242. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . t*l leu ftctrt leta ta roesec . . V Ljubljani, sobota 9. oktobra 1920. »'oštrJiia pk&.na ? go-cvini. III. leto. MO-- ziSSŠ Za inozemstvo: 4 (Kr— 200’— celo leto pol leu. ietrt leta ta mesec Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jo na Marijinem trgu / - štev. 8. Telefon štev. 44. —. ■ ■ ■■■ Za Ameriko: celoletno . . 3 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno... 2 dolarja Novi imetniki ca j pošiljajo naročnino no nakaznici. Og i a s i se zaračunajo po V%, s'lenrro prostoru in sicer ' ''isok ter 55 mm 9 »a enkiat 2 K popust. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseretov i. dr. «. -vor dopisnica ali znamka. —■ Dopiši ta Rokopisi se ne vračajo. . za odgo- ankirajo. go- | =J Cona A se pripravlja na sijajno zmago. Borovlje. 8. oktobra. (Izvirno Dotočilo.) Razpoloženje med našim Mstvont v coni A Je Izvrstno. Gladovalci stole trdno kot še nikdar. Vse le nrinravlieno na slialno zrna«, !u-poslaviie. Importlran! elementi ki so prišli v cono A z namenom, da bodo bzivaH. so se vsfed zadniih sklenov ■vrhovnega sklepa v Parizu poskrili In se ne unaio na dan. Antantlnt častniki. ki Domagalo skrhetl za mir. so |e nastopili svoJo službo. Vsaki občinski glasovalni komlsUl Je orldcllen do eden. Od sobote zlutral dalle bo zavarovan prehod nepoklicanih Hutfl v cono A In B. Melo bodo smeli prekoračiti samo glasovalci Železna Kanila. 8. okt. (Izvirno Doročilo od našega posebnega poročevalca.) Razpoloženi« med prebivalstvom v cel? dolini Bele ie izborno. Liudle se smellto nemškim tolpam ki se voziio v avtomobilih okoli. češ: »hitro ste prišli, a še hitrete boste oo plebiscitu izginili«. Ponesrečene nemške demonstracije v Velikovcu. Velikovec, 8. oktobra. (Izvirno porod, od našega posebnega poročevalca.) Nocoj 10 poskušale banditske tolpe, katere so prlpeliail Nemci v avtomobilih v Velikovec, uprizoriti demonstracije. Napadle so okoli 7. ure zvečer na glavnem trgu nekega Slovenca In ga zasledovale do Nar. domb. S kamenjem so pobili na Narodnem domu nekaj šip in svetiljk, Ko pa so opati«, da se nahaja v gostilniških prostorih Večje število Slovencev, so ]o bltro pobrisali. Kmalu nato le prišel sin znane nemške agitatorlce trgovko Štrausa v go-stilno Izzivat. Ker se na večkratni poziv ni hotel odstraniti, je bil aretiran in odpeljan v zapor. Ko so Nemci zato zvedeli, so ponovno demonstrirali pred Sandarmcrijsko postajo. Na njihovo prošnjo je Interveniral francoski častnik, ki je prideljen vellkov-Ud distrfktnl plebiscitni komisiji in je na njegov« Intervencijo sodnik dovolil, da se Stranss Izpusti proti obljubi, da ne bb več izzival. Pozneje so Nemci sopet napadli B volilcev, ki so prišli s večernim vlakom Kričati so *Haut die Priigelbamle«. Nastopila le iandarmerija in Nemce razkropila, Sedaj (ob 23.) je v trga mirno. Velikovec, 8. oktobra. (Izvirno poročila našega posebnega poročevalca) Ker se' je govorilo, da namčratvajo Nemci Izzvati nemire, da M tako preprečili plebiscit, so se kmečki tantie organizirali in zasedli vse ceste. V močnih oddelkih patro-llrajo vriskajoč ta prepevajoč. Nemci sl vslcd tega niso upali nikjer nastopiti, razen v Velikovca samem, kjer pa so tudi doživeli popoln polom. Upati le, da sc domačemu prebivalstvu posreči (>vjl nadalje popoln red. Avstrifa ponuia pogajanja. Pariz. 8. oktobra. (»Acence Ha-vas«.) Avstriiski diplomatičnl zastopnik v Parizu le stopil v stik z vodilnimi antantnimi krovi Tadl definitivne ureditve koroških mela med Avštriio in Jugoslavijo. Dasi izrecno ne prizna pripušča avstritska vlada vendarle možnost, da izpade nlebl-»dt v coni A niel v škodo. V interesu mirnih ednošalev med Jugoslaviio in Avštriio bj bila nrh>ravlierta avstrijska vlada, da zamenta (če zmaga pri plebiscitu Jueoslavlia) pretežno slovenski okral Fdrnitz (Brnca. Op. ur.) za pretežno nemški Lavamflnd (La-bud. Od. ur.), zlasti tudi zato. ker ne vztrala Itallfa vsled novega poIo-žaia več na tem. da bi morala bella-šfca okolica biti v avstrijskih rokah. Popolen polom avstrijske krone. Dunaj, 8. oktobra. (Izvirno poročila.) Vslcd pomanjkanja kredita pada vrednost avstrijske krone od minute do minute. Danes notlra kroua krona na borzi samo se 1.80. Finančno stanje Avstrije je obilno. Draginja strahovito raste, vsled slabega kurza brone pretijo na Dunaju Izbruhniti veliki nemiri. Krona izgublja na vrednosti tembolj, čim bolj se bliža nedelja. V uspeh plebiscita za N. Avstrijo ne veruje nihče več. Ministrski svet v Rimu vsled Koroške. Luzcni, 8. oktobra. (Izvirno poročilo.) •Agenco Centrale« poročat Vsled sklepa vrhovnega sveta v Parizu, da se cona A sploh ne zasede In da ostane glasovanje svobodno in tajno, je bil sklican v Rimu Izreden ministrski svet, pri katerem le Italijanski zunanji minister grol Sforza poročal o novem poožaju, ki je nastal vsled lega sklepa v jadranskem vprašanju. Po poročiti* zunanjega ministra je sklenil ministrski svet, da se mora takoj revidirati Italijansko stališče v jadranskem vprašanju. Ker vsled sigurne zmage Jugoslavije v coni A ni misliti, d bi se dalo pridobiti Jesenice In jeseniško železnico, je ministrski svet sklenil, da se mora takoj pričeti z zgradbo predllske železniške proge. Pritisk na ital. vlado radi Jadrana. Milan. 