem in istem mestu, marveč vsak večer drugje. Biljeterii, ki že zvesto vršijo svoio službo so z novim izmenjavanjem skraino nezadovoljni. ker so s tem javno izpostavljeni nezaupanju uprave in publike Ako ima upra va dokaze za posameznika, nai ga po preiskavi odslovi; nikakor pa ne gre da bi se z izmenjavanjem na osnovi anonimnih de-nuncijacij sramotili vsi bilieterji pred stalnimi obiskovalci obeh gledališč. Obenem pa je tudi za red pri posameznih abonmanih umestno,- da ostanejo biljeterii stalno na enem in istem mestu. o— Drobna policijska kronika. Na policijo se obračajo v poslednjem času v prav veliki meri sprti zakonci in apelirajo na posamezne organe, naj jim ob tej ali oni priliki pomagajo rešiti male in večje spore, ki nastajajo med njimi. Predigra takih dogodkov je včasih komično-tragičnega značaja; gre le za male prepirčke brez nadaljnjih komplikacij, ki jih reši čas sam Po sebi, navadno brez intervencij od strani mož postave. Včeraj so bili prijavljeni 3 slični primeri, 1 celo tako hud, da se je govorilo o nameravanem zastrupljenju V splošnem so bili nadalje prijavljeni policiji naslednji slučaji: 1 sleparstvo, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnep reda in 3 prestopki cestnega policijskega reda. V zapor je mora! zaradi suma tatvine kolesa mlad fant, vendar se je kmalu Izkazalo, da le bilo mne nje policijskih organov v zadevi nogrešno. Prijeta sta bila še dva berača ter 2 veseljaka, ki sta razgrajala po ulicah. • Iz Maribora a— Proračunski provlzorlj mariborske občine Je z dovoljenjem oblastnega odbora podaljšan za mesec marec in april 1928. a— Trgovska »Samopomoč«, registro-vana pomožna blagajna v Mariboru, ki razteza svoj delokrog po vsej mariborski oblasti je imela v sredo 14. t. m svoj prvi redni letni občni zbor v hotelu pri »Zamorcu« v Mariboru. Kot člani lahko pristopajo ne glede na spol trgovci, obrtniki ali industrijalci, dalfe samostojne osebe svobodnih akademičnih poklicev, lavni In zasebni nameščenci ter zakonski drugI. Doslej le pristopilo že lepo število članov. Za predsednika je bil Izvoljen g. Vilko Weixl, med ostalimi odborniki Pa za celjsko okrožje trgovec Franio Jošt, ki daie na željo vsa potrebna pojasnila, pravila, tiskovine itd. Sklenilo se je tudi sklicati v kratkem zbo- rovanje zainteresiranih v Celju ter pride ▼ to svrho poročevalec lz Maribora. a— Cercle francai«. Odbor francoskega, krožka v Mariboru vabi vse. ki se zanimajo za francoski jezik, k predavanju s projekcijskimi slikami, ki bo v soboto dne 17. marca ob 20. uri v čitalnici študiiske knjižnice (mali kazinski dvorani). Gospod univ. prof. R. Martel bo govori! o tipičnih osebnostih in prizorih francoske revolucije. — Vstop prost. a— Tegetthof ne da spati Nemcem. Na snočnji seji mariborskega obč. sveta so vložil} Nercici predlog, naj vendar že stori mariborska občina svojo dolžnost napram spominu svojega rojaka admirala Tegett-hofa in naj restavrira njegov spomenik. Predlog je bil od/kazan pristojnemu odseku. a— Novo športno Igrišče. Lani ustanovljeni športni klub »Železničar« je dobil deloma od mestne občine deloma od železniške uprave na razipcJago prostor na severni strani kadetnice, kjer Je bila svoje-časno gramozna jama. Prostor so aplani. rali in je snoči skleni' mariborski občinski svet na prošnjo kluba da dovoli uporabo prostora za dobo desetih let, tako da bo »Železničar« lahko postavil okrog igrišča ograjo. V primeru, da bi občina nujno potrebovala ta prostor, kar pa se po prepričanju gradbenega urada tekom desetih let ne bo zgodilo, pa bi dobil »Železničar« odškodnino za evakuacijo prostora. Iz Celia e— Volitev krajnih šolskih svetov v Lu-bečnj in Vojtiiku se je vršila v nedelk). Za Lubečno, kjer vda le občina škofja vas, je bila izvoljena kompromisna lista soglasno, in sicer gg.: Jože Kožuh, župan (SKS), ko* načemik; Anton Prekoršek (SDS); Anton Mahen (JSS); Ignac Gaber (JSS); Jernej Koštomaj (SLS); Josip Stožir (SLS). — V kraijni šolski svet v Vojniku volijo občd-ne Vojnik, Škofja vas, Višnja vas in Bezo-vica. Po predpisih pripada pravica do me. sita odbornika v takih krajnih šolskih svetih, katerega področje se razteza na več občin, le onim občinam, ki plačajo najmanj 20 % skupnih doklad za krajni šolski svet Občina Vojnik plača 31, Škofi a vas 53, Višnja vas 9 in Bezovica 7 %. V paštev prideta samo občini Vojnik in Škofja vas. Slednja je zahtevala zase 4 mesta, ker ima Vojnik itak že dva virilista, to je šolskega upravitelja in zdravnika. Pravico voliti imajo le župani in občinski odborniki. Ker si je fco pravico lastil tudi občinski tajnik in ker ni Vojnik hotel ugoditi upravičeni zahtevi Škofjevaščanov, so ti demonstrativno zapustili sejo. Bil je potem sicer brez njih izvoljen krajni šolski svet, a se je občinski odib^r občine Škofja vas protj tei volitvi pritožil. Pritožbo so podpisali vsi odborniki brez razlike strank. e— Koncert pevskega zbora UJU ni bil v Celju dne 15 t. m., kakor smo poročali pomotoma, a mpak se bo vršil šele v nedeljo 18. t. m ob 16. v Celjskem domu. e— Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl računski nadsvetnik v p. g. Hugorn Leeb. Pokojni je bil te stare celjske rodbine Leebov, koiih oče je bi] rojen v Sežani. — V Za-vodmi je umrl dne 14. t. m. v 28. letu starosti Žagar Maks Čepuš. N. v m. p.! Iz Kranfa Higtfena zakona. Nocoj ob pol 21. bo v Narodnem domu zanimivo in poučno filmsko predavanje o higijeni v zakonu. Pred filmom bo govoril tukajšnji zdrav, pik dr. Jože Bežek. Cene znatno znižane. Mladini izpod 16. let strogo prepovedano. r— Zivljensko gibanje v kranjskem sre* zu. V kranjskem in tržiškem sodnem okra. ju je bilo rojenih 926, od teh samo 7 mrtvo, rojenih, od teh dva v Trbojah, v Kranju, Besnici, Šmartnem, Preddvoru in Veleso« vem po en primer, kar je zelo razveseljivo. Umrlo je v preteklem letu 525 oseb, od teh največ v Cerkljah (52). Zakonov je bilo sklenjenih v kranjskem 141, v tržiškem socf. nem okraju pa 38. Aerodrom v Rogaški Slatini Predlog, ki smo ga pred mesecem stavili v «Jutru», da naj bi Rogaška ; Slatina po vzgledu modernih evropskih letovišč skušala v sezoni doseči zračni promet z Zagrebom in Beogradom, je bil resno upoštevan. Uprava zdravilišča, ki je največje v naši državi in najbolj poznano v inozemstvu, je stopila v stik z Društvom za zračni promet ter izrazila željo, da bi v prvi vrsti dosegla zračno zvezo z Zagrebom in preko njega z ostalimi mesti države. Te dni je zdraviliška uprava predložila Društvu za zračni promet podroben načrt zračnega prometa. Povdarja, da Rogaška Slatina sicer nima primernega terena za letališče v površini 600 krat 600 m, razpolaga pa z dvema drugima prostoroma, ki bi bila tudi primerna za aerodrom. Prvi je 10 minut oddaljen od središča Rog. Slatine, v površini 400 krat 250 m in ima udoben pristop z državne ceste. Drugi pa je od zdravilišča oddaljen 2 km in je znatno večji: 800 krat 500 m. Ako bi se ta določil za letališče, bi bilo treba zgraditi do njega cesto v dolžini 2 km, k čemer je zdraviliška uprava brez nadaljnjega pripravljena. Ravnateljstvo Društva za zračni promet naj bi čimprej rešilo to vprašanje, da se zračni promet med Zagrebom in Rogaško Slatino uvede že v letošnji sezoni. Kakor navajajo zagrebške novi: ne, ie zanimanje za to zračno linijo veliko in se lahko z gotovostjo računa, da se bo stvar najbolje obnesla. Dunajski šahovski turnir Dunaj, 15. marca, g, V danaSnjem kolo šahovskega turnirja je Spielmann porazil Lichtensteina, Rčti Beutuma, Becker Igla, Griinfeld Takacsa in Kmoch Miillerja. Par« ti ji Glass : D6rry io Tartakoveff : \Volf sta končali remis. Plenarna seja Zbornice TOI E Včeraj dopoldne se je vršila prva letošnja rlenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in -ndustrijo v Ljubljani. Sejo je ob 8. dopoldne otvoril predsednik g. Ivan Jelačin ml. Poleg 41 zborničnih članov je seji prisostvoval tudi vladni zastopnik, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo gosp. dr. Rudolf Marn. Po verifikaciji zapisnika zadnje seje je predsednik prečital zbornično poročilo o delovanju v dobi od 20. decembra pr. 1. do 15. t. m., iz katerega posnemamo naslednje: Državne in samoupravne finance V zadnjem tromesečju beležimo vrsto važnih gospodarsko - političnih dogodkov, ki so za interesente zborničnega področja da-lekosežnega pomena. Predvsem je omeniti sprejetje zakona o direktnih davkih, ki predstavlja formalni akt izenačenja davčnih bremen. Zbornični predlogi so bili v tem zakonu le deloma upoštevani. Malemu obrtniku in trgovcu novi zakon ne prinaša pričakovane razbremenitve, ker se je z odpravo kontingentov v nižjih pridobninskih stopnjah obremenitev po novem pridobninskem davku napram prejšnji obremenitvi po pri-dobninl in dohodnini skupaj celo povečala. Zato bi bilo želeti, da se ta zakon že v teku letošnjega leta novelira in da se pri tej priliki pridobninski davek za male obrtnike in trgovce primerno zniža. DaTck na poslovni promet bo ostal tudi po izenačenju neposrednih davkov še nadalje t veljavi. Ta davek ima po zadnjih informacijah služiti celo kot jamstvo za novo inozemsko posojilo. Ker bi bila na ta način odvzeta možnost ukinitve tega inflacijskega davka za nedo-gledno dobo, je zbornica nastopila odločno proti zastavitvi za inozemsko posojilo. Na polju avtonomnih financ sta za gospodarsko življenje Slovenije načelne važnosti prva oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti. Za kritje izdatkov obširnega programa obeh oblasti, imajo služiti poleg dohodkov oblastne imovine in kreditov, k iso delegirani iz državnega proračuna, tudi nove ohla-tne davščine, ki znašajo po proračunih 20.7 milijona Din za ljubljansko in 14.8 milijona Din za mariborsko oblast. Na zbornično prizadevanje so bile nove oblastne davščine tako glede značaja višine odmere