ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z
DERMAToLoŠKIMI SIMPToMI
NAPREDOVALBGA RAKA
Hekna Uľšíč, Laura Petrica, Anamartja Šalehar
Uvod
KoŽa je 
največji organ pri človeku, opravlja več funkcij hkrati in je po njih povezana s
preostalim organizmom. Nekatere kožne naloge so neogibno potrebne, ker sicer življenjebrez
njih sploh ne bi bilo mogoče. To so predvsem naloge, ki jih 
koža opravlja kot varovalo celotnega
organizma, kot čutilo in organ, ki skrbi za uravnavanje telesne toplote. Ker so pri bolnikih z
napredovalim rakom te funkcije velikokrat motene, bomo v nadaljevanju govorili o zdĺavstveni
negi bolnikov z dermatološkimi simptomí, kot so : kronične rane, fistule in stome, pruritus,
potenje in neprijeten vonj.
Kľonične ľane
onkološke kronične rane delimo v dve skupini glede na vzrok nastanka. Pri karcinomski rani
gre za vraščanje rakove tvorbe v epitelijsko kožno tkivo-neposreden vzrok. Najbolj pogosta
mesta pojavljanja odprte karcinomske rane so dojka, glava (ustna votlina) in vrat, dimlje in
genitalije ter hrbet. Pogosto so te rane videti kot zaudarjajoča gobasta masa, ki je kolonizirana
z anaerobi. Yzĺoki za nastanek gobaste karcinomske rane so lahko nediagnosticiran primarni
tumor ali lokalna povrnitev bolezni po operaciji, radioterapiji ali kemoterapiji in hitro rastoč
agresiven tumor.
Poseben problem predstavljajo ĺazjede zaradi pritiska pri bolnikih z napredovalim rakom. Te
rane nastanejo zaradi posrednih vzrokov, ki vplivajo na bolnikovo zmoŽnost gibanja (metastaze
v kosteh) in podhrajenost (anoreksija, bruhanje).
Zdľavstvena nega bolnika s kaľcinomsko ľano
odprta zaudadajoča karcinomska rana z obilnim izločanjem je pogosto vzrok, da se bolnik
izolira od druŽbe in družine, zato so aktivnosti zdravstvene nege najpĘ usmerimo k loka]ni
oskrbi ľane in psihični podpori bolniku in svojcem.
SpeciÍične negovalne diagnoze pľi bolnikih s karcinomsko ľano:
. 
obilna sekrecija karcinomske rane z neprijetnim vonjem,
Helena IJršič, vms, ET, lnura Petrica, vms, Anamarija Šalehal; vnls,
o nkološ ki inštitut Ljublj ana
53

5
bolečina pri prevezovanju karcinomske rane,
omejena zmožnost gibanja zaradi lokacije rane in splošne utrujenosti bolnika z
napredovalim rakom,
nevarnost krvavitve iz karcinomske rane,
bolnikov strah pred spremenjeno telesno podobo zaradi karcinomske rane'
Aktivnosti zdľavstvene nege :
. 
bolniku zagotovimo intimnost med prevezovanjem;
. 
rano prevezujemo po zdravnikovem naročilu, rano čistimo neŽno, lahko 
jo irigiramo. Pri
izbiri obliža upoštevamo principe mokrega celjenja rane' Pokrivamo 
jo z obliži' ki se ne
lepijo na rano, absorbirajo izloček in zmanjšajo neprijeten vonj, primerna je uporaba
hydrogelov, ki vzdrŽujejo vlažno okolje v rani in odstranjujejo nekroze;
. 
bolnika namestimo v najbolj ugoden položaj glede na bolečino. Pred prevezovanjem rane
boIniku pravočasno apliciramo predpisane analgetike;
. 
bolnika spodbujamo k pozitivnemu razmišljanju in samospoštovanju
Razjeda zaradi pľitiska ali pľeležanina
PreleŽanina 
je rana, ki nastane zaradi neposrednega pritiska na koŽo ali sluznico. Yzroki za
nastanek rane pri bolnikih z napredovalim rakom so notranji in zunanji. Notranji so visoka
starost, slaba prehranjenost, inkontinenca, omejena gibljivost, motnje zavesti in druge
spremljajoče bolezni. Med notranje vzroke sodijo tudi stranski učinki izbranega onkološkega
zdravljenja 
(kirurgija, Íadioterapija, kemoterapija). ZlnanjiyzÍoki za nastanek preležanin pa so
pĺitisk, trenje in strižna sila.