8. oktobra. Stefani poroča: »L‘! te zapravila v btsnslaviia sicer v coni B ni- ma danes veliko izgleda na uspeh, toda siromaštvo, ki hn zavladalo v coni B čim se zapre meta države SHS tik pod Celovcem. bJ utegnila ustvariti tudi v coni B raznoloženie proti Avstriil. SREDNJA EVROPA IN KOROŠKA. ,o bo UM gotovo , bliinji V bodoiiiost! mora! vstvariti »rodujeevropskl blok In v tem blok« bo tvorila važen člen tudi Jugoslavija. S tega političnega stališča Je samo obžalovati, da se zastrupljajo dobre razmere med Avstrijo In Jugoslavijo vsled par kilometrov koroškega ozemlja. Srednja Evropa bo navezana na dovoz živi! z Jugoslavije in v Jugoslavijo bo morala n. pr. Avstrija In Nemčija oddajati svoje industrijske Izdelke. Želeti Je, da bi avstrijski vodilni krogi to razumeli In skrbeti, da rešitev na Koroškem ne bi ustavila zaprok rrotl načrtu Srednje Evropa Nemški teror. Poziv vladi! h Velikovca la okolice smo prejeli več poročil, da pripravljalo Nemci za soboto ta nedeljo razne teroristične akte. Razdreti nameravajo baje mostove preko Prave, da bi tako odrezali vellkovike Slovence od onth južno od Drave, Na ta način M bili Slovenci v Velikovcu prepuščeni samim sebL Nemci dovažalo vsak dan na stotine ljudi v Velikovec to okolico. Od teh je le neznaten del volilcev, vsi drugi so večinoma Volkvvehrovd, Oblasti ne ukrenejo ničesar proti temu. Mostovi so bili snočl, v pejek zvečer, ne-zastraženl. Nemci prihajajo večinoma oboroženi, ali velikovškl glavar Jih kljub navodilu s strani ljubljanske vlade In kljub dovoljuuju mednarodne komisije v Celovcu ae pusti preiskovati. Sploh je vellkovSko okrajno glavarstvo po soglasnem mnenju v teh kritičnih dneh popolnoma odreklo. Zahtevamo od vlade, da nemudoma poskrbi vse potrebno za varnost naših ljudi v Velikovcu In okolici. Ako glavar Kakell ae more ati noče Izvrševati svojih dolžnosti, naj ga vlada nemudoma odstavi. Nikakor ne gre, da bi zaradi slabosti In nezmožnosti onega človeka trpelo veliko število naših ljudi! POTAPI IAJOČI SE ŠVABA IŠČE BILKE. NA KATERI BI SE REŠIL. BorovlJe. 8. okt. (Izvirno poročilo.) Poročaio nam: Neki nemški agitator nam ie oo švoti neprevidnosti izdal da nameravalo Nemci v zadnjem trenutku nasuti med slovensko prebivalstvo cone A velikansko Število letakov, na katerih bo napisano,, da se plebiscit ne vrši v nedello. S tem uoalo Nemci doseči, da bi ve-Bko Stevffo zavednih Slovencev ostalo doma in ne šlo glasovat. Razume se. da s tako bedastim manevrom ne bodo Nemci ničesar dosegli. Vsak naš človek ve dobro, da se bo plebiscit prav gotovo vršil v nedello 10. oktobra. Raznoloženie med našim liudstvom le izborno. Vse ko-mai pričakuic zmage. Da bi še Nem-cem kdo kai vdrtel. ni misliti. AVSTRIJA TOŽI V LONDONU O SVOJI NEMOČI. LDU London. 7. okt. Mednarodna konferenca za svobodno trgovino ie danes končala svole delo. Avstriiski delegat dvorni svetnik dr. Friderik Hertz le izlavil da te vzrok žalostnemu staniu Avstrije no večini treba pripisovati deistvu. da ni svobodne trgovine. Konferenca ie sklenila re-solucrio. ki nastopa za uvedbo splošne svobodne trgovine. ZAPORA KOROŠKEGA GLASOVALNEGA ozemlja. ■ LDU Celovec. 8. okt. Po odredbi plebiscitne komisije se nričenla zr.v koroškega glasovalnega ozemlia že nocoi. v petek ob 24. KONEC VOJAŠKIH VPOKLICOV V JUGOSLAVIJI. Beograd, 8. okt. (Izvirno poroč.) Ministrstvo za voino te sklenilo, da se rezervni častniki ln ostalo rezer-no moštvo ne kliče več na orožne vaie ker tega sedai ni več potrebno Na orožnih vaiah nahalaioči se častniki in moštvo se bo vnaikralšem času odpustilo domov. ! KOROŠCI! Vaša glasovnica le bela. r Jugoslavija Jugoslavien J Bela naj ostane celal BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 8. oktobra. Valute in devize, Zagreb, 8. oktobra, Devize; Berlin vezaue 199—200, Italija 512—516, London 430—450, Newyork 126—128, Pariz 820— 850, Praga 163-16*. Dunaj 35.85-36.20. Valutei dolarji 128—126, avstrijske krone 37—38, francoski Iranki 820, napoleondorl 425 -430, marke 197—200, leji 226—228, Ure 505, luntl 420—430, čehosiovaške krone 168—170. Beograd« Fon« 110-13, dolarji 31-81.50, Iranki 212-214, lire 133-135, marke 41-42, češke krono 41-46, impotcosidori 107-108. C ur Ih: Berlin 9.85, Ne\vyork 624, London 21.88, Pariz 41.50, Milan 24.50, Praga .8.15, Beograd 20, Zagreb 5. Dunaj 1.80. Dunaj: Budimpešta 93—104, češke krone 438—464, dinarji 1075—1125. Praga: dinarji 245, nemške marke 121.75, švicarski frank! 1234.50, luntl 269, dolarji 75. avstrijske krone 21.75, poljske marke 23.50. Efekti. Zagrebe Banka za Primorje 1040-1070, Eskomptna 1630-1610, Jadranska 2500, Jugoslovanska 702-705, Ljubljanska kreditna 1100-1150, Praškodlona 10700-10800, RIJečka pučka 420-425. Jugoslovanski denar na Dunaiu se neprestano dviga! pfetts Zeleno DIESLOVl MOTORJI V NEMČIJI SE UNIČIJO. LDU Augsburg, 8. okt. Te dni te prišla k ravnate! istvu augsburško-nflrnberške tvornice za stroje entent-na komisiia. da bi popisala Dieslov« motorte. Vodia komisi!« le Iziavtl. da se moralo vsi Dieslovl motorii. kf s« nahaiate v Nemčili. uničiti. To bale zato. da se prepreči, da bi se Dleslo-vi motorii UDorablfevah še kdai za U-čolne. _ ŽELFZNIŠKA NESREČA NA PROGI BENETKE-BOLOGNA. I.DU Benetke, 8. okt. Nocol Je trčil vlak ki vozi iz Benefit v Bologno na lagtmskem mostu v vlak. ki vozi v Miian. Osem oseb le mrtvih, veliko na poškodovanih. LDU Benetke, 8. okt. število oseb k? so se smrtno ponesrečile pri zadnii železniški nesreči, znaša po dr.cedal došlih poročilih 23. RAZMEJITEV Z BOLGARIJO. LDU Beograd. 8. okt. K razmejitvi z Bolgarsko Je odpotoval na melg kot iugoslovenski član komisije voivoda Stepanovič. Govori se da bo tralala konferenca dva do tri dnf. tako da bo v osmih dneh Caribrod že naš. Na nemško zmago v con! A ie obupala 2e celo pleihscitna komisija, zato to določita da se vrš! niasova-n!e tudi v con! B. V Itieoslaviii se bodo ra>;dei:?a graščinska posestva med kmete, v Nemški Avstrfd Da ostane kmet hlapec bogatašev. . Koroški kmetie. v Nemški Av-striii ne boste nikdar gospodari« svo-iih lastnih noHskih orldelkov ker vam lih bodo stavil! vedno ond zaporo. za to da bodo rekvlrlrali za mestno prebivalstvo. Po sklepu lista. Dunajska vlada obupala nad glasovanjem. . Gradec. 