in načina pobiranja deloma spremenjene in omiljene. Prometne zadeve Ce se bo realiziralo novo inozemsko investicijsko posojilo, tedaj ie pričakovati, da se bodo naše zahteve po zgradbi železniških zvez v Sloveniji približale uresničenju. Gradbena dela na progi Rogatec - Krapina lepo napredujejo in je pričakovati, da bo proga otvorjena že meseca decembra t. 1. ali pa najkasneje februarja prihodnjega leta. Za zvezo Št. Janž - Sevnica so podrobni načrti že izdelani in so bili te dni komisijonalno prevzeti ter predloženi ministrstvu v odobritev. Za izdelavo detajlnih načrtov defi-nitivne proge Kočevje - Vrbovsko, se bo 16. t. m. vršila že tretja licitacija. Pri tej priliki bodi omenjeno, da predvideva novi državni proračun tudi prvo tranšo kredita za gradbo prometnega trikota na postaji Zidani most, tako da bo mogoč direkten dohod vlakov s postaje v smeri proti Zagrebu. Pereče je tudi vprašanje gradbe drugega tira med Zidanim mostom in Zagrebom, ker je ta proga preobremenjena. Glede nove potniške tarife, ki je stopila v veljavo 1. t. m. in ki uvaja progresivno tarifo za brzovlake, predlogi zbornice niso bili v polnem obsegu upoštevani. Spremembe določb glede uporabe pristaniških tarif, zlasti nkinjenjc zaračunavanja luških tarif potom kartiranja, so izzvale v krogih lesne trgovine precej razburjenja. Tudi moramo še vedno računati z nevarnostjo povišanja nekaterih blagovnih tarif, katero je prometni minister že aviziral. Zaradi povišanja pristojbin za ležarinske prostore, ki je bilo izvedeno z naredbo od 24. februrja, bo težko prizadeta zopet lesna trgovina. Važno je. da je bil pred dnevi (10. t. m.) otvorjen direktni promet z Grčiio. ker ie reekspedicija v Gjevgjeliji povzročala velike stroške in zakasnitve, in da se izdeluje direktna j neslovensko - italijanska tarifa za izvez in uvos preko Trsta in Eeke, ki bo za Slovenijo posebne važnosti. V komercijalnem oziru je važno, da se nadaljuje centralizacija v železniški upravi v smislu lanske uredbe o organizaciji prometne službe_ ter je že izvršena centralizacija reševanja vseh reklamacij povračil in odškodnin brez izjeme, v generalni direkciji železnic. Trgovinske rtogodbe V trgovinsko - političnem oziru je poročati, da so stopile v veljavo tri važne trgovinske pogodbe, in sicer z Nemčijo, z belgijsko - ltiksemburško carinsko Unijo in z Anglijo in da je bila v preteklem mesecu na podlagi klavzule po največjih ugodnostih sklenjena trgovinska pogodba z Estonijo. Zbornica je ministrstvu za trgovino in industrijo preložila tudi obširno poročilo glede ureditve trgovinskih odnošajev z republiko Chile, bi je važna zaradi uvoza umetnih gnojil. Na podlagi svoječasnib predlogov je trgovinsko ministrstvo tudi izdelalo načrt trgovinske pogodbe s Španijo, v cbliki tako zvanega modus vivendi, da bi naše blago, ki se izvaža v Španijo, bilo deležno ugodnosti carinske tarife brez poseb- ne surtakse. Trgovinski pogodbi s Grčijo in Egiptom, žal. še nista bili predloženi Narodni skupščini, pogajanja za revizijo pogodbe z Avstrijo pa 80 zaradi nastalih težkoč že od 4. decembra prekinjena. Potrebno bi bilo, da se z novimi trgovinskimi pogodbami otvorijo nova tržišča, zlasti z ozirom na dejstvo, da je bila naša trgovinska bilanca v preteklem letu znatno pasivna Finančne zadeve Ker je poziv Državne hipotekarne banke, po katerem se imajo vsi javni denarji prenesti od populiranih hranilnic na Državno hipoteka rno banko, izzval veliko nepri-lik in ker gre za milijonske vsote, ki jih je treba prenesti, je zbornica sklicala anketo interesiranih korporacij. na kateri je bila soglasno sprejeta zahteva, da se novelira zakon o Državni hipotekami banki, in sicer tako. da bi bilo nalasranje javnega denarja le fakultativno ne pa obvezno. V zborničnem okolišu preteklo leto ni bilo nikakih emisij vrednostnih papirjev. Večina delniških družb izkazuje manjše dividende. Osnovalo se je samo eno industrijsko podjetje, in sicer manjša tovarna svile v Mariboru. Socijalna politika V socijalno - političnem oziru je važna nredba o delavskih zaupnikih v podjetjih, ki žal ne upoštevajo vseh predloženih želj delodajalcev. Volitve posameznih zaupnikov v podjetjih so se večinoma že izvršile. Nadalje je bila izdana naredba, po kateri se je strnilo prvih sedem razredov bolniškega zavarovanja v enega s&mega. tako da znaša pri plači 8 Din dnevno prispevek za bolniško zavarovanje 0.36 Din dnevno, kar bo povzročilo povišanje celokupnega bolniškega prispevka. Zbornica je prejela v izjavo in proučila tudi načrt o reorganizaciji bolniškega zavarovanja. Po tem osnutku naj bi okrožni uradi postali samostojni nosilci bolniškega zavarovanja. V februarju se je na posebni anketi v Beogradu razpravljalo tudi o načrtu uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč. V uredbi je osvojen princip deveturnega delovnika, vendar so zastopniki nameščencev zahtevali da bi se v uredbi osvojilo načelo osemurnega delovnika, delodajalci pa zahtevajo lOurni delov-nik. Nesoglasia obstojajo tudi v drugih važnejših določilih. Trgovina in obrt V trgovini so na dnevnem redu pritožbe proti inozemskim potnikom zaradi ponujanja blaga privatnim strankam ter pritožbe zaradi šušmarjenja in nedopustnega krošnjarje-nja. Zbornica je že 1. 1925. opozorila trgovinsko ministrstvo na nujno potrebo, da se izdela zakon za pobijanje nelojalne konkurence. žal. brez uspeha. V obrtništvu se opaža vedno težji boj za obstoj, predvsem zaradi poostrene konkurence. Podeljenje omejenih stavbnih koncesij je zavzelo tolik obseg, da je morala zbornica proti temu intervenirati pri velikem županu. Da se uredi delokrog zidarskih, tesarskih in kamnoseških mojstrov, je izvedla pismeno anketo ter na podlagi zbranega gradiva stavila velikemu županu konkretne predloge. Mnogo pritožb ie izzvalo v zadnjih letih zaposlovanje preštevilnih vajencev, kar ima za posledico nadprodukcijo in slabo vzgojo naraščaja. Število prijav rokodelskih in produkcijskih obrti ie v preteklem četrtletju znašalo 597, dočim je bilo odjav le 269, tako da znaša prirastek 328 obratov. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrta dveh važnih pravilnikov, in sicer pravilnika za obrtno - nadaljevalne šole in pravilnika za tehnične srednje šole. Zbornica glede teh pravilnikov ni bila vprašana za mnenje, j čeprav je vprašanje izredne važnosti. Prvi načrt je za naše razmere povsem nesprejemljiv in tudi drugi ne ustreza našim potrebam. Proračun zbornice in stroški za preureditev zbornične palače ter za gradbo stanovanjske hiše. Glavni tajnik zbornice gosp. dr. Windi-scher je nato podal poročilo o računskem zaključku za leto 1927. in o proračunu zbornice za leto 1928., katerega je odobril minister za trgovino in industrijo gosp. dr. Spa-ho z razpisom od 8. februarja t. 1. Proračun izdatkov znaša 3.313.585 Din, proračun dohodkov pa 3.567.057 Din. tako da presegajo dohodki izdatke za 253.472 Din. Trgovinski minister je tudi odobril pobiranje zbornične doklade v višini 15 % na splošno in posebno pridobnino, vštevši edinstveni državni pribitek. Na podlagi tozadevnega sklepa zaduje seje dne 19. decembra pr. 1., je zbornica za kritje preostalih stroškov preureditve zbornične palače in gradbe stanovanjske hiše najela pri Mestni hranilnici posojilo od S milijonov Din na 151etno amortizacijo z 8 % obrestmi. Vsi stroški za preureditev zbornične palače znašajo 4.465.946 Din, od te vsote ie bilo dosedaj izplačanih 4 milijone 203.194 Din. docim so stroški za gradbo stanovanj, hiše predvideni na 2137.000 Din ter je bilo na račun teb stroškov dosedaj izplačanih 932.217 Din. Skupno je torej še izplačati 1 in pol miliiona Din. Nadalje je gosp. tajnik sporočil, da odloži zaradi bolehnosti svoi mandat dr. Rad. Pi-puš, industrijec v Mariboru. Kot njegov namestnik je pozvan v zbornico gosp. inž. Oskar Dračar, družabnik in ravnatelj tovarne mila Zlatorog v Mariboru. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 15. marca 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja Ljubljana . . Maribor . . . Zagreb . . . , 8. Beograd . . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split . . • . 7. Praha .... i trn c! 10 O O. B u f- « DJ « V -/ Smei vetra in brzina • v metrih o •8S Ji Padavine Vrsta 767 5 767-7 76^0 765 1 7 «4 8 760 n 7618 24 1 I 3 £> 8 67 84 85 7 93 5^ 59 E 1 E 6 SE 2 S 2 vV 4 E 3 NE 4 10 10 io 10 I 5 3 meg dež dež v mm do 1 nt t 0.1 04 6.0 Sobice vzhaja ob 6.14. zahaja ob 18.5, luna vzhaja ob 2.32, zahaja ob 10.34. Naivišja temperatura danes v Ljubljani 4.9 C, najnižja 1.9 C. Dunajska vremenska napoved r,a petek: Večinoma nejasno, od časa do časa razjasnitev, temperatura se ne bo mnogo dvignila. Tržaška vremenska napoved za petek: Ia:ni vzhodni vetrovi; nebo večinoma jasno. Temperatura od 5 do 11 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Proračun Se do danes ni bfl predložen plenumu. Gosp. Ivan Rebek je pri tej priliki podal izjavo v imenu vrhovnega obrtniškega sveta, v kateri se ugotavlja, da zbornični proračun ni bil predložen plenumu zbornice ter ga je odobrilo le predsedstvo in predložilo ministrstvu, čeprav je imelo čas predložiti ga plenumu. Zbornični proračun še do danes ni bil predložen plenumu, kar je smatrati ta bagateliziranje zborničnih članov. Gosp. dr. Windiscber je nato pojasnil vzroke, zakaj ni bil proračun predložen. V smislu določil zakona o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic iz 1 1868., mora zbornica predložiti proračun ministrstvu že koncem septembra. Zbornica tedaj še ni bila izvoljena ter je moralo predsedstvo prora- ( čun do tega roka sestaviti in predložiti. Povišanje zbornične doklade zaradi večjih izdatkov za obresti in amortizacijo najetih posojil. Gosp. dr. Ernest Rekar je nato izjavil, da i je tudi on presenečen glede zborničnega proračuna, ki še