Zdravstvena nega bolnika z razjedo zaľadi pritiska
Bolniki z napredovalim rakom so najbolj ogrožena skupina bolnikov za nastanek preležanin. ob
sprejemu na oddelek bolnika ocenimo glede rizičnosti po shemi Waterlow. Tako ocenimo
celotno bolnikovo osebnost in upoštevamo splošno telesno kondicijo, videz kože, zmožnost
gibanja, stanje prehranjenosti, kontinenco, spremljajoče bolezni, delovanje čutil, stanje srca in
ožilja in stanje zavesti. Pri bolniku, ki preleŽanino že ima, ocenimo njen stadij, opišemo rano in
podatke vpišemo v formular za oceno kronične rane. S temi podatki lahko načrtujemo aktivnosti
zdravstvene nege.
SpeciÍične negovalne diagnoze :
. 
omejena aktivnost gibanja zaradi bolečine, lokacije rane in splošne oslabelosti
. 
poškodovanakotazaĺadi omejene gibljivosti in inkontinence urina in blata
Aktivnosti zdravstvene nege :
. 
oskrba preležanine po standardu za oskrbo kronične rane' rano prevezujemo po
zdravnikovem naročilu' rano čistimo z irigiranjem in pokrijemo z obliž,em, ki ga izberemo
glede na količino izločka in videza dna rane in njenih robov. Za čisto rano brez infekta
ůpoľabimo hidrokoloidne obloge, za nekrotične fane so ustrezni hidrogeli in nelepljivi
54

'1
ob|lźi z večjo sposobnosdo absorbcije. Kadaľ so izraženi lokalni in sistemski znaki vnetja,
zdravnik po antibiogramu predpiše antibiotik ;
namestitev zračne (aktivno) gibajoče se blazine in obračanje bolnika po urniku obračanja;
pomoč pri osebni intimni higieni;
dajanje psihične podpore;
spodbujanje bolnika k uŽivanju Zadostne količine hrane in pijače.
Pruritus ali sľbež
Pruritus je neprijeten deľmatološki simptom napredovalega raka povzroča neudobje bo|nika. Na
videz ne gre za veliko težavo, vendar bolniku povzroča velike neprijetnosti, saj mu moti spanje,
izprizadetekoŹepa lahko rosi ali krvavi. Pri bolnikih z rakom 
je vzrok srbenja obstrukcijska
zlaten|ca. Srbenje se pojavi zaĺadi nalaganja žolčnih soli v kožo. V povezavi z drugimi
sistemskimi simptomi, kot sta vročina in potenje, se sľbenje kože pojavlja tudi pri bolnikih z
napredovalimi limfomi in levkemijo.
SpeciÍične negovalne diagnoze :
. 
poškodovana koža in možnost infekcije zaradi praskanja ob pruritusu
. 
bolnikovo neudobje zaradi srbenja,
. 
moteno spanje zaradi srbenja.
Aktivnosti zdravstvene nege :
. 
bolniku svetujemo, naj nosi lahka oblačila,
. 
bolniku svetujemo naj se prha z mlačno vodo,
. 
bolniku priskrbimo bombažne rokavice' s katerimi bo preprečil poškodbe koŽe pri praskanju,
. 
bo|nika mažemo z vlažilno kremo
Potenje
Pri bolnikih sta vzroka zapotenle njihov strah in vznemirjenost, lahko pa tudi malignom sam.
Specifične negovalne diagnoze :
. 
dehidriranost bolnika zaĺadi čezmernega potenja,
. 
moŽnost poškodbe kože zaĺadi povečane vlažnosti in spremenjenega ph kože.
Aktivnosti zdravstvene nege :
. 
merjenje telesne temperature po zdravnikovem naročilu ,
. 
bolnika spodbujamo k čim temeljitejši higieni telesa (prhanje),
" 
bolniku priskrbimo dovolj svežega osebnega perila,
55

rl
bolnika spodbujamo k uživanju tekočin,
po zdravnikovem naročilu vodimo tekočinsko bilanco.
Vonj
Večina neprijetnih vonjev nastane zaradi infekcije z anaerobnimi bakterijami. Poskus
maskiranja neprijetnega vonja z drugimi vonji se ne obnese (npr. osveŽilci zraka ali parfumi).
Bolnik poveŽe nov vonj s svojim nepľijetnim vonjem in kmalu postane nov vonj neznosen.