9. okt., ob ool štirih zju-! trat. (izvirno poročilo.) Sinoči pozno ' zvečer so se no mestu raznesle vesti. da te dimniška vlado cOijo A prodate ker le irnrevidela da ie. v.saf< odoor nrot? vol?! prebivalstva v con! A nemogoč. Vsled teh glasov re le v Gradcu pojavilo strašno raz-burfenie proti duna?skemu kabinetu. Nekateri so zahtevali, da se dunajska vlada tako! odstavi, ker ie ravnala oroti nameram Nemške Avstrijo V nacionalističnih krogih vlada rad! tega strašna zmedenost. Pre- vladuje da b! bilo v cčiplod ooJožalu na Koroškem še naibolie. če se vsi Nemci v coni A vj.dr/e glasovanja, ker bo to najglasnejši protest oroti svotevolineinu postopanju vlade. (Ker smo nreieli to vest pozno ponoči 'ter ie vslcd važnosti nismo mogli izpustiti, smo bili prnnnrant list. ki le bil že v tisku, ustaviti in stran nanovo urediti. Citatela na! nam totei današnio zamudo blagohotno oDvoste. Op. ur.) Najnovejše iz plebiscitnega ozemlja. 242. ste (Vesi? n »šeg8 posebnega poročevalca.) CONA A SE ZAPRB. Colovec, 8, oktobra. PlebhseMna komisija jo sklenita, da se cona A t soboto In nedeljo rapre za ros osebni In blagovni promet. Prehoda bodo straži« aniantinl oficirji s pomočjo orožnikov. Mejo bodo sme« prekoračiti samo volilci bi oni, ki bodo Smeli tozadevno dovoljenja. (Kot je vlsJed, so Nemci vedeli za ta sklep, ge preda« je bil razglašen, ker s* svoje ljudi opozarjali, naj pridejo v co*o A že po-!*rei Na ta način so spravi« v ecnio A presej svojih tolp.) PLEBISCITNA KOMISIJA V CONI A. Celovec, 8, oktobra. Plebiscitna komisija k dovršila zadnje predpriprave za plebiscit. Člani komisije so odpotovali v različno kraje glasovalnega ozemlja, da bodo tam glasovanje nadzirali. Tudi Jugoslovanska delegacija pri komisiji je povečini zapustila Celovec in so podala v glasovalno področje. POZIV K REDU IN MIRU. Celovec, 8. oktobra. Daoas Je izdala plebiscitna komisija zadnji razgl#*, v katerem poživlja glasovalce k reda in miru. Uradni izid plebiscita bo razglašen prve dol prihodnjega tedna. TOČENJE ALKOHOLNIH PIJAČ PREPOVEDANO. Celovec, 8. oktobra. Plebiscitna komisija Je prepovedala točenje alkohola v soboto la nedeljo. KALTENEGGER ODSTAVLJEN. Celovec, 8. oktobra. Član nemške delegacije plebiscitne komisije dr. Kalten-egger, ki Je zorabijai svojo Imuniteto v to, da Je prevažal Iz Celovca v cono A nemške pretepače, tako da so ga aašl fantje T Bistrici v Roža pretepli, Je v sled zlorabe uradne oblasti od plebiscitno komisije odstavljen. KRŠKI ŠKOF ZA AVSTRIJO. Celovec, 8. oktobra. Krški škof Je Izda! na prebivalstvo oklic, v katerem ga pezivlja, naj glasuje za nedeljeno Koroško. Ta poziv Jc povzročil v vseh slovenskih duhovniških krogih razburjenje in odpor, ker se smatra za zlorabo Škotove oblasti. Slovenski duhovnik! so bili ves čas, odkar se Je pripravlja! plebiscit, tako lojalni, da so v cerkvi niso upali plebiscita niti omeniti. (Upamo, da bo poslednji korak krškega škofa izmodrll našo duhovščino vsaj zadnjo nedeljo 1) »GLASOVALCI« V CONI A. Velikovec, 8, oktobra, V tekil tega tedna so prihajali v cono A vsak dan Iz Celovca avtomobili pod pretvezo, da vozijo glasovalce. V resnici pa so privažall temne elemente, ki so prišli v cono A, da bi »obvarovali« Nemce. Ti ljudje so prišli v cono A samo, da bi nad našim ljudstvom stresali svoja barbarstva. V coni A so seveda nkrenjene vso protiodredbe, in Nemci Jo bodo izknplll, če b! hoteli Izzivati. ČUDNI AVSTRIJSKI GLASOVALCI. Borovlje, 8. oktobra. Tukajšnji orožniki so konllsclrali Nemcem, k| Jih prevažajo Celovčanl v cono A, celo vrsto orožja od gorjače z žrebljt obile, do kijev, nasajenih e ostrimi bodalci, bikevk In revolverjev različnega kalibra. Zaplenjeni predmeti najbolje dokazujejo namene nemških tok?. (Pa naj le skusijo izzl-vatli) ŠTETJE ODDANIH GLASOVNIC. Celovec, 8. oktobra. Plebiscitna komisija Je sklenila, da bodo šteli glasove okrožni plebiscitni odbori, ki imajo nalogo, začeti s štetjem takoj po glasovanju in štetje po možnosti dovršiti že v nedelje. Takoj, ko bo štetje končano, bo rezultat v vsakem krajn razglašen. Kaj potem? Naš prihodnji cilj na Koroškem. S« nekaj ur hi borba v Korotanu bo končana. Končana bo v našo korist. itesi smo morali spreleti plebiscit v neugodnih okolnostlh. Mišlie-ate nas vseh te bilo ob koncu svetovne voine. da nam mora cela slovenska Koroška orinasti na nodlatri narodnega Drava. brez. vsakršnega gteovania. Konferenca velesil v Parizu te takrat odločila drugače: sklenila. na« o Drioadnostj te$>a praslovanskega ožemita odloči šele Hudsko elgsovanie. Mi se načeloma s tem nismo modi striniati. ker se yim zdi krivično, da se nasilno germanizato-rično delo Avstriie upošteva kot poštena zasluga. Scdai. ko orehaia v našo oosest večina slovenske Koroške, na podlagi vsilieneea plebiscita, te treba da oznanimo vsemu svetu, zlasti oa našim nemškim in italilanskim sosedom da se ml nismo odrekli onim obmeinim delom slovenskega ozem-lia ki so ostali ood tuičevo neto. Mi hočemo v slovensko oosest edo slovensko Koroško, tudi Beliaško okolico. tndi Zilisko dolino, skratka ves we* do koder seva naša govorica, naš slovenski Živeli. Ml se ne boiimo. da bi tetra ne motril doseči. Predvsem oni slovenski Z.liani in Beliačani ki ostaneio za enkrat žaiibog Dod nemško-avstrii-sfc« netn np bodo ostali oni nekdanii DOnižai. boieči Slovenci. Oni bodo videli. kako se razviiaio osvoboieni Slovenci, kako v svobodnem slovenskem Korotanu si Slovenec sam voli vero in Dostavo To bo nam napravilo velik vtis: onosrumNo sra bo in osamosvestilo. kakor te že ta kratka doba svobode onotrumila našega moža v Rožu in Podiuno. Postal bo sa- M, Zčvaco: Kralfev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) XXVII Marion Delorme. &fuei dan ob dveh oonoMne te sedela v natleDši sobi gostilne eri »Treh vladanih« Marion Delorme pred zrcalom ter si česala bogate lase. »I enota brez umetnosti ni nič.