ni bil predložen plenumu. Glede zbornične doklade ugotavlja, da se je napravila velika napaka. Na predlog zbornice je minister dovolil pobiranje 15 % doklade. ne samo od splošne in osebne pri-dobnine, temveč tudi od edinstvenega dr- i žavnega prebitka, tako. da se bo v resnici > moralo plačati 28.5 do 40.5 % doklada. Sma- ! tra. da je doklada nezakonita, ker je v smislu finančnega zakona doklada maksimirana na 25 %. Gosp. dr. \Vindischer je nato v daljšem pojasnilu utemeljeval postopanje pri določitvi zbornične doklade ter naglašal, da se je pri sestavi proračuna upoštevalo nazadovanje donosa splošne in posebne pri-dobnine ter da je bilo treba postaviti proračun na solidno bazo. Doklada se je znižala od 22 na 15 %, istočasno pa se je baza povečala zaradi vključitve edinstvenega državnega pribitka v odmerno podlago. Pri sestavi proračuna položaj ni bil lahek, ker je bilo treba zadostiti potrebam po večjih izdatkih zaradi amortizacije in obrestovanja najetih posojil. Pri splošni pridobnini se je baza povečala za 90 %, vendar obremenitev ne bo znatno večja, ker donos tega davka stalno nazaduje. Gosp. dr. Rekar je nato izjavil, da se, žal, ne more popolnoma za- ■ dovoljiti s pojasnili gosp. slavnega tajnika. ' Iz principa se moramo boriti proti vsakemu novemu davku. Povsod zahtevamo, da se nam znižajo davčna bremena, zato ne gre, da sami sebe obremenjujemo preko tega. kar je v določenem zakonu. Ponovno izjavlja, da je predpis nezakonit in da ne bo več plačal kakor 25 %. Nato je zbornični predsednik branil stališče zbornice. Zbornična doklada res v večji meri zadene velika podjetja, toda pomisliti je treba, da bo obremenitev velikih podjetij po novem davčnem zakonu znatno manjša'. Povdarjal ie. da je višina zbornične doklade zakonita, češ, da je dr. Spaho kot trgovinski minister in istočasno kot zastopnik finančnega ministra vedel kaj dela. Redne potrebščine zbornico stalno naraščajo. L. 1926. so znašale 2,970.000 Din, 1. 1927. 3.022.000 Din 1. 1928. pa bodo znašale 3 milijone 313.000 Din. Nato je bil sprejet predlog gosp. Ivana Avseneka, da se v poročilu o današnji seji izda tudi celoten proračun zbornice, tako da bodo imeli člani priliko ga v podrobnostih proučiti. G. Jernej Lcžar je v imenu pregledoval-cev računov podal kratko poročilo o blagajniškem poslovanju zbornice. Poročilo je bilo sprejeto z večino glasov. G. dr. Windischer ie nato poročal o potrebi noveea poslovnika. Sedanji poslovnik sloni na zakonu o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic iz 1. 1868., nova uredba o reorganizaciji in o volilnem redu Zbornice TOI v Ljubljani (iz 1. 1927.) pa zahteva, da se izdela nov pravilnik. V odbor za izdelavo načrta novega poslovnika so bili izvoljeni gg.: Ivan Avsenek, Josip Lenarčič, Srečko Vršič, Alojzij Sušnik, Miloš Hohnjec in Ivan Ogrin. j Obrtno-oosoeševalni urad M Sledilo je daljše poročilo o ustanovitvi obrtno - pospeševalnega urada, ki ga je podal podpredsednik g. Ogrin. Obrtno - pospeševalni urad naj bi se ustanovil s pomočjo oblastnih samouprav ter bi bil naslonjen na Zbornico TOI. Ta urad naj bi vodil točen kataster obrtnikov, skrbel za izobrazbo potom tečajev za mojstre posebno o knjigovodstvu ter pravilni kalkulaciji, pošiljal mlade ljudi v inozemstvo v svrho izpopolnitve izobrazbe, prirejal razstave, skrbel za naraščaj in njegov pouk ter za skupne nabavo sirovin in skupno prodajo, posredoval sodelovanje strokovnjakov pri grad-bi in opremljanju novih delavnic, izdajal strokovno glasilo, pospeševal obrtno zadružništvo in obrtni kredit itd. Zbornica bi vo-tirala za ta urad 200.000 Din letno. Predlagal je, da se izvoli poseben odbor, ki bi skrbel za predpriprave in izdelal statut. Razvila se je daljša debata, v kateri so zastopniki industrije povdariali, da naj ta urad uvede žagarske tečaje, ki so glede na veliko število žag v Sloveniji (okrog 2000) nujno potrebni za ekonomično izrabo sirovine pri žaganiu, kajti v naših žagah se zaradi slabe strokovne izobrazbe delavcev večinoma obratuje skrajno neracijonelno. Vorašanje zborničnega glasila Sledilo je poročilo g. Avseneka o predlogu za ustanovitev zborničnega glasila. Ta ( odbor, ki je imel štiri seje, je prišel do na-ziranja, da je potreba po skupnem glasilu sicer nujna, vendar pa se realizacija tega načrta da izvesti le postopoma ter v okvirju privatne inicijative. Zbornica TOI zato ne more prevzeti te naloge. Ostalo je tudi odprto vprašanje, če je sploh mogoče ustvariti enotno gospodarsko glasilo, ki bi uživalo, zaupanje tako industrije, trgovine in obrti. Dalje je prišel odbor do zaključka, da je cTrgovski list> edino glasilo, ki najbolj odgovarja splošnim intencijam in na podlagi katerega bi se dalo razviti glasilo, ki ga želimo. Čeprav odbor še ne more podati konkretnih predlogov, predlaga, da se upošteva ta publikacija in njen finančni položaj in da plenom zbornice dS odboru proste roke, kako daleč in v kakšni obliki naj podpira to glasilo iz postavke zborničnega poročila do vsote 100.000 Din. Predlog je bil soglasno sprejet. Reorganizacija bolniškega zavarovanja Podpredsednik Ogrin je nato poročal o reorganizaciji bolniškega zavarovanja tpr o potrebi ločitve bolniškega zavarovanja od nezgodnega zavarovanja G. Volk je v sle- deči debati naglašal potrebo, da »e poenostavi kompliciran upravni aparat in da 6« na ta način znižajo upravni stroški. V enakem smislu so se izražali tudi drugi govorniki. G. Lenarčič je povdarjal potrebo ustvaritve možnosti, da se fakultativno lahko zavarujejo tudi kmetski posli, kakor hlapci itd. Poročilo je bilo odobreno. Referati Zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič Je nato obširneje referiral o vprašanju obveznega signiranja hmelja, e komercijalizaciji državnih ieleznie ter o odpravi izvoznih omejitei za sirove kože in kosti. Vsebino teh zanimivih referatov bomo zaradi važnosti obravnavanih vprašanj y izvlečku objavili v prihodnjih številkah našega lista. Ob priliki referata o obveznem signiranju hmelja je g. Konrad Gologranc >i Celja preciziral stališče slovenskih hmeljarjev. Hmeljarsko društvo se je namreč soglasno izreklo za neobvezno, to je fakultativno signira-nje hmelja. Če se potom obveznega signiranja ustvarijo zapreke glede izvoza, bodo inozemski trgovci naš hmelj bojkotirali. Pozval je zbornico, da tudi ona odločno zastopa interese naših producentov. G. Turnšek je nato v imenu savinjskih hmeljarjev predlagal, da bi se šele pozneje prešlo k obveznemu signiranju, ki zahteva pri uvedbi znatne investicijske in druge stroške, ki bi se morali naprtiti hmeljarjem Interes na obveznem signiranju imajo predvsem veliki vojvodinski producenti, ki proizvajajo le slabše blago. Davčna vprašanja. Zbornični tajnik gosp. Žagar je nato referiral o davčnih vprašanjih. Zbornica je posvečala veliko pozornost novim obremenitvam s strani oblastnih samouprav, ki posegajo celo v industrijski proces. Stavila je tudi detajlne predloge za reformo zakona o taksah (iz L 1923.). Ponovno je bila ob tej priliki iznešena zahteva glede taksne prostosti trgovske korespondence in glede plačilnih list za ročne delavce. Nato je obširno poročal o novem davčnem zakonu ter obrazložil nove davčne oblike. Novi davčni zakon vsebuje nekatere trdote, ki se morajo vsekakor legislativnim potoni odpraviti. Zagotovil je. da bo zbornica dalje posvečala paž-njo oblastnim davščinam, zlasti onim, ki ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje in ki posegajo v produkcijski proces. Zavzela se bo za to, da se v bodoče odpravi davek na konzum premoga in na porabo električne struje. Nato je sledilo imenovanje članov v upravo Trgovskega in bolniškega podpornega društva ter članov delavnega odbora Mednarodne trgovske zbornice. V delavni odbor Mednarodne trgovske zbornice za železniška vprašanja, za poštni promet in v razsodišče je bil izvoljen gosp. Ivan Mohorič, v odbor za industrijsko svojino in patente pa inž. Šuklje. Samostojni predlogi Kot zadnja točka dnevnega reda se je razpravljalo o samostojnih predlogih zborničnih članov. G. Sušnik je predlagal, da zbornica ponovno zahteva odpravo davka na poslovni promet in protestira, da se ta davek, ki ne odgovarja več spremenjenim gospodarskim razmeram v naši državi, zastavi za zunanje posojilo. Na ukinitvi tega davka je posebno interesirana Slovenija, ker se predpisi tega davka dosledno izvajajo edino v Sloveniji. Davek na poslovni promet je bil uveden v dobi inflacije ter je v dobi težke gospodarske krize izgubil vso upravičenost. G. Rebek je nato stavil predlog, da se podvzamejo vsi koraki v svrho ustanovitve podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani, pri kateri naj se istočasno zniža obrestna mera za kredite. Če pa ni izgled >v za ustanovitev te podružnice, naj se zahteva, da Narodna banka zopet uvede obrtne kredite. G. Ogrin je nato stavil predlog glede reorganizacije srednje tehnične šole; g. Florjan-čič glede omejitve prodaje konzumnih društev samo na člane teh društev; g. dr. Rekar glede najemnin za ležarinske prostore na železnicah, ki so bile pravkar znatno povišane; g. Kavčič glede gostilniearskega pravilnika, glede nepotrebne uvedbe registrov, o zalogah žgane pijače ter o pavšalni taksi za računske listke. Končno je g. inž. Remec stavil predlog, da se izdela nova službena pragmatika za osobje zbornice in da se ne smejo prej ustvarjati ali zasedati nova mesta pri zbornici. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, nakar je zbornični predsednik zaključil sejo ob 14.50. = Povišanje najemnin za ležarinske prostore na železnicah. Lani je direkcija državnih železnic izvedla izenačenje zakupnin za ležarinske prostore na železnicah in sklenila z nad 600 interesenti nove zakupne pogodbe. Izenačenje le-žarin, ki so bile različne za proge južnih in za proge državnih železnic, se je izvedlo večinoma v vidu povečanja. Mnoga, zlasti od železnice oddaljena podjetja so le s težavo pristala na ta povišanja, ker so bila zaradi netočnega dostav-Ljamja vagonov prisiljena imeti na železniškem svetu svoje ležarinske prostore, da morejo zlasti v času skrajšanega nakladalnega in razklada'nega roka blago direktno nakladati, ko se Jim dostavi vagon. Ze lansko izenačenje je povzročilo mnogo stroškov in dela, sedaj pa je prišla Generalna direkcija državnih železnic in je v vidu izenačenja zakupnin za vso državo s svwjo naredbo od 24. februarja t. 1. (G. d. br. 83.352/27) predpisala novo tarifo, ki predstavlja do 70 ln celo 100 odstotno povišanje pristojbin za ležarinske prostore. Poleg tega pa zahteva v naredbd, da se sedanje pogodbe odpovejo in sklenejo nove. Torej zopet kolki, cenitve in koncem koncev se smejo nove pogodbe sklepati le za leto dni. Skupna letna najemnina za ležarinske prostore v Sloveniji znaša sedaj nad 1 milijon Din. Poleg tega pa se najmanj še enkrat toliko pobira od interesentov neupravičeno bi brez vsake pravne podlage ter samo v območju ljubljanske direkcije na posebnih pristojbinah za dostavo vagonov k ležarlnsklm prostorom (te pristojbine znašajo 8 do 15, v mno- Ivan Bizovičar vrtnarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 16 priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike. Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejšib cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana VIESNIKMSRECE Vsebina druge številke izide 15. marca. Lista za žrebanje IIL razreda državna razredne loterije. Žrebanje zadolinic držav, ne hipotekarne banke kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca 2% premijske srečke Knježevine Srbije is leta 1881. Žrebanje 454% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Žrebanje 6% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Posojila mesta ZadTa iz leta 1911. Čehoslovašike državne stavbene srečke. Srečke ital. Rdečega križa iz 1. 1885. Turške drž. srečke iz leta 1870. gL na Frn. 400. 4% zadolžnice peštansko madžarske ko* mercijalne banke. 4H% založnice peštansko . madžarske ko. merciialne banke. 7H% zadolžnice Madžarske eskomptne in men. banke. Brezprocentne premijske obligacij« Mad. žarske Hipotekarne banke. Naše domače dobrodelne in razredne lo. terije. Odgovori uredništva Dobave in licitacije. Poskusna številka zastonj! Predplačilo za celo leto Din 60. polletno Din 30. Četrtletno Din 20 — Pisma in denarna nakazila na upravo- >Vjesnik sreče« v Zagrebu. Preradovi^ev trg B. tel. 1-88. gih primerih celo do 25 Din na vagon). Tako odira železniška uprava Interesente prod predpisom lokalnih tarif in otežuje konkurenčno zmožnost naše izvozne trgovine, zlasti lesne trgovine, ki Je pri tem naijbold prizadeta. Nove pristojbine predstavljajo 1 milijon novih letnih bremen. Železniški upravi so se nedavno pridružili še oblastni odbori ter krajevni cestni odbori z visokimi posebnimi pristojbinama za uporabo cest in s taksami na vozila. Smatramo. da se morajo takemu postopanju železniške uprave, ki ovira reel.no trgovino, opreti vsi mero da jnd Sinite Hi in organizacije. 15. marca. Na iJiubUansld borzi je bil dane« devizni promet znatnejši kakor običajno. Tečaji deviz so ostaM v glatvnem nespremenjeni. Potrebo v devizah na Tr®t in Newyonk Je krila privatna ponudba, v ostalih devizah pa Narodna banka. Naijvečiji Je bil promet v devizah na Dunaj in Prago. Na zagrebškem efektnem tržišča s« je Vojna škoda po zadnjem padca zopet okrepila. Pri precej živahnem prometu se le promptna trgovala po 425—428, za marc po 428—429 in za april po 433—436. Investicijsko se J« brez kupona (3.50 Din) trgovalo po 87. Tečaji bančnih vrednot so ostali pri živahnejšem prometu nespremenjeni. Industrijske vrednote so bile popolnoma zanemarjene in m bilo zabeležiti nškakega zaključka. Devize In valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.89, Berlin 13.585 do 13.615 (13.60), BruseAJ 0—7.93, Budimpešta 0—9.9495, Gurih 1093.5—2096.5 (1095), Dunaj 7.9934—8.0234 (8.0084), London 277.16—277.96 (277-56), Newyotk 56.775—56.975 (56.875), Pariz 0-223.85, Praga 168.15—168.95 (168-55), Trst 299.45—301.45 (300.45). Trst. Beograd 33.16—33.46, Dum« 263.75 de 269.75, Praga 55.975—56.275, Pariz 74.4—74.7, London 92.29—92.49, Newyork 18.88—18.94, Cu-rih 363.5—365.5; dinarji 33.15—33.65. Dunaj: Beograd 12.47125—12.51125, Berlin 169.55—170.05, London 34.60—34.70, Milan 37.45 do 37.55, Newyork 708.95—711.45, Pariz 27.8850 do 27.9850, Praga 21.00375—21.08375, Curih 136.49—136.99; dinarji 12.38—12.44. Curih: Beograd 9.135, Berlin 124.20, Newyork 519.50, -London 25.34375, Pariz 20.435, Milan 27.43, Praga 15.395, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.175. Efekti. LJubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kredSt- na 135—0, Praštediona 800—0, Kreditni zavod 155—0, Vevče 135—0, Ruše 265—2S0, Stavbna 56—0, Šešir 125—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 do 428, Kasa 427—428, za marc 427—432, za april 433—436, za december 458—470, Investicijsko 87—87-5, agrarne 0—57.5; bančne vrednote: Hipo 65—66, Potjo 18-5—19, Kreditna 90 do 92, Praštediona 800—805, Jugo 96.25—96.50, Ljubljanska kreditna 135—136, Narodna 6000 do 6200; industrijske vrednote: Gutmami 220—230, Slaveks 115—117.5, Slavonija 13—14, Danica 140—150. Drava 520—0, Vevče 140—150, Trbovlje 507.5—0, Sederana Osijek 515—540, Mlinska 18—0. Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih Je bilo 5 vagonov bukovih plohov, nežamanih. I., II, III., fco vag. nakl. post. po 420. — Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 9 in Dal vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2%, slov. post., navadna tarifa, plačij. 30 dni): baška po 3S2.5—385, slavonska po 378.5—380; t u r 5 č i c a (slov. post., navadna tar„ plačil. 30 dni): baška promptna po 290—292.5, za april po 300—302.5. Dunajska borza ca kmetijske proizvode. Zaradi višflib cen na inozemskih borzah in slabe ponudbe so se cene na dunajski borzi ponovno dvignile. Tendenca v pšenici in rži, kakor tudJ v turščici in ovsu Je čvrsta. Uradno notkajo: pšenica: domača 42—43, madžarska 47.25 do 47.75; rž: marchfeldska 43—43.5; tnršči-c a : 34—35; oves: domači 36.25—36.75. e ,1A RHIII 5I0J C M CE Ul Mil najboljše, najtrajnejše zato najcenejše 1 Stresemann pri zeleni mizi «Rumeur» poroča, da ie Stresemann v oddihu na Rivijeri obiskal prvič v življenju Monte Carlo. Ni mogel zdržati, ko je zagledal kvartaše. Prepričal se je poprej, da-li ga nihče ne opazuje, hitro se je vsedel k mizi m... je zaigral tekom 15 minut 1000 frankov. Morebiti bi še nadaljeval igro. kajti TAKYc. To parfumirano kremo uporabljajo prav tako. kakor izlazi iz tube. Ona uničuje na vsakem kraju tekom 5 minut dlačice in pege in povzroča, da ie koža bela, nežna, brez vsake rdeče pičice Dlaka je uničena do korenin, katere s časom popolnoma iniči. >TAKY< znači velik napredek proti britvi. katera dere kožo, povzroča kraste in črne uikice in tudi napram drugim sredstvom za uničevanje dlačic, katera so komplicirana in diše neprijetno. Glavni depot: HENRY N. \EUMANN, Zagreb, Boskovičeva ulica 42. >Taky< dobite v vseh drogerijah in parfu-merijah. Skoraj vsaki glavobol se lahko odstrani, istoiako migreno. Vzemite in v najkrajšem času Vam prinesejo olajšanje. Pristne saino v originalnem zavoju .jtiRhkbJjtdus". Fašistične represalije v Južni Tirolski Dunaj, 15. marca (be.) Italijanska vlada je prestavila iz južne Tirolske v notranjost Italije 87 uradnikov. Na njih mesto so bili postavljeni večinoma italijanski uradnika iz Benetk m To-scane Nadalje je italijanska vlada prepovedala u.porabo nemških knjig v vseh šolah. Dunaj, 15 marca s. Ze večkrat odgodeflf govor bivšega nemškega poslanca v italijanski zbornici dr. Reut-Nicolussija se ne bo vršil, ker je predavatelj naznanil, da sploh ne pride n« Dunaj. Fašistično časopisje — element revolucije! Rim, 15. marca d. Mussolini je izreke! predsedniku italijanskega novinarskega udruženia poslancu Amkucciju zahvalo za izjavo lojalnosti italijanskih novinarjev. Pri tej priliki je Mussolini rekel, da fašistično novinarstvo more in mora biti samo element fašistične revolucije. V kratkem bodo ravnatelji vseh italijanskih listov Dozvani v Rim. da poročajo o svojih listih. Madžarski numerus clausus Budimpešta, 15 marca s Zgornja zbor* niča je v prvem in drugem čitanju z dve« tretjinsko večino sprejela novelo o zakonu 0 numerusu claususu. Z današnjim glaso« vanjem je bila zadevna debata v zgornji zbornici zaključena. Po tretjem čitanju ▼ tej zbornici bo novela predložena držav* nemu upravitelju v odobritev. Vladna kriza v Egiptu Kairo, M. marca (be.) Kralj Fuad je po» veril sestavo novega kabineta voditelju nacionalistične stranke Nahasu paši. Kairo, 15. marca, (be.) Izvrševalni odbor liberalne stranke je sklenil, da ohrani koa* lici jo z nacionalistično stranko \Vafd in da sodeluje v kabinetu Nahasa paše. Da« nes popoldne je Nahas paša obvestil kr.i« 1 ja Fuada, i ■ je pripravljen sestaviti kabw net s sodelovanjem liberalne stranke. Političen umor v Parizu Pariz, 15. marca. s. V stanovanju prija« telja Berrachiolija so našli ustreljenega ita* lijanskega fašista Savorellija. Morilec je po« begnil. Menijo, da gre za političen mašče« valen akt. Krvavo širjenje komunizma na Kitajskem Hankov, 15 marca (lo.) Neki nemški inženjer, ki je prispel iz mesta Čenghu, ki šteje nad 300 tisoč prebivalcev, je izjavil, da so komunisti organizirali v tem mestu strahovite pokolje. Oa sam je bil prisiljen, da prisostvuje mučenju in pokolju več tisoč prebivalcev. Inženjer se je rešil edinole na ta način, da je lečil ranjene komuniste Komunisti so sežigali ljudi žive, rezaM ud« in iztitkali očesa. Umor Evropcev