Specifične negovalne diagnoze :
. 
nausea zaradi neprijetnega vonja,
. 
izogibanje socialnim stikom zaradi neprijetnega vonja,
. 
psihična prizadetost bolnika zaradi neprijetnega vonja'
Aktivnostĺ zdravstvene nege :
. 
bolniku damo psihično podporo in ga spodbujamo k samooskrbi (ustna nega, anogenitalna
nega, itn.),
. 
rano pľevezujemo po standardu za oskrbo kronične rane z neprijetnim vonjem' po
zdravnikovem naročilu apliciramo na rano nelepljiv obliŽ' ki vsebuje aktivno oglje, da
nevtraliziĺa neprijeten vonj,
. 
skrb za bolnikovo okolico (zračenje bolniške sobe po prevezovanju in pred obroki)'
. 
stome in fistule oskrbimo z nameščanjem vĺečk za stomo, ki imajo filter z ogljem,
. 
skrbimo za poostreno anogenitalno nego in zaščito kože perianalno in perinealno z
zaščitnimi kremami"
Fĺstule in stome
Fistule in stome pogosto spremljajo bolnike z ĺakom v napredovalnem stadiju. Fistule so
definirane kot povezave med dvema organoma in so imenovane po organu, iz katerega
dreniranje izhaja. V tĺebuhu abnormalne zveze nastanejo med dvema notranjima organoma'
lahko pa dreniranje poteka iz notranjega organa navzven skozi koŽo' Fistula je pri bolnikih z
napredovalim rakom po navadi zaplet, ki se pojavi zaĺadi bo|ezni, operacije ali vnetja. Med
dejavniki' ki sodelujejo pri razvoju fistule' so puščanje anastomoze, obstrukcija, tumorska
invazija, absces in zapleti po obsevanju. Najpogosteje se srečamo z enterokutano fistulo
vezikovaginalno in rektovaginalno fistulo' Vsem je 
skupni problem izloček, ki ga moramo
obvladati, problem pa rešujemo ĺazlično. Pri enterokutani fistuli skušamo namestiti vrečko za
stomo in tako zbirati izločke' hkrati pa zaščititi kožo. Pri rektovaginalni in vezikovaginalni
fistuli pa je potreben kirurški poseg, s katerim namestimo kolostomo ali urostomo. Pomembna
je 
skrbna anogenitalna nega, kjerje poudarek na zaščiti koŽe'
56

-rl
Specifične negovalne diagnoze :
. 
bolnikovo izogibanje socialnim in družbením stikom zaradi izločka in neprijetnega vonja'
" 
poškodovana koźa zaĺadijedkosti izločka,
. 
neustrezna oskrba koŽe okoli stome zaradi nezadostnega znanja o negi
. 
motena aktivnost spanja zaradi skrbi in strahu,
. 
nepravilno prehranjevanje in pitje zaradi neznanja.
Aktivnosti zdľavstvene nege :
. 
bolniku dajemo psihično podporo in svetujemo odkrit pogovor z domačimi'
. 
poučevanje o pravilni negi stome, obvladovanju izločkov in pravilni uporabi pripomočkov ob tem,
. 
priskrbimo literaturo o negi in Življenju s stomo,
. 
omogočimo srečanje z dobro rehabilitiranim stomistom,
. 
bolnika poučimo o pomenu zdrave prehľane in zadostne hidracije.
Zaključek
Pri bolnikih z napredovalim rakom se pogosto srečujemo z enim dermatološkim simptomom ali
pa se jih pojavi celo več. Spoznali smo vzroke za njihov nastanek, zdravljenje in zdravstveno
nego. Pri vseh so aktivnosti zdravstvene nege usmerjene k izboljšanju bolnikovega
psihofizičnega udobja.
Viľi in literatuľa
1 . Regnard CFB, Davies A. A guide to symptom relief in advanced cancer. 2nd ed. Manchester:
Haigh Hochland, 1986.
2. Finlay I. The management of otheĺ frequently encountered symptoms. In: Penson J, Fisher
R, eds. Palliative care for people with cancer.2nd, ed. London: Arnold, 1995: 57-80.
3. Pilsworth 
I 
Pye D, Roberts A. Symptom control in advanced cancer. In: David J. Cancer
care, prevention, treatment and palliation. London: Chapman Hall, 1995: 263-303.
4. Miaskowski C, Buchsel P. Oncology nursing: assessment and clinical care. St Louis: Mosby,
1999.
5. BelcherAE. Cancer nursing. St.Louis: Mosby, 1992. (Mosby's clinical nursing series).
6. McCorcle R, Grant M, Frank-Stromberg M, Baird SB. Cancer nursing: a comprehensive
textbook. Philadelphia: WB Saunders' 199ó.
7. Peĺtl E. KoŽne in spolne bolezni. Ljubljana: Dopisna delavska univerza, l97l.
57