« te (Tovorila resnobno sama Dri sebi. »JLeo« .sem zares: toda brez znania in trdne volte se ves moi čar in mik ne bi uveližjvil.« »Od metrov« svetlosti, voivode Robanskcva.« ie deiala komornica. ki le vstanite baŠ tedai in Doložila Dred-nio prekrasno biserno ovratnico. »Nikar me ne moti zdai s temi rečmi 1« Marion ie odrinila bisere z Voka oobrala iglo ter io zateknila. Komornica ie odšla. Mari.oa ie nada- I mozavesten iu hraber to bo verno ! čakal da va Dridemo osvobodit. In mi Dridemo I Bankerotna Av-| strila. ki H sami oreti neizogiben oro-| nad. že danes sili. da bi sč združila j z Nemčiio y en raih. Mi vemo. orei ! ate* slei se bo to vendarle zgodilo. Toda — takrat na mi predložimo svoie račune. Mi vemo. da so v Parizu Avstriicem zato oodarili urotl nam razmeroma uvodne mete. ker so lih Francozi s tem skušali pocVku-Diti. rte bi se ne združili s Prusi. Ako ta vaba ni nič izdala ako Avstriici Iriiib temu sililo Dod vlado Berlina, tedai bomo mi predložili Parizu in Avstriii korekturo računa. Mi bomo zahtevali da se ta podkupnina. ki so io Francozi in Italiiani na naš račun dali Avstriii. vrne nam. Zahtevali bomo. da sa nam vrne Zilia. da se nam vrne BePak. skratka vse tisto, ka?- bi nam imeli dodeliti že ob mirovni konferenci. Ako ne — ml ne Dri-Dustimo združitve Avstriie z Nemčijo Vcaiti naše ziliske zeorlte mi ne damo Nemčiii. No. in ml vemo. da se bodo Avstriici morali vdati, kaiti Drotl niim bo takrat ootegnii z nami marsikateri avstrilski in nemški sosed — ki bo uvidel, da le naša korist tudJ n levov blagor. Zato kvišku srca In ooeum. Te dn> s' nri plebiscitu osvaiamo za vedno iedro našega dragega Korotana, ne bo dolsro. ko bomo dobili nazat tudi Zlilo in Beljak in vse naše 1^ čr.TTE KOROŠKI SLOVENCI! Nemška Avstrlia le Imela tako! nrvo leto svolev* ohstota čez deset mililard orimanikliala. Ali boste res tako nespametni da boste glasovali za državo — republik© dofrov? Ne. nikdar! Svot sdoa boste oddali Jugo-slaviiil V nedeiio pade v coni A na Koroškem zadnla beseda, in nobenega dvoma ni več. da bo ta beseda nam v korist. Brez vsakega premišlieva-nla lahko že danes trdimo, da se te nrebivalstvo v coni A odločilo za Jueoslaviio in da ea loč! samo še neka! dni od končnega uiedinienia z brati tostran Karavank. Nedelia 10. t. m. bo praznik osvoboienia tudi za koroške Slovence, ki so iečali dolea stoletia Dod iarmom nemških graf-ščakov. Dan do naši zrna tri na bo stalo Drebivaistvo cone B. nredvsem Ce-lovčani nred težkim in usodeoolnim vprašanjem »Kai sedai?«. Sami so skozi mesece govorili in razkladali v tisočih in tisočih letakih in leDakih. da cona B in oredvsem mesto Celovec brez cone A ne more živeti, in da ie v slučaiu da nrinade cona A Ju- j eoslaviii. cona B na Avstriii. slednia obsoiena na smrt. Skozi mesece so Dovdariali. da brez živeža in lesa iz cone A mesto Celovec • In njegova okolica ooeine lakofe in mraza Tovarne bi morale ustaviti delo. ker bi na eni strani radi Drehranievalnih težkoč ne moele dobiti dosti cenih delavnih moči. na drugi strani oa bi lih državna mete ločila od kurilnega lesa. ki ea rabiio skoro vse tovarne V Celovcu in okolici. AH ie oa odgovor na vprašanje »Kal sedai?« res tako težak, kakor se dozdeva na nrvi hin? pač za zagrizene nemjjurte in nemško-naciio-nalne šoviniste bo odgovor težak, kaiti od.eovor se ho moral glasiti ali za Driooiitev tudi cone B Jueoslaviii i ali na za srosopdarski Doe!n Celovca j iu ostalega ozemHa cone B. Za vse 1 ostalo prebivalstvo cone B Da ta odgovor ne bo težak. Nemci in nem-ško-avstriiski huiskači so mu samj razložili, da brez cone A mora gospodarsko nrooasti in da ea čaka. odrezanega od svoieea nrlrodncva zaledia natvečia beda Na druei strani Da se Donuia ravno istemu orebi-valstvu siiaina eosnodarska bodočnost. Zlasti Celovec bi se dvignil kot obmeino mesto bovate Jneošlaviie do doslei nepoznanega boeatstva. Prevzel bi velik del trgovskega prometa med Jueosteviin in Avstriio. Juvoslovnnska vlada ve. da bo marsikomu nemSko CuteCemu nrebl-valcii cone B težko, odločiti se za ! Jueoslaviio iz strahu da bi ea Jueo- | slavila vsled nieeove nemške narod- j nosti DreefiniaJa ali zatirala. Zato ie J (ueosiovanska vlada nodala že sedai ! lasen dokaz, da nikakor ne namerava zasledovati nemške naravi osti v coni B in ii ie dala vse earancile za svoboden, kulturen naroden in eo-spodarskf razvoi. Na svoti seii 7. oktobra ie tevoslovanski ministrski svet v Beovradu sklenil, da se priznalo prebivalstvu cone B za slučai. da bi se odločilo za sooiitev z Judo-slavRo Dosebne narodne In stosdo-darske uvodnosti. Mesto Celovec tn druee občine z večiim številom prebivalstva bi dobile Dooolno avtonomijo in v iueoslovanskD službo bi se soreieli vsi uradniki vookotenci. vdove in sirote do sedal zanle ve-liavnih oredDisih. Ministru dr Kukovcu te iuvoslovanska vlada že naročila. da izdela natančne nredlosre za vsff do tem skleDU vooštev nriha-faioča vorašacia. Za treznomisleče Drebivaistvo cone B tudi oneea nemške narodnosti. odločitev torei ne bo težka. Odločilo se bo za Jueoslaviio. kot se ie za Jueoslaviio odločilo že prebivalstvo cone A. Ker v Avstriii iih čaka i socilalno izkoriščanie. v Jueoslaviii oa narodna svoboda in eosoodarsko blaeostanie. Bratom Korošcem. Trst. 9. oktobra 1920, Korošci t Približal se ie dan. ki odloči usodo velikeza kosa koroške dežele. Izbirati imate med Jugoslavijo