v Maroku Casabiance, 15 marca. s. Domačini so umorili tri Francoze. Umorjen je brat orle« anskega škofa, njegova žena in nečak. Mo« rilce so aretirali istega dne, ko so hoteli prodat' oropane dragocenosti. Senzacijonalna aretacija Pariz, 15. marca. s. General Eilof, bivši vrhovni poveljnik asirsko»kaldejskih čet ia zastopnik pri Društvu narodov, je bil vče« raj v Toulouseu aretiran zaradi požiga. Ob* tožen je, da je iz sovraštva do nekega svo* jega soseda, zažgal njegovo tovarno. Civilizacija razširja malarijo? Znani angleški entomolog L. O. Ho-ward navaja v časopisu «Sceince» zaključke svojega opazovanja malarije in ugotavlja sledeči slučaj, ki se na mala-ričnih mestih dosledno ponavlja. Ko se ljudje naselijo na malaričnem kraju, skrbe predvsem zato. da izsuše vsa' močvirja in nepotrebne stoječe vode. ki so leglo malarijo prenašajočšh komarjev. Kraj ie v kratkem času popolnoma brez ma'arije. Ko pa se naselbina poveča in oaklada svoje smeti v bližini mesta, se takoj spet pojavi malarija. Howard je ta smetišča preiskal in dognal, da se v konservnih pločevinastih posodah in razbitih steklenicah, ki iih je na smetiščih mest na tisoče, nabere znatna količina vode. Ta gnijoča voda tvori najboljše gojišče za komarje, ki prenašajo malarijo. Ljudje, ki žive v predmestjih tudi ne pazijo preveč na snago in čestekrat zanemarijo svojo okolico, tako da io zopet spremenijo v zibelko komarja-anozela in drugega nevarnega mrčesa. •JUTRO* R. a . 7 I PeteK !& SL 1928 Kreditni zavod za trgovino in industrijo * ' LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). ■ Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomot in ln-kaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo safe - deposits itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon IL 2040, 2457, 2548; interurban 2706, 2806. Uspeh slovenskega znanstvenika v tujini Ha rob dr. Škerljeve študije o skladnjl sed. deležnika In gerundija. Pred me«eci »e )e pojavila v naših knjigarnah francosko pisana knjiga «Syntaxe du par-tlclpe prdsent et du gčrondlf en vleil Italien«, ki je izšia lansko leto pri Chmapio-mi v Parim v biblioteki Eoole prafcique des Hautes E*>ade«, ta obsega 300 strani. Pri nas takih v tujem Jeziku pis-anih, težkih znanstvenih del msmo vajeni, zato seveda ta publikacija ni »budSa pažnje. Tembolj pa |e to temeljito delo dr. škerlja odjeknilo v vnamjem svetu. Naj imenovani knjigi, ki v tujimi odlično zastopa na-So znanost, tudi slovenski dnevnik napiše na rob par skrorrmih opazk___ Navidez suhoparna snov oživi, če opazovalec motri izpremembe jezika kot pojave duševnega življenja posameznika ki naroda; če mu Jezik ni abstrakcij« neke posebne vrste akusrtičnih fenomenov, ampak iiva funkcija duševmosti in-dividna ki sožitja ljudi v narodnostni skupnosti. Ko današnji jezikoslovec zasleduje pojave ječika, ne obrača pozornosti le na njegovo fonetično ki morfološko podobo, temveč na ve« psihični »stroj posameznika i vsemi umskimi bi čuvstveni-mi potrebami, ki Jim mora Jezik ostrezati, in pa na zgodovino naroda in človeštva s socialnega, političnega, verskega, to-toxotfskega, estetskega vidika, bi če na eni •trani išče z opazovanjem vseh teh področij raz!a bo Jezikovnim izpremembam, mu le-t< n« druji strani odkrivajo in o« ve tki uje jo važne pla-ei psihologije in kulturne zjodovine. Cas je minul, aH bi vsaj bil moral miniti —, ko Je kuik videl v Jezikoslovcu pedanta, ki »koreninice puli«. Celo v fonetiki mora dandanes lingvist upoštevati poleg fizične osnovne arttkula-cjje m zgodovinskih ugotovitev o izpremembah tudi knkiirno-zgodovinske prilike naroda ki nje-Bove okolice in psihološke (n. pr. tudi estetič-tie) momente v govoru posameznika. Še bolj veija to o sem antiki in sintaksi, dveh pastorkah starejšega jezikoslovja, ki pa v zadnji dobi zavzemata vedno važnejše mesto v Študiju človeškega govora, ker nove strnje pravilno ume-varfo, da prav ti dve stroki v odlični meri odkrivata bistvo strukture jezika in duhovne posebnosti naroda. »Jaz mislim, da Je prvi narod sveta tisto, ki ima najboljšo sintakso*, sodi Anatoie France (Gžnie laitin, La langue de La-k>nrtaikje). Da pri tem modernem motrenju govora ki leziika s psihološkega, sociološkega in obče kulturno zgodovinskega vidiika ne tnpi filološka encsaktoost, o tem pniča v svotiem ožjem pod-ročuu tudi sintaktična študija dr. škerlia. Nje rezultata stoje na temelju s skrupulozno popolnostjo in točnostjo nanizanih čin pretehtanih zgledov, zbranih iz dolge vrste italj. avtorjev 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo po naši sodbi nekaj sto tisoč vrstic proze in poezije. Toda preko tega obsežnega aparata in čis-to strokovnih, laijiku nedostopnih rezultatov, vsebuje študija zlasti v zaključnih odstavkih momente, ki utegnejo zanimata izobraženca v obče: slikajoč boj dveh oblik — adg. deležnika seda-rlega čas (cantans) in adv. ablativa gerundipa (canitando) — za eno in isto funkcijo, nam avtor prikazuje, da eksistiraijo problema, ki se navidez javljajo šele v posameznih norci. narečjih, že davno v stari latinščini. V borbi ljudskega govora proti liter ara emu, ki se vrši v lat. dobi fei ponavlja pri rotn. narodih, s« zrcali večna borba socialnih slojev. V trenutku, ko se zruši pol. stavba rimskega imperija, se ljudske tendence sprostijo tudi v govoru in njega strukturi. Ako v nadaljnjih stoletjih o ar vi in se ojači sila tradicije klas. kulture — tradicija, ki igra tolikšno ulojo v celotnem življenju rom. narodov in predvsem Italijanov —, odseva njen učinek tudi v skladnji rom. narečij. Zanimivo je opazovati te nove Jezike, kako si ustvarjajo svojo knjižno obliko, kako iščejo adekvaten Ln koncizen izraz množečim se zahtevam svoje nanovo kultivirane miselnosti; v tem enem posameznem primeru participa — ge-nmdtija, koliko tipanja, koliko poskusov, oklevanja in umikanja. — Primerjanje usode gerun-dija v posam. Jezikih nam dobro služi, če hočemo označiti tipe mjih sintaktične strukture ter njihove odnose do latinščine in med seboj. Se podučnajše je primerjanje posameznih vrst literature z ozirom na uporabo gerundiiija: poezija, kakor izraz efekta sploh, se ga poslužuje mnogo manj nego proza, kš pogosto izraža komplicira-nejše misli in hoče vplivati na razum; živahni direktni govor manj nego pompozno pripovedovanje zgodovinopiscev, ki so vrh vsega prepoteni z lat. vzori. Tli se sintaksa zliva s stilistiko, poleg gramatičnih vidikov, mora raziskovalec upoštevati estetične. V direktni stik z literarno vedo io lit. zgodovino prihaja naša sintaktična študija tam, kjer omenja posamezne pisatelje in pesnike. Na prvi P)žled tako malenkostna posameznost sloga, kot je raba partic. in gerundija, odkriva avtorjevemu pozornemu očesu poglede v jezikovno čisteče opazovanih piscev, v jasno preprostost eli obteženo izumetničeno si njihovega izražanja, v njihove odnose do realnosti in konkretnosti, v artistično samoniklost ali odvisnost od vzorov ki vzorcev, z eno besedo: v osnove jezikovnega umotvora: »La Fontaine je ljubil besede in Jih Je zna! izbirati. Samo to dela pisatelja. Besede so ideje. Le s krepko sintakso in točnim slovarjem Je mogoče pravilno razmišljati,« pravi A. France. (Kakor ni mogoč študij hist. sintakse brez seznanja lit. zgod., tako so sintaktični vidiki važnd za pravilno estetično vrednotenje lit. del.) Ni naša srtrvar, knjige dr. Skerlja strokovno ocenjevati. Recenzije bodo Izšle v znanstvenih Teivijah, ki ne poidejo preko tega dela, sodeč po izjavah, ki Jih avtorju priobčujejo romanisti tu in inozemstva: laskava priznalna mnenja so izrekli ne le francoski mojstri, pri katerih J« prof. Skerlj nadaljeval svoje študije v Parizu, temveč tudi številni n afkomp e t en t n ejši strokovnjaki ia Nemčije (a. pr. Meyer-Ltibke, Spkzer) ki Italije (Merlo). Pariška Academie des Inscr ip-tions et des Belles-Lettres pa Je na predlog komisije za prfx Volney priznala delu nagrado Francoskega Instituta. Pavel Karlln. Ali ste se že naročili ns »Ponedeljek"7 Agilna ženska organizacija Kranj, 15. marca. Preteklo nedeljo se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu redni občni zbor kranj« ske podružnice Kola jugoslovenskih sester, ki se je povzpelo s svojim uspešnim delo« vanjem zlasti na karitativnem polju r kranjskem srezu do slovesa prve organiza* cije našega nacijonalnega ženstva na deže« li. Ljubljansko centralo je zastopala gospa Vita Zupančičeva. Skupščino je otvorila in vodSla predsed» niča ga. Mira Znidarčičeva, soproga sreske« ga poglavarja Vzorna poročila tajnice gdč. Pipanove in blagajničarke ge. M. Gregor« čeve predstavljajo obsežno požrtvovalno delovanje agilnih, sicer ne številnih Kolašic v pomoč revnega prebivalstva ter v razmah prosvete med mladino in ženstvom. Po« družnica šteje 1105 članic, ki so razdeljene med 12 poverjeništev, kakor v Tržiču, Je« zerskem, Voklem, Podbrezju, Primskovem, Šenčurju, Preddvoru. Za malo občino Vok« lo je razveseljivo, da šteje 144 vpisanih kmečkih mater in deklet. Kolo je priredilo več predavanj, pravljičnih mladinskih po» poldnevov. Materinski dan, udeležilo se je po večjih deputacijah v narodnih nošah pri« reditve ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani in letošnjega plesa v Beogradu. Denarnega prometa je bilo v preteklem Ie« tu v iznosu nad 55.000 Din, od teh 26.000 Din izdatkov. Kolo je poslalo na morje ▼ počitnicah 4 dečke in 2 deklici; o božiču ,-n Veliki noči je obdarilo z obleko, obutvi« jo in živežem 67 šolske mladine. 26 mest« nih revežev in 4 rodbine ter tri poverjeni« štva v vrednosti nad 20.000 Din, Po poro« čilu gospodarice ge. Košnikove je bil na predlog ge. dr. Kušarjeve. predsednice nad* zorstva, podeljen odboru absolutorij. Za predsednico je bila ponovno izvolje« na gospa Mira Znidarčičeva; v odbor pa naslednje odbornice: Inka Sabothy in Ja« nja Miklavčičeva podpredsednici; Rezika Pipan, tajnica; Ana Mally, namestnica: Ma« rica Gregorc, blagajničarka; Zdenka Sire, namestnica; Angela Košnik, gospodarica; Marica Chrofoath, namestnica, v nadzor* stvo pa Marija Kušarjeva, kot predsednica. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora dne 14. III. 1928.) Razvrstitev prvenstvenih tekem v nedeljo 18. t. m. in na praznik 19. t. m. je sledeča: V nedeljo 18. t. m. na igrišču Primorja ob 10. uri dopoldne: Primorje rez. ; Jadran rez., na igrišču Ilirije ob 10. uri: Ilirija rez. : Slovan rez. Popoldne na igrišču Primorja ob 14. uri: Ilirija : Slovan, ob 15.40 uri Pri« morje : Jadran. — V ponedeljek 19. t m. na igrišču Primorja ob 10. uri dopoldne: Hermes rez. : Primorje rez.; na igrišču Hi« rije ob 10. uri: Slavija rez : Ilirija rez. Po« poldne na igrišču Ilirije ob 14 uri: Slavija : Ilirija, ob 15.40 Hermes : Primorje. ' Služba: 18. t. m. dopoldne na igrišču lil« rije g. Mahkovec, na igrišču Primorja go» spod Kuret ter po 4 reditelji vsakega klu« ba; popoldne na igrišču Primorja: blagajna g. Malovrh in SK Ilirija, rediteljstvo gg. inž. Debeljak in Dorčec ter po 4 reditelji vsakega kluba za čas tekme njihovega klu« ba. — 19. t. m. dopoldne na igrišču Ilirije g. Mahkovec, na igrišču Primorja g. Rovan ter po 4 reditelji vsakega kluba; popoldne na igrišču Ilirije: blagajna g. Rajec in SK Slavija, rediteljstvo gg. Gosar Ln Kosec ter po 4 reditelji vsakega kluba za čas tekme njihovega kluba. Nastop službe vedno pol ure pred dolo« cenim pričetkom tekme. Klubi se pozivajo, da nastopijo točno ob določenem času in da postavijo kot stranskega sodnika pri« merno osebo iz starejšega članstva. Poslov« ni odlbor si pridržuje pravico v slučaju sla« bega vremena odpovedati tekme na licu mesta Verificirajo se pokalne tekme Maribor : Svoboda (Mb.) 3 : 1 in Rapid : Železničar 7:3. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 23. marca za SK Jadran: Lampič Va« lentin, Zaletel Janko, Kocjan Karol; za SK Ilirija: Varšek Milan. — Popravlja se veri« fikacija igr. Diamant »Ivana za SK Železni« čar, objavljena dne 24. II. tako, da ima z današnjim dnem pravo nastopa tudi v prvenstvenih tekmah. Upravnemu odboru se preda v discipli« narni postopek SK Ilirija, vsled nezadostne redi te! j ske službe pri tekmah dne 11. t. m. in ŽSK Hermes, ker je postavil dne 11. t. m. neprimernega stranskega sodnika ter od dal nepravilno izpolnjeno prijavo moštva. Odboru za kaznovanje sodnikov se pre« dasta sav. sodnika gg. Schneller in Cim« perman, ker dne 11. t. m. nista vodila po« verjenih jima tekem Ilirija : Hermes in Primorje rez, : Slavija rez. — Ka-zenskemu odboru se preda igr. Loschnigg L. (SD Ra» pid) vsled prestopka pri tekmi Rapid : Ze« leznicar dne 4. t. m.; M. o. v Mariboru se Da|£OŠvr da po Prei®mu akta igralca zasliši. SK Natakar se na podlagi utemeljene prošnje oprosti pomladanskih prvenstvenih tekem. V smislu pravilnika za prv. tekme se štejejo vse njegove tekme v dobro na« sprotnikom razmerju 3 : 0. SK Panonija se poziva, da nemudoma sporoči LNPu sklepe svojega občnega zbo» ra, ki se je vršil dne 25. m. m., to z ozirom na klubov dopis z dne 21. m. m. Ukine se z današnjim dnem SK Trbov« lje zabrana igranja, ker je medtem porav« nai zapadlo globo. Blagajna LNPa izda klubom za tekme 18. in 19. t. m. modre kontrolne vstopnice za moštvo, reditelje itd. Pozivno na objave poslovnega odbora z dne 10. t. m. se opo« zarja, da službujoči organi LNPa ne bodo pustili na igrišče nikogar brez vstopnice odn. veljavne savezne ali podsavezne iz« kaznice za prost vstop k podsaveznim pri« reditvam. Tajnik II. Vremensko poročilo s Sv. Planine 985 m od četrtka ob 12. uri: Snega 30 cm, v Medvednici pol metra pršiča. Temperatura tri stopinje pod ničlo., lahni vzhodni vetro* vi. Smuka zelo dobra. Najboljša pot: po« staja Trbovlje, avto do oerkve, mimo po« šte, Planinska vas, Božjalc, studenec, koča. SK Jadran. Danes popoldne ob 15. uri obvezen trening za sledeče igralce: Logar Peter in Stane, Bončina, Zor, Rogač, Brcar, Znidarič, Jamnik, Perko, Beneaetič, Ko« smač, Gartner Ladlis, Steiner, Jerina, Se« ver, Carl, Čemažar, B a novec, Koman, Koc« jan, Seicfl. Zvečer ob 20. uri istotako obvo« zen sestanek za vse aktivne igralce. SK Ilirifa, nogometna sekcija Danes, v petek ob 18.15 trening skupine L v Koli« zeju. — V nedeljo 18. t m. za I. moštvo in rezervo prvenstvena tekma s SK Slova* nom, na praznik 19. t. m. s SK Slavijo. Sestava moštev v članski knjigi in v garde« robi. — Načelnik. SK Svoboda. Dane® ob 19.30 članski sestanek obvezen za vse člane v prostorih Svobode, Marksov trg 3/IL — Načelnik, 2000 francoskih tekačev suspendiranih. Francoski Iahkoatletski savez je suspendi« ral 2000 tekačev, ki so se udeležili cross countryja, razpisanega od lista cPetit Pa« risien», io sicer zaradi tega. ker »e to tek« movanje ni vršilo pod egido saveza. Jugostovenski Hazena Savez. Seja upr. odbora se vrši danes ob 20. v damski sobi kavarne »Emona®. — Tajnik I. BSK v Budimpešti zopet poražen. BSK je včeraj v četrtek odigral svojo drugo tekmo v Budimpešti. Bil je zopet poražen, in sicer od Ujpesta z 0 : 4 (0 : 1). Ferencz« varos je porazil Sabario s 3 : 0 (1:0). Jugoslavija : Avstrija. Avstrijski no« gometni savez je predlagal našemu savezu, naj se za 6. maj perfektuirana tekma med našo in avstrijsko nogometno repre« zentanco vr» že 1. aprila. Naj savez je ta predlog odklonil ter vztraja na prvotno določenem terminu. Ali je Trboveljski družbi res vse dovoljeno? T včerajšnjem članku, priobčenem pod gornjim naslovom v rubriki »Socijalna poKtika«, sta se pni lomljenju zamešala zadnja dva odstavka. Pravilno se morata glasiti: S to reformo Je rudarsko starostno zavarovanje pokopano, istočasno pa nezgodno zavarovanje izgubi na svojem socijalnem in gospodarskem pomenu. Neverjetno Je, da milijonska družba r 6asu težkih sooijalnih kriz med rudarskim delavstvom ne pokaže razumevanja za bedo v težkem delu onemoglih rudarjev. Tako gospodarsko podjetje bi biio v Nemčiji, Angliji in Amerika kratkomalo nemogoče. s p i* e i m e ▼ečje industrijsko podjetje ▼ Zagreba. Reflektlra se samo na samostojno delavko, ki res perfektno obvlada slovenščino in nemščino ter obe stenografiji. Hitra strojepiska tudi pogoj. Ponudbe do najpozneje 17. t. oj. )e osebno prinesti k Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. nadstr. Dopisi VIČ. K. o. SDS na Viču javlja, da le zbirališče pristašev SDS in SKS. ki se ude. leže nedeljskega manifestacijskega shoda, ob 9. zjutraj pri hiši g. Tribuča na Glin. cah in ob pol 10 ur pred gostilno M ožin a na VidovdaBski cesti v Ljubljani. Odbor. BOHINJ. Prometno ln olepševalno društvo za Notranji Bohinj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18 t m. ob 15. v hotelu Sv. Janez z običajnim dnevnim redom. 578 BREŽICE. Obrtno nadaljevalna lola bo priredila na Jožefovo 19. t m. ob 15. v dvorani Narodnega doma veseloigri eno. deianki »Ravna pot, najboljša pot« in »Botra Nerga« ter »Kavarica« (petje). Demokracija V Švicarskem parlamentu nimajo nobene govorniške stolice. Vsak govornik se dvigne v svoji klopi. Poslanci bi Člani vlade, katere zanima govor, se gnetejo okoli. Ostali pa se medtem sprehajajo po dvorani in se mirno pogovarjajo. Seveda so pod temi pogoji usmiljenja vredni novinarji, oziroma občinstvo, ki posluša seje. Zato je zdaj predlagalo predsedništvo, naj končno postavijo tudi v švicarski narodni zbornici stolico za govornike, kakor jo imajo povsod. A predlog Je propadel po dolgem pretresanju, in sicer z 70 glasovi proti 67 kot »nedemokratičen*. MM flrns, faM l Deutschland (Nemčija) priporoča: Sage za jaremnike krožne žage itd. v posebni kvaliteti iz litega jekla, ki zdrže največje napore. Priznano vi« »okih učinkovitosti, dolga delovna doba. Na željo naznanimo cene In prosimo za nemške dopise. ŽIVINOREJCEM priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima naslednjo vsebino: Sestava živalskega tele« sa zdravila, obkladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival pri« sili, da je mirna, o dvi» ganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolelosti, kot pri poškodovanju rogov, po* ikoabi kopita in zakova* nju, pri prišču med parki ji, opeklini, ■ streli, zlomu kosti, zvitju, iz* členjenju, izpadu poroat niče in maternice, Izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne* varnosti zadušitve, za* strupitvt, ozebljenju po* stoDanju s popkom, mrz* lici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik Hvali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to kniiao. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36.50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). L Miku* Hestfi* trm štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. ŠiVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne 151etna garancija. — Vezenie se poučuje pri nakuou brezplačno. — Pisalni stroji »Adler«. — Kolesa h prvih tovarn: Dflr-kopp. Stvria, Waffen-rad (Orožno kolo) Pietfln! strofl vedno v zaloei Posamezn' deli koles in šivalnih stroiev. — Daje se tudi na obroke ! — Cenfki franko m zastonj! — IVAN JAX 1 SIN. LJUBLJANA Oosnosvetska cesta štev 2 E8 Mm kortonožerio za namestnika poslovodje sprejme velika lekarn ar-ska in industrijska kartonaia. V poštev prihajajo le gospodje, ki so v vseh kartonažnih poslih dobro verziTani, a prednost Imajo oni, ki z agilnan de-lo.ti žele doseči boljši položaj. Ponudbe z označbo plače ta referenc na trpravo »Jutra« pod Jt. 100/3815. 3815 lmra»M«a»aaft*«asafiiietiia«eMtf.a«afeCf Prodaja hotela! Hišo v kateri se nahaja hotel prodam iz proste roke Prvovrsten hotel vsebuje 30 lepo urejenih sob, veliko restavrac jo, ter vse potrebne prostore. Karlovec je središče primorsko kraješke oblasti in tudi drugača jako živahno industrijsko in prometno mesto Nadabna pojasnila daje in sprejema ponudbe Odvetniška pisarna Ljubomira Miljuševiča v Karlovcu. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni brat, stric ta svak, gospod Anton Leben nožarski mojster dne 18. marca t L po kratkem in mučnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika »e vr5! ▼ soboto, dne 17. marca t. L ob pol 3. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 15. marca 1928. Franc Leben, brat. — Marija Kosmač, roj. Lebefl, sestra. Nameščenci rudnika T. P. D. Laško naznanjajo, da Je po kratki bolezni dne 15. t. m. preminula soproga njihovega tovariša delovodje, gospa Štefanija Kriznikooa ro]. Bren Pogreb se bo vršil v petek dne 15. I m. ob 16.30 od hiše žalosti vila Pirkmayer, na tuk. mestno pokopališče. Laško - Rečica, dne 15. marca 1928. Za ne Greys 78 Železna cesta Roman. Takoj, ko je Ancliffe prišel v skladišče in se je mogel gibati, Je s premišljeno in neusmiljeno tehtnostjo končal Mehikanca. Allie je videla, kako se je roka, ki je držala nož, izpahnila in zlomila. Ne ta prizor, nego Mehikančeve oči so se ji zdele tako strašne, da je zaprla trepalnice. Ko jih je spet odprla, je stal Ancliffe zraven nje in Mehikanec je drgetal na tleh. Ancliffe je držal krvavi nož še v roki; skrival ga je pod sukmjo. »Pojdiva,« je rekel. Zvok njegovega glasu je bil čudno tenek. »A Hough! Treba je, da ga —« Čudna kretnja Ancliffove roke ji je zaprla ustnice. Krenila je til: za njiim. Nedaleč od njiju je bilo slišati človeške glasove. Zdelo se je, da se vse odmiče pred Angležem. Korakal je dalje. Da, so bile videti nenaravne. Prehodila sta nizek hodnik in stopila iz njega v nočno temo. Na desni so se pojavile plapolajoče luči in postave ljudi, ki so begali sem ter tja. Ancliffe je stekel z njo v nasprotno stran. Zavila sta v temno, tiho stransko ulico. Allie se je spotaknila in bi bila pala, da je ni Ancliffe prestregel. A nekajkrat se je spotaknil tudi on. Na vogalu velike hiše, dolgega razsežnega poslopja z vrstami Iskrečih se luči, je Ancliffe odprl neka vrata, porinil Allie na hodnik m jo potegnil za seboj ob steni; njegovi koraki so bili čedalje bolj počasni in negotovi. Zavil je v živo razsvetljeno dvorano. Godba in smeh sta omamno udarila devojki v obraz. Toda Allie je videla pred seboj samo eno človeško bitje: zamorko. Ko je Ancliffe obstal, je skočila zamorka na noge. Videti je bilo, da se ga je ustrašila. »Pokliči Stantonovo — hitro!« Je zahropel in stisnil zamorki zlatnik v roko. »Ne govori z nikomer drugim!« Nato je odprl neka vrata, potisnil Allie v čedno opremljeno sobo, omahnil do zofe in pal nanjo, kakor je bil dolg in širok. Izraz njegovega obličja je bil nenavaden, pobi pomena v svoji bledosti. Vsa trudna in malomarna ravnodušnost je bila izginila z njega. Ko se je zvrnil vznak, so njegove roke izpustile suknjo in so okrvavljene omahnile vsaksebi. Nož mu je zdrknil na tla. Rdečkasta pena mu je pokrila ustnice. »O Bog — zabodeni ste!« je zastokala Allie in pokleknila k njemu. »Če Stantonova ne pride za časa — povejte J!, kar se je zgodilo! Prosite jo, naj pošlje po Neala. Govoril je s težavo; po glasu se mu je poznalo, da mu kri zaliva grlo. Allie ni mogla govoriti. Tudi moliti ne. Toda njen pogled in njena misel sta bila v tem trenutku nenaravno ostra. Ancliffove oči so se čudno jasno upirale vanjo in zdelo se ji je, da se smehlja, ne z ustnicami in tudi z obrazom ne, ampak v duhu. Nato je Allie začula pri vratih šum svilene obleke. Vrata so se odprla in zaprla. Žena lepega obraza, z golim vratom in golimi laktmi, pokrita z iskrečimi se demanti, je planila v sobo. Imela je velike, temnovišnjeve, obsenčene oči in njih pogled je zletel od Ancliffa k Allie in spet nazaj. »Kaj se je zgodilo? Bledi ste kakor smrt! Vaše roke, Ancliffe, vaša prsa! Bože moj!« Sklonila se je k njemu. »Ranili so me, Beauty — in Hough je — mrtev!« »Oh, ta strašni Benton!« je za vpila ženska. »Ne onesvestite se... Poslušajte. Gotovo še pomnite, da smo bili radovedni na neko devojko, ki jo je imel Durade pri' sebi. To ie nna — Allie Lee. Durade jo .ie imel ujeto, da bi se osvetil njeni materi, o kateri Je mislil, da še »vi. Midva sva Jo osvobodila... Beauty, ta AHie Lee je Nealova zaročenka... On niti ne ve, da še živi... Skrijte jo — in pripeljite Neala k njej.« Naglo je odgovorila: »Da, obljubim vam, Ancliffe .obljubim vam... Kako čudno!... Ancliffe! Govorite! Oh, saj umira!« Med tem, ko je ona govorila, se je v Ancliffu nekaj izpremenilo. Volja mu je ohlapnila. Vse njegovo telo se je zrušilo vase. Pod rezko bledino njegovih lic se je razlila mrzla, siva senca. Poslednja iskrica njegove zavesti se je izrazila v tistem čudnem pogledu, ki ga je bila Allie že preje opazila; zaslutila je, da pomeni ta pogled blagoslov in odrešenje. »Mrtev!« je zamrmrala Beauty Stantonova in vstala. Nekaj novega, dostojanstvenega jo je bilo prevzelo. »Mrtev! In nismo ničesar vedeli o njem — ne kako mu je pravo ime, ne kaj je bil... A niti Benton mu ni mogel ubraniti, da ne bi bil umrl kakor angleški gentleman.« Prijela je Allie za roko in jo je odvedla iz salona skozi dvorano v spalnico. Nato se je strme zagledala v njene črte, z vsem sočutjem, ki ga je zmožna ženska, obenem pa z izrazom čudne, trpke zamišljenosti »Nealova zaročenka ste?« je vprašala tiho, čisto tiho. »Oh, prosim, poiščite ga!« je zaihtela Allie. Nežnost v glasu, obrazu in dotiku te žene je bilo tisto, česar je Allie zdaj najbolj potrebovala; izpremenila jo je v trepetajoče dete. In čudno, žena je zaprla oči, razprostrla je roke in jo je rahlo pritisnila na svoje prsi. »Allie Lee... On pa misli, da ste mrtvi,« je zamrmrala z zastajajoči™ glasom. »Pripeljem ga k vam.« Ko je izpustila Allie, niso leta in sence nič več govorile h njenega obraza. Njene oči so se v temi svetile od solz; ustnice so ji trepetale. V tem trenutku je bilo v vsem njenem bitju nekaj krasnega in strašnega. Toda Allie ni mogla razumeti, kaj je bilo. Naročilo, trt, ur* dLopt lico Oglasru, od, daUk -Jutra,', Lubfauui,, "" " i.TaL st. 2492 triurna, Ujt, orurtojbtsvo, jt, vparLa* L. obvuun. t, naročilom,, su-Tobeusr rim Ura, JLalt, oglasi,, ko sluisjo t> posr^dxnjaln^> tn. toajaL nn rvajruuv* obcutsioausaka bcjvda, pcu~-—Maj • rruznjŠL, TJi+sak Din, 5—. VnetojUna. za, šifro Vuiy- C*r /t oglasu .aga«. 9422 Damsko frizerko Izvežbano, sprejme damski česalni salon Gjud Aleksander t Ljubljani. 9416 Pomočnika (co) samostojnega. sprejmem za fino damsko konfekcijo in pomočnika za moška velika d«!a Nastopiti je takoj — Predstaviti se je osebno Jo-ip Kos, krojaški mojster , Kranju it. 50. 8297 Akvlziterie za livljenska zavarovanja izurjene in agilne sprejme večja zavarovalna družba Ponudbe na oglas oddelek Jutra« pod »Visoka pro vizija« 8237 Reprezentant uveden na dalmatinskem tržišču, posestnik 2000 sol-ventnih naročnikov želi zastopstvo dobrih firm za na lednje Industrije: tekstilno lesno, stekleno, kemično, kožno, železno, kolonijale in galanterijo. Cenjene ponudbe na naslov Stjepo Siseoreo. Split, Balkanska ulica 93. 9402 Kuharico sezijafto, povsem samostojno, za hotelsko podjetje (Pension) sprejmemo v jadranskem kopališču. — Podrobnosti na Miklošičevi c. št. 36/1, levo. 93S8 Mizarskega pomočnika in vajenca sorejmem. Zelasit-a se na. v gostilni Prevc, Kranj 171 9397 Vajenca proti takojšnji plači ali sosilu sprejme Anton Fuchs. kleparstvo v Ljubljani. Križevniška ulica. 9435 Gospodinjo zdravo ln pošteno, 80—45 let staro, ki dobro kuha, opravlja vsa hišna dela in bi stregla bolni ženi, sprejmem takoj Plača po dogovoru. Janez Preininger, šolski upravitelj. Dobrov-nik, Prekuiurje. 9404 i > Dnevno 100 Din zaslužka nudi agilnim No-vinski biro. Šelenburgova ulica 7 AL 8287 Upraviteljstvo hiš (posestev) v mestu ali okolici prevzame ▼ Ljubljani stanujoči, vpokojeni urad ntk. ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Vestno 1928«. 77 Krajevne zastopnice za Ptuj, Slovenjgradec Kamnik in Novo mesto •■prejme, domača in dobro vpeljana zavarovalna družba — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep zaslužek« 8236 Starinsko garnituro jofo Ui 3 stole v krasnem narodnem stilu — izredna redkost — vse najbolje ohranjeno radi preselitve akoj prodam Naslov pov-oglasni oddelek »Jutra« 81 ^ Radio štiricevni Reinartz - Radiola 1928. kompleten, zelo po ceni prodam Ponudbe nn podružnico »Jutra« v Ma riboru pod šifro »Radiola« 9444 Provizijske potnike sprejmemo ta vno Slove nijo ■ takojšnjim na*tO|K>m - ga obisk velikih in - ma lih trgovcev galanterijska stroke. Predmeti *o majhni n brez konkurence patent orijavljen — Potrebni »c vsakemu človeku in v vsa kem gospodinjstvu Provi zija visoka, zaslužek sigu ren Gospodje z dobrimi rt* ferencami naj pošljejo po nudbe z navedbo sedanjega delokrog pod »Tehna ln Justrija« na oglasni odde lek »Jutra« 8161 L. A Kovaški pomočnik s prav dobrim spričevalom, želi službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9378 Mizar stareJSth let, trezen ln za nesljiv, želi službo hišnega mizarja, vratarja ali oskrbnika. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv mizar«. 9394 Orožniška kuharica srednjih let, želi premeniti službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9401 Dekle pridno ln pošteno, staro 15 let, že nekoliko vajena gospodinjstva, želi službo pri dobri družini, da bi se privadila kuhanju in gospodinjstvu, mogoče tudi šivanju. Pojasnila daje Janko Kauzer, St. Janž, Dolenjsko' 9403 500 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi sa mostojnemu in zanesljivemu strojniku, bodisi kjerkoli staino službo. — Je dober ključavničar in strugar ter se razume pri elektriki in dieselmotorjih. Izprašan je kot strojevodja Specialist v lesni stroki. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. 3600«. 9425 jecljanja se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznal niče to reference Prijav* vsak dan od 9—11 tn od 8 —8 v Ljubljani Beetho novs ulica 4. oritličje -Pavla Kova S. šrieci.ialisti nja zs govorilno gimnasti ko <8 Zastopniki! Eksistenca je v Vaših rokah. Zaslužiti morete brez posebnega truda v nekaj urah dela 300 Din dnevno. Obrniti se je pismeno ali osebno na Zumlmlovii — Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12. 9420 Provizijo od 8.-7 obroka, dobe zastopniki. razpečeval« drž. papirjev po vsej državi (8-letnega žrehanja) spoienega z zavarovanjem od Organizacijskega oddelenia Beograd, Zmaja od Nočaja 14. 6 7768 Za češčino učiti želim dijaka ali dijakinjo. rodom Ceha, ali češčine veščega Jugoslova na. Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »Brno 9426 V Naiboijši koks Cehin. Wolfov» olic» Ml U) Delikatesa Vertlč ima vsak petek žive ribe in namočeno polenovko 55 Vrvarske izdelke najboljše Kvalitete kupit* najceneje direktno » naj večji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarua Sinko vec Grosuplje. 26' Zaboj za moko predelj«n na tri dele (predale), dobro in močno ste-lažo, shrambo za živila in za obesiti (zvonec) prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9411 Bukovega oglja imam naprodaj več vago nov Cena Din 80 za 100 kg Franc Demšar. Zadolje — oošta Gorenja vas. 9417 Stroj za cementno strešno opeko prodam po nizki ceni Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9415 Terovega olja za impregniTanj« lesa proda po Din 3 kg M Kavčič. Zg Šiška 125. 8062 3 ventilatorje 150 Volt, proda in sprejema motorje vseh vrst v previjanje F Perčinlič. elektro-mehanik. Gosposvetska 16. 9400 Hišni telefon kompleten, 2 partiji balin-~kih krogelj in velik gramofon prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9428 po Ajdovo moko 5 Din in činkvantm zdrob po 4 Din. prvovrst oe izdelke, pošilja od 25 kg naprej Pavei Sedej umetni mlin. Javornik. Gorenjsko 58 Pisalne stroje raznih znamk, dobro ohra njene, kupim Ponudbe i navedbo znamke, z znamko za odgovor pod šifro »Točen naslov« na oglasni oddelek »Jutra*. 8200 Tovorni voz samski, lahek, kupim. Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra« 9384 Blagajno dobro ohranjeno srednje velikosti. kiii"'mo Pismene ponudbe na Filijalko oficirske zadruge v Ljubljani — Tabor 1. 8211 Stare moške obleke in druge kupujem t<>r plačam najbolje Dopi-nica zadostuje. da pridem na dom A Drame, Ljub'jana, Gallusovo nabrežje 29. 9431 Naslove malih oglasov pošiljamo le tedaj, če vprašalec pri« loži v znamkah pristojbino 2 dinarja Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. Oglasni oddelek «Jutra». Ekspozitura „JUTRA" v Šiški Celovška cesta št. 53 sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov Lepo posestvo na Kette Murnovi cesti 28 bivša zaloga pivovarnt-Puntigam) * stanovanjem lisarniškimi skladiščnimi in rospodarskimi prostori ter velikim dvoriščem prodam 1'ojasnila r pisarni istotam 8254 Hišo zidano, veliko, lepo, eno-nadstropno. 15 sob, 2 ku ninii 8 obokane kleti r*e v dobrem stanju in » ope ko krito, prodam Je ta marsikaj pripravno in do volj prostora na razpolago - Gospodarsko poslopje. 2 hleva za govedo in konje, vse obokano, pro-torno in i opeko krito Kozolec s — «To že.» je vzdihnil doktor, ca zdaj mi ne bo nihče več verjel, da sem res Vseved; vsi se mi bodo smejali!* Stokaje se je vrnil v svoje drevo. Mostno tehtnico novo ali že rabljeno, kupim Ponudbe na tvrdko Škerbec & Bartol, Miklošičeva c. 6. 9430 Žensko kolo kupim ali dam v zameno dobro moško kolo znamke »Peugeot« — Ponudbe pod »Žensko kolo« na Aloma Conpany, Ljubljana. 9427 -- - ^----— Kmet. naobraženi mladeniči, ki ljubijo kmetijo. imajo priliko prevzeti 150—200 johov veliko posest v Banatu pod ugodnimi pogoji Obrniti se je na Dragico Zundanovid, Mra-morak, Banat. 9383 Hišo na Marijinem trgo 1 prodani z vso zalogo in inventar iem vred samo do 7 aprila 9434 Trafiko glavno zalogo oddam radi bolezni Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Trafika*. 9447 Opremljeno sobo prostorno in solnčno. s posebnim vhodom iz stopnic in električno razsvetljavo oddam s 1. aprilom na Bre gu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9419 Pisarniško sobo želim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna*. 9418 Prijazno soblco v sredini mesta oddam gospodični Na-slov v oglas oddelku »Jutra«. 9413 Sostanovalca boljšega, sprejmem z vso oskrbo v Skofji ulici št. 13. parter. 9409 Sobo takoj odd*m v bližini Aleksandrove ceste. Naslov \ oglasnem oddelku »Jutra« 9408 Sobo ]npo opremljeno, oddam 1. aprilom Ogled od 8.—14 nre. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9424 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddajn takoj Ulica na grad št 7 9376 Veliko, solnčno sobo lepo opremljeno (na željo tudi prazno). ▼ sredini mesta takoj oddam 1—2 solidnima stalnima osebama Na«lov t oglasnem oddelku »Jutra*. Sostanovalca sprejmem na Krakovskem nasipa št. 16. pritličje — levo. 9395 2 gospodični simpatični in inteligentni, želita resnega znanja z inteligentnima gospodoma — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primorka« in »Dunajrauka«. 9387 Katera oseba bi posodila pisarniški začetnici 500 Din Vrnitev 1. aprila. Dopise na oglasni ddelek »Jutra« pod šifro V cvetu« 9405 Sobo z vso oskrbo takoj oddam v Židovski ul št 6/1. 9436 Stanovat e lepo. komfortno 3 sob s kopalnico in pritiklinami oddam za pet let proti odškodnini 70.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8185 Stanovanje lepo. trisobno, oddam v novi hiši Na-siov v oglas, oddelku »Jutra* 8186 Stanovanje 3 sob in kuhinje, v solnčni legi. odda takoj za 1000 Din mesečno A Felber. trgovina za Bežigradom Stanovanje 2—8 »ob. « kuhinjo želim za takoj ali s 1. aprilom. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Stan 222«. 8212 Stanovanje obstoječ z 2 sob, kuhinje in po možnosti kopalnice, z elektriko in vsemi pritiklinami želim f 15. aprilom al; 1. majem t. 1. Ponudbe z navedbo cene prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »St 9000«. 9392 Zračno stanovanje sobe in kuhinje ali prazno sobo želi mirna stranka — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Za-sebnica 1928*. 9432 Stalno službo nudi podjetje osebi, kat-era razpolaga s 30 000 Din gotovine. v svrho povečanja obrata Soudeležba ni izključena. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro 30.000*. 9414 2 Amerikanca mlada, želita poročiti go spodični ali vdovi t sta rosti 19—33 let Premoženje postranska stvar Ponudbe » fotografijo na ogl oddelefe »Jutra* pod iifro »Amerikanca*. 8241 D&piti «Mrak» Skoraj bi srečna nada ugasnila. ali vzplamtela je vnovič Hvala! Bil sem točno na mestu do 6.30. Zaman Iz službenih ozirov ie dalje vztrajati ni bilo mogoče Cuvstva »o bila iskrena in so Se vedno Kako zelo želim svidenja ne morete umeti. Pišite pod zna no Vam iifro. — Zdravo 8763 2 mladeniča želita resnega znanja z 2 enakima gospodičnama od 18—21 let starosti — radi poznejše ženitve Dopise, če mogoče s slko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jurček in Murček*. 9371 «Srečna nada» Posim več jasnosti — radi negotovosti 9410 «Bančn!» Pripravljena. Odgovor oglasni oddelek »Jutra* pod »Zvesta*. 9439 V oglasnem oddelku «Jutra» c dvigniti sledeča pisma: Atlas SO, A. B 13, 1. april 1829, Anica K., Brinetka 25, Banja, Bančna kore-spondentinja, B 13, Čajno maslo takoj, Crm, Cement, Čevljarstvo, Dober zaslužek 86, Duigča-s Diskrecija. Domžale, Diskretnost, Da mi bo dobra zenica,. Dušica, Dobra moč 74, Dober uspeh, Dober prodajalec, Francoščina, Fiat 501/10.18, Gosli. Goiobček, Hariekin, Hčer poduradnika, Hvaležna 65. Hitro 26, Jadran, Ide-alno^t I, Iskrenost, Kino 8081. Kaj je cilj življenja. Krasni maj. Kavcija 72, Kino 1928, Kavcija 3—5<»00. Krenik 39, Mesnica, Merkur Triglav, Mirna stranka 222. Manufaktura 1010, Marec 1928. Mlin 782. Nizka -bn«. Nujno rabim. Obrt 39.338, Prvovrstna. Poštena 252, Potreben kapital. Posestvo 8180, Psiha. Pomoč iS. Plačam dobro, Potnik 24, Pomjsadur, Poštena deklica. Pot proti solncu Popolna oskrba. Prvovrstni proizvodi Posestvo 60 000, Prvovrstna 8146. Plačilo v gotovini. Pletilja 85, Po-o-jilo A., Portirja, Prometa* 46, Rosno, Razpošiljaln:".* Vefra, Redka prilika 86, Srčno 192». Skrbna gospodinja. Sneg cvet«. Stroj, Strojnik in kurjač. Sigurna bodočnost. Sigurnost. Samostojna trezna moč. Sigurna eksistenca 333. Snažno 1000, Takoj rabim. Tiha sreča. Termo. Trgovec iiO, Tržačanka, Takojšnja leni-tev Takoj 7085. Trajno mesto 18S4. Vraten. Trgovski lokal. tapetnik, Tavžent rože, Ugodno. Vesten ia pošten, V dobrem stanju, Vrtnar. Vila 300.000. W. 75, Vrt. Vinograd 32, Vlila. Vino 5000. Varčna gospodinja. Večna hvaležnost, Verzitan Vražja Ofelija. Za april. Zenitev takoj. Zavarovalnica. Zvesta 7936. Zo-hot^l,nični praktikant. Zv». stoba 1818. Zadnji pozdrav, Zanesljiva 50. Zenitev takoj ?,aga. tisiT. 100reie 19 sedaj 16 Dam. svil. flor-nogavice preie 38 sedaj 32 Dam. volneni pullover preiel98 sedaj 169 Damske tricot-hlače preje 45 sedaj 36 Otroški predpasniki od Din 15 naprej. —. Ročne torbice po izredno nizkih cenah. OGLEJTE SI IZLOŽBE! A. ŠINKOVEC NASL. K. SOSS. — ——— h n n n n Bmnnnnnmnnnnnnnnnnnnnn ■■■IlilHHBBBBBBB NAJCENEJŠA " ZABAVA // so lepe povesti. Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26—. vez Din 34.—. MESKO: Kam plovemo. Roman.— Broš Din 34.—. vez Din 44.—. KERSNIK J.: Testament. Povest —Broš Din 18.—. vez. Din 26— KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Linbliani in Maribora. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja z. Konzorcij Jutra, Adoli Ribnik«. Z. Narodno tiskamo dd. kot ttekmenarj. Fran Jceriek. U inse»tid del je odgcvc. A^tij Novnk, V* t Lju^a«*