in Nemško Avstrito. Izbor ni težak! Kdor ima le trohico narodne zavesti in le mrvico razsodnosti, ta ve. kai mu ie storiti. Bratte Korošci! Srečni ste lahko, da ie dana vatu Drvim prilika, da Dokažete svolo zavest da dokažete svoio liubezen do lastne slovenske zemlie. do svoie države Jueoslaviie. Uverieni smo. da ne bo med vami Slovenca, ki bi zataiil svoi iezik. svojo narodnost in ki bi Dokazal ostalim bratom v Jusroslavlii hrbet. Uver-teni smo. da ne bo med vami izda-ialcev. Judežev lškarilotov. Dan 10. oktobra nai vam bo praz- j I* * kažite Nemceni iu celemu svetu svoto zavest in liubezen do mlade iiuroslovenske države, v katero spadate: v vsaki druei bi bili izkorišča? m in teotani. Pili bi vam kri. kakor io Diieto nam nesrečnikom v zasede-!:em. nzemliu. Varujte se suženjstva m mevovih okov: mi občutimo kako so težki in vrozni. Blaeor vam. ki lahko izbirale, ki lahko določate svoio usodo. Mi nismo tako srečni. Da bi bili. kakor vi! Kadar pade odločitev na Koro-SKem. potem Dfide na vrsto naše jadransko VDrašanie. Oči vseh Jueo-slovenov se moralo nato obrniti orod zanadu. k'er nas biieio in nam zaži-eaio hrame. Bratie Korošci! Naše misli so med vami nai bodo tudi vaše med nami! — Pozdravlieni!________ ■ »W«%* MII > » *-HW AJ \J |JI fl/.- niški dan! S svoiim glasovanjem do- Jugoslavija. _ la pravilno razdelitev sladkorja. LDU Beograd, 7. oktobra. Minister j.h finance Je Imel posvetovanje z ravnatelji vseh naših tvornic sladkorja. Pri tej prilila se je sklenilo, da se osnuje konzorcij, ki naj bl Izvedel pravilno razdelitev sladkorja, bodisi proizvedenega v naših tovarnah ali pa uvoženega iz Inozemstva, Razdelitev rednih Iad«. LDU Beograd, 7. oktobra. Te dni dospe v Beograd komisija, ki bo končno rešila vprašanje o razdelitvi rednih ladij. Razna poročila. 67 milijard primanjkljaja v Nemčiji. LDU Berlin, 8. oktobra. Na včerajšnji seji državnega zbora se je razpravljalo o proračunu državnih ministrstev, državnega kancelarja In državne pisarne. Finančni minister dr. VVirth je podal pregled o finančnem položaju Nemčije in naznanil, da znaša ves primanjkljaj za leto 1920 67 milijard mark. PoiJsko-IItvausko premirje. LDU Kovno, 7. oktobra. Na poziv medzavezniške nadzorovalne komisije v Suvvalkih je poljsko poveljništvo ustavilo operacije proti litvanskim obmejnim varnostnim četam. Za socializacijo nemškega rudarstva. LDU. Berlin, 6. oktobra. Kongres obratnih svetov je z vsemi proti trem gla- sovom sklenil, zahtevati socializacijo ue le premogovnikov, ampak vsega rudarstva. Francosko-ruskl trgovski odnošajl. London, 6. oktobra. (Izvirno poročilo.! Kakor javljajo listi, namerava Francija vzpostaviti trgovske odnošaje z Južno Rusiio. Pričela je že plovba med Marseil-| lom ta Krimom. General je v Francijo 2« i odposlal 5008 vagonov Ječanena. Drugi | transporti se pričakujejo. Clčerlnovo pismo lordu Curzoira. Berlin, 6. oktobra; (Izvirne poročilo.) Buški komisar za zunanje posle Clčerin je poslal Lltvlnovu pismo, da ga Izroči lordu Curr.onu. V pismu očita angleški vladi, da je pri pogajanjih za vzpostavitev političnih ta trgovskih odnošaje v zakrivila maogo nepravilnosti + Carinske olajšave za Industrljce, obrtnike ta poljedelce. »Službene Novine« prinašajo v štev, 217 naredbo generalne direkcije carine št. 61.602 z dne 23. sept. 1920, s katero se z neznatnimi (spremembami podaljšuje veljavnost lanskoletne na-redbe St. 17.392, po kateri so Industrije«, obrtHdd in poljedelci pri uvozu za lastno porabo potrebnih strojev ta obratnih surovin carine oproščeni, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez o:;ira na provenienco le minimalno carino. Carinskemu uradu je treba predložiti pri vsaki po-šiljatvl potrdilo trgovske zbornice in potrdilo trgovinskega ministrstva v Beogradu da uvažanega blaga ni v državi ali ne v zadostni nmoZinl. Podrobno besedilo na-redbe prinesemo v prihodnji številki. + Sladkorna žetev v ČefaostovaikL Iz Prage javljalo, da Iznaša letošnja produkcija sladkorja v Cehoslovaškl 650.000 ton. Od tega je namenjeno 350.000 ton za izvoz. Za Jugoslavijo je namenjeno 15.000 ton. + Dovoljen uvoz papirnatih vreč. Začasni finančni komite je dovolil uvoz papirnatih vreč, ki služijo za pakiranje namesto navadnih vreč. Dopuščene so le vreče za težo od 25 kg naprej. Nadalje je dovoljen uvoz železnih obročkov za čevlje. H' Nove tovarne. Kakor se čuje, namerava splošno nakupovalno društvo ▼ Kočevju osnovati novo opekarno, tovarno parketov ln parno žago. Vsa ta podjetja bodo našla prostor v poslopju bivše parne opekarne Muzzolini. Kočevski trgovci pa se nameravalo združiti v svrho ustanovitve nove tekstilne tvornice. Gospodarstvo. 4- Železo za sodne obroče. Jeklarna j Jurija grofa Tuniškega na Ravnah je pripravljena sprejeti naročila za sodne obroče ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena železu za obroče Je 20 K za I kg Kmetijska družba bo posredovala naročila m razdelitev železnih obročev med vinogradnike in sodarje. Poživljajo se torej tl, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino žeieznih obro-čev, oziroma njih težo iu mero, da bo lahko družba jeklarni podala v to potrebna naročila. + Divji kostanj namesto mlin. Pri današnji draginji pralnega mila je treba misliti na vsako nadomestilno sredstvo. Sadje divjega kostanja vsebuje izredno mnogo 'škroba ter je vsled tega dobro čistilno sredstvo za sukneno In volneno blago. Kostanj se olupi tn kuha, da postane voda sluzasta. S to vodo se s pomočjo j krtače očisti suknena m volnena obleka madežev. 4- Tobačni izvleček za pokončevanje sadnemu drevju^škodljivega mrčesa oddaja kmetijska družba v posodah po 50 kg z* 100 dinarjev. Ker tobačna tvornica omenjenega Izvlečka vsled pomanjkanja posod ne more Izdajati v manjših količinah, priporočamo Interesentom, da sl naročijo Izvleček skupno in sj ga potem razdele med seboj. + Trg * vzorci v Lipskem je po poročilu listov uspel Jako slabo. Kupčije so se vršile v mnogo manjšem obsegu kot preteklo leto. MB llevala svoie delo in ko te bila zadovoljna s seboi. te vstala hoteč sto-Diti V oknu. ki ie držalo na Tournon-iJin ulico. Bravci Domnlio. da te bila vostilna tik blizu Concinilevega dvorca. »Od cosDoda erofa Montereau-skesra.« se le oplašila komornica za nienim hrbtom. Marion ie odDrla dravoeeno skri-tiiico ter zatdettete zlat srlavnik ki sra le krasHa s volna vrsta rubinov, razvrščanih okrov nreleneva smaraeda. Nasmehnila se te in zamrmrala: »Meni se hoče drueeva. ne daril! Ne. ne. vesoodje: leno Marion bo imel samo tisti ki 11 oonudi naivišk) ceno. Ali fe to vse. Aneta?« »ydela sem lakaia k! te šel m slormicah. Pozledat stooim.« »Botrve ali nride Caoestanv?« se ie vnrašala Marion. »In le II našel Cino-Marsa?« Komornica se je vrnila, rekoč: „Od njegove svetlosti, vojvode Richelieuja. Marion se ]e zdrznila in prebledela. Aneta pa je postavila na mizo preprost vrbov jerbašček, v katerem le ležal šopek krasnih krvavo-rdečih rož. Na vsakem cvetu se je iskrila rosna kapljica. Marion je stopila bliže ter videla, da so rože narejene. sleherna rosna kapljica pa je lep, brušen demant. Dolgo je strmela na bogati dar. dotikaje s$ s prstom rož, in demantov; njen obraz je bil bled, njene ustnice so šepetale tesnobno: „Kakor solze in kri!“ Iznova ie stopila k oknu. Vzdignila je zaveso ter pogledala na ulico. Onkraj ceste, prav nasproti okna. je stal nekdo in se ni geni]. Mi-mogredoči so ga gledali radovedno, nekateri tudi plašno; ženske so odvračale oči. druge pa so celo bežale mimo njega, križale se in mrmrale: ..Nubijce maršala d’ Anere!“ In res ie bil Belfegor. Stal j« nepremično in buljil z belimi očmi v gostilniška okna. Globok vzdih je večkrat napel njegovo haljo, Bil ie srečen: videl je bil zaveso, kako se le premeknila! Marion Delorme je zagledala črnca; sočuten nasmešek ji Je preletel obraz. ,.Ubožec," je rekla tiho. „Odkar me je videl v dvorcu svoiega gospodarja, se nastavlja tu in se ne gane, dokler mu ne vržem pogleda vbo-gaime... Kako me ljubi, siromak! Drugi mi prinašajo biserov, deman-tov; ta pa, če mu le namignem, bl si iztrgal srce. da mi ga ponudi še tresočega na svoji črni dlani. Moram mu poslati smehljal, darovati mu žarek sreče!“ Odgrnila je vso zaveso, pogledala Belfegorja in se mu nasmehnila. Nubijec je okamenel. kakor bi bil videl nebo odprto; blažen trepet ga je izpreletel od glave do nog... Tisti hip pa je vstopila Aneta in napovedala: „Gospod markiz de Cinq-Mars!“ Marion Delorme se ie zdrznila. Čudna bledost ie pokrila njen lepi obxo& iu kolena so sa ii zašibiiai morala je sesti. Cinq-Mars le stopil naravnost k nji. priklonil se. kakor bi sta! pred kraljico, ter delal s pridušenim glasom: ,,Prisegel sem bil. madame, c!a se vas ognem na vekomai; in vračam se le. ker sem zvedel, da vam preti nevarnost. Evo me. madame 1” „In ste pripravljeni — ?“ »Darovati vam življenje. Da. ma« dame.“ »Dobro!“ je velela Marion z nenavadno resnobo. Obmolknila sta. Markiz le drgetal. Marion se je zdela zamišljena. Gotovo ie tehtala svoj korak, kakor Cezar, pfeden ie prestopil Rubikon. „Markiz,“ je povzela zdajci, »premislite dobro, kar vas vprašam: ali me liubite?" Clnq-Mars jo le začudeno pogledal. Nato ie vrgel oči na darila, ki »o bila razložena po mizi, ter odgovoril trpko: »Jaz nisem edini, ki vas Ijubf. Tu glavpik, ta stlaini lišp...“ ® ©allc prib.) , 242. štev, v**— ■*" Stran 3. Dnevne vesti. — Naslovnikom na Koroškem smo DO«,ltJ)i ne več izvodov današnje številke »Jugoslavije«. Prosimo, da 'o razdele vsepovsod L! — Poravnaite naročnino. s«cer iistr? ne dobite več lista! — Čitatclicm in naročnikom! Opo-zariamo svoie naročnike, da smo morali vsled koroškesra nleiscibta zadnie dni odložiti mars>kako zanimivo gradivo in dati prednost vsem vestem. ki so bile v zvezi s Koroško. V tem boi«, ko nasprotniki noorabliaio naiboli oodla sredstva ie pač naša dolžnost, da skrbimo za nošteno informacijo našim Korošcem. List bo po končanem plebiscitu seveda zopet vsestranski kot ooorei. — Vsled vedno redneiših prometnih zvez smo dobili tudi lastno zvezo z naibolišimi inozemskimi dopisnimi uradi in agenturami. Ker so nam stroški za to na-rastli. prosimo naročnike da nam ostaneio zvesti in naklonieni kot do-sedai. Posebno onozariamo. da poteče mnogoterim naročnina 10. t. m., ki nai io biavovoliio takoi poravnati. — Med nemškimi oronacatorii na Koroškem se nahaia tudi več naših državljanov. Ir, raznih kraiev priha-iaio noročlia. da sc nemške propagande udeležuje tudi več našjh Nem-{ev in Nemcem nriiaznih Slovencev — »o domače nemčuriev. V Mariboru se zlasti žene nemških železničarjev voziio agitirat na Koroško za Avstriio. V Maribor nazai na prinašal« rotem propagandne letake m soise. ki sramotilo našo državo na namesramneiši način. Zlasti snisov. k* blatilo Srbe in' generala Maistra, po nbhovi zaslovi vse polno v Ma-nborB. NJdalie te baie tudi mnogo cerskih in ptuiski.h Nemcev in.nem-sKuiaripv v coni A. Da tam ne delalo ■'a nas. bo vsakomur iasno. Da ie iz kmbbano odšlo tudi nekai takšnih re-'Cffatskih^Dtičev na Koroško, smo že poročali. Širi!o na jse no Liub{janl govorice. da ie pod pretvezo da Imafo razne nnravke >td. odšlo noleg omenjenih še več drugih talnih protidr-žnvnih rovariev tia. Osebe nam niso zmane. Tudi ne vemo. koliko ie resnice na govoricah. Dolžnost naših oblasti te. da sc malo nobrivaio za te temu? elemente, ki iih že dahe časa ni v LiuhUani in ki hodilo botrvekod do svoiih skrivnostnih onravkih. — Razburienle v Nemški Avstriji. Radi za Avstrijo slabih vesti, ki prt-HMaio iz Koroške so no vseh avstrijskih mestih zelo razburieni. Predvsem velika vznemirienost se ooaža v Gradcu, ki ie znan kot naiboll zagrizeno nemško mesto v Avstriii. Po ubcah in na kolodvoru te videti vse nolno lenakov z napisi: »Unser KSrn-ten la Gefaht:«. Slovenci, ki se naha-iaio v Gradcu, živiienia niso več varni. Po mestu se šušlia da nameravajo po plebiscitu, ki iznade brez dvoma v korist Jusroslaviii vprizoriti ve-Hke protislovenske demonstraciie. — Beograjčanke za Koroško. 6. t. ra. so priredila beoeraiska ženska društva skunno zborovanle. na katerem se le tovorilo o koroškem nlebisr-itu in o nalopah. kt nas čakalo na Koroškem po plebiscitu. Zborovanj »c bilo zelo obiskano, kar kaže. da se končno tudi v Beogradu interesiraio za nas Slovence. Deželna vlada za Slovenilo le oreiela z 7norovnnia od predsednice zveze ženskih udruženi, gospe Hrističeve mstonno brzojavko' Beogralčani in Beovraičanke. nrenričani oo narodni zavesti naševa ljudstva na Koroškem in v veri da ie naša vlada napravila vse. kar ie bilo v nieni moči. da ta zavest ne bo z ničemer motena, vam ob te? priliki iziavliamo svoio *lobo?to uverieole. dn ie integralno osvoboienie in zedinienie zatiranih narodov edino sigurno lamstvo za wlr iu naoredek človeštva. — Dainiacii« zn Koroško. V Spli- v.rSi,l> tc dni zborovanle na sker* Soi-Vredaval stareSina solit-Predavanie ?e ,Lau§ o Koroški, tudi Dalmatmei S-s D02*vom. nai brate v tei borbi, ker k/0 sIovei1ske Koroškem imel lahko 03 da nam Italila-ni tudi s severne sfrani rridei© v posest važne železniške e S skupščine se ie odposlal koroškemu Narodnemu svetu v Bo-rovti* brzoiavni pozdrav. Sokoli in ^okolice so istega dne nabrali lep Prispevek za Koroško. —Begunci dobilo zcmlio v zakup. Ministrstvo za agrarno reformo ie ^delalo uredbo, po kateri se bo beguncem iz okupiranega ozemlja da-la,?t zemba v zakup. x,. V Beograd sta dospela zagrebli nadškof dr. Bauer in Hublianski ŠKof dr. Jetrih — Minister za promet dr. Korošec Je dosnel predvčeraišnlem v Beograd in ie včerai prevzel oosle svo-icva resorta. — Draginjske doklade orožnlštvu. Iz krogov orožništva nam pišeio: Nedavno so prinesli listi vest. da so se draginiske doklade za orožništvo zvišale za 400 kron mesečno. Ker dosedai orožništvo x> tem še ničesar ne ve. želimo od merodainih oblasti Doiasnila. koliko le na vesti resnice. Ker orožništvo s svoiimi malimi mesečnimi dohodki ne more izhajati bi bilo zelo želeti, da ie vest resnična, ali pa se vsai naknadno uresniči. (»Jugoslavija« le posnela to poročilo o zvišan iu dravin iških doklad orožnlštvu no drugih listih. Op. ured.). — Cone sladkorja v Zagrebu so padle. Kilogram navadnega sladkorja se ponuja že po 64 K na debelo, kristalni sladkor pa še ceneje. — Prva tajnica v ministrstvu prosvete. Minister prosvete je imenoval za sekretarlco ministrstva prosvete hi za re-ferentinio za žensko ljudsko šolstvo Košaro Jankovičevo, učiteljico v Trsteniku. — »Policijski glasnik.« V kratkem bo pričelo ministrstvo za notranje stvari zopet izdajati »Policijski glasnik«, v katerem se bodo objavljate tiralice hi druga obvestila iz policijske stroke. — Nov demokratski Ust »Moravski demokrat« ie pričel izhajati te dni v Cu-priJL — Glasbeniki se Iščejo. Novoformira-na godba kosovske divizijske oblasti v Prištini (Kosovo polje) sprejme večje število glasbenikov za razne inštrumente. Plača po sposobnosti, do 750 dinarjev mesečno, stanovanje in obleka. Izključena ni možnost raznih postranskih zaslužkov. Za pojasnila se obrnite do kapelnika Černja do 12. t m. v Ljubljani, hotel Wilson, soba štev. 4. Po 12. 1 m. dobite podatke pismenim potom od kapelnika v Prištini. — Našla se ie usnjata torbica na cesti od Litije prott Stični. Lastnik naj se lavi pri Karlu Nachtfgariu, posestniku v Žuženberku, Korošci. ne verulte Nemcem, ako Va« bodo hoteli nalagati da sc nle-hlsclt ne vrš!, Imette eno ored očmi; V nerte?*n 10 t. in, se orav gotovo vrš? brniško glasovanie PrMHe vsi t;a volišče In od tl a It e bele glasovnice. KI so za Tiiposlavllo. cele. a nemške zelene oretrpalte na dva dela. ter delte celo b^Io glasovnico m oba pretrgana konca zelene glasovnice v kuverto. Ljubljana. PredzadnU dan reklamacij! Kdor ie Dreeledova! volilne Imenike za mesto 1 lubliana. ie videl, da so spu-ščeni stanovalci celili hiš in nebroi drugih volilnih upravičencev. Opozarjamo vse volijce da ie zadnii čas d.a nogledalo. če sp. pravilno vpisani v imenike. — Vpisovanje na ljubljanski univerzi je možno samo kot naknadno vpisovanje z dovoljenjem dekanata do 16. t m. — Umrl je po dolgi in mučni bolezni g. Bajde, izumitelj različnih godbenih Inštrumentov, mož poštenjak in splošno priljubljen družabnik. N. v m. p.l — Posestniki In najemniki zemljišč se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o pokončavanju škodljivega mrčesa. — Veselica javnih nameščencev se radi plebiscita na Koroškem ne vrši 9. t. m., temveč se preloži na prvo soboto po plebiscitu, t. j. 16. L m. Vspored ostane isti. Kupljene vstopnice veljajo. —---------------------------ir- IImin '-r— KorošeJ ne ooslušaite Nemcev In nemškutarjev! Ne vgrlamfte Um ničesar ako bodo še v zadnjem trenutku ooskusUl oreslenitl Vas s kakšnimi lažmi. Ako Vam bo nemški agitator hotel kal dooovedovatl. ga enostavno »oženite Korošci Vaša dolžnost le rta odidete v nedello vsi brez Metne na volišče In odrtaste svoie glase za Jugoslavijo. Maribor. Pride dan Plačila! Preteklo ne-delio se ie »eliai odvetnik dr. Mtilier v Celovec. Tam ga ie opazil pri mariborskem trgovcu Jegliču nastavljeni Franc Hoder. ki le pričel kričati: »Poiizeispitzel utid Detektive aus Marburg sind da.« Upamo da pride v Maribor po zasluženo plačilo. . l opa zahvala. V volilnih nemških taie-T“T mestne občine Maribor manjkajo skoro vsi slovenski železničarji, ki »o vfHanjeni pri narodno - soetjalni zvezi, tako da jo upravičena sunmja. da so iz-pušcem namenoma. Q. gerent, ali Je to morda zalivala za to, da smo rešili Maribor, In v najtežjih slučajih vzdržali promet! — Jugoslovanski železničar Zagoneten slučaj. Ko sta se kavarna-rica Katarina HSndler in njen svak vračala včeraj okoli pol 3. ure zjutraj v svoje stanovanje v Aleksandrovi ulici št. 36, sta našla na stopnjicah med 1. in 2, nas-stropjem težko ranjenega finančnega stražnika Karla Juršiča, stanujočega v tst! hiši. Poklicala sta stražnika, ki le spravil ranjenca v javno bolnico. Ranjenec pravi, da ga je okrog polnoči, ko se je vračal v svoje stanovanje, v temi nekdo ndarii po glavi, nakar se ničesar več ne spominja. Vlomilci na delu. V Levstikovi ulici št. 9 so neznani storilci vlomili v podstrešje In odnesli razno blago v vrednosti 20.000 kron. V skladišču južne železnice usluž-benemu Henilu Adama so neznani storilci vlomili v stanovanje in mu Iz nezaklenjene omare odnesli črno moško zimsko suknjo In črn moški površnik v skupni vrednosti 6000 K. — V trgovino z železnino Primusa Menrika na Tržaški cesti št. 9 so vdrli neznani storilci In odnesli iz odprtega zaboja 2 para črnih ženskih čevljev in črn moški jopič v skupni vrednosti 1800 kron. Nogo sl je zlomila soproga tržaškega odvetnika dr. Frfolje na posestvu v Klo-pinju na Koroškem. Prepeljali so jo v tukajšnjo javno bolnico. Uslužbenci hotelov, kavarn ta gostilen i bodo Imel! 10. oktobra ob 24. uri, t J. po 1 službi sestanek, na katerem bodo pretresli stanovska vprašanja Celje. Nove mesne cene v Celju. Komisija za določanje ceh je v svoji zadnji seji sklenila, da se sme z ozirom na obstoječe živinske cene v celjskem okraju prodajati volovsko ln telečje meso prve vrste po 22—24 K kilogram, in bikovsko meso po 18—20 K kg. Obenem se je določilo, da smejo mesarji prodajati samo meso prve vrste in stojničarji meso druge vrste. Ta odredba vella od 11. oktobra dalje. Cene kruhu se bodo zvišale v našem mestu. Vzrok temu je baje znatno zvišanje cen moki. Samonemško je Še vedno registrirana surovinska zadruga čevljarjev celjskega okraja. Slovenski čevljarji, kako je to? Pouk na celjski obrtni šoli se prične 10, oktobra ob 8. uri zjutraj. Velik koncert Hippotrlo je v soboto 9. oktobra v mali dvorani »Uniona«. Igralo trije umetniki, gosli, čilo in glasovlr. Opozarjamo na to koncertno prireditev treh umetnikov, ki so deloma čehoslov. državljani Koroško. Korošci! Volite sl državo, oosta-vo !n jezik r belo glasovnico! Korošci! Zemlio bo debli oni ki bo glasoval proti nemškemu grofu In baronu z belo glasovnico! Korošci! Otresite s svoiih hrbtov nvstriiske dolgove! Vsaka bela glasovnica glasule orotl 141 tisoč. 750 K avs.trilskega dolga! Korošci! Samo z belo glasovnico se izrečete za m?r! Glasujte vsi belo! Korošci! Bel« glasovnica pomeni konec lakote zelena nomenl glad! Glasulte belo! Korošci! Kdor hoče sebf ln svojim potomcem dobro, nai glasule belo! Korošci! V nedello vsi dl? zadnie-ga na volišče! Rana ura zlata ura! Glasulte belo! Nemci in Italiian! so sl pravi bratci V lažeh, v zavilaniu in v vprL zarianiu Dretenov in napadov na druvorodce na^criliuieio eden drugega Italilanske tolne so »ožieale nedavno Narodne domove in hiše slovanskih posestnikov v zasedenem ozetnlhi. Podobne zločine so Doče-nfali Nemd. ko so imeli zasedeno cono A. Zato tudi sedai držlio Itali-iani z Nemci, ker vedo. da so sl sorodni no svolcm barbarstvu. Korošci. ki sovražite ltaliiane že od nek-kdal gotovo ne boste silili nod Nem- ško Avstriio. ki si ?e izbrala za ori-iatelie zahrbtne Lahe. Nemški napad. V četrtek so nemški podivianci v coni B blizu Vetri-nia nanadli avtomobil, s katerim sta se vozila vetrinlski nadDOŠfar g. Marušič in g. Maršner. Tolovaii so se nognaFI proti avtomobilu z namenom, da ga ustavilo in naoadeto omeniena dva eosDoda. Ker se iim M posrečilo ustaviti avtomobila, so strebali z. re-volvariem za niim. Na srečo niso nikogar zadeli. Nemškutarska kultura. Iz Borovelj nam pišejo: Naši nemškutarji so v zadnjih dneh popolnom poparjeni In obupani. Razupitl Hučovnik ln somišljeniki na Žlhpoljah že vozijo svoja pohištva v Celovec, ker so prepričani, da zmagajo v A coni Slovenci. V obupnem položaju sv segU nemškutarji v Rožu v zadnjem trenutku po najostudnejšh tu barbarskih sredstvih. Tako so v Medborovnlcl stavili na glavo našega rojaka odvetnika dr. Ravnika, ki že 14 dni deluje v svoji domovinski občini, 100.000 kron. S takimi stavami hočejo tt zverinski janičarji preplašiti naše ljudstvo ta njegove voditelje. Tu pa so se brez dvoma pošteno urezali. Naše ljudstvo se ie z ozirom na takšno poštenega človeka nevredno postopanje še z večjim zaupanjem oklenilo svojih Ožjih rojakov, ki mu kažejo pravo pot sreče in blagostanja v Jugoslavijo. Primorce. Italiiajigka kultura. Te dni sta šil dve gospe ?z Trsta na Skorttlio. Ko sta nrišli mimo voiaške bolnice. Ie neki laški oficir izlil na niu nočno »osodo da sta bili obe popolnoma mokri. Obleka se iima ie oooolnoma skvarila, ker le bila v oosodi tudi neka rezka kislina. Eni gospei ie brizgnilo nekai kapliic v uJio in le tako! čutila, da tekočina žee v ušesu. Dotični oficir ie izlil na niu tekočino zato. ker sta govorili slovenski. Podobni slučaii so se Dri tel bolnici že večkrat Pripetili. Tudi znak laške kulture! Napad na mirnega Slovenca. Te dni zvečer se ?e snrehaia! neki Slovenec blizu bolnice v Trstu. Nasproti mu nride tolna laških Douličniakov. Eden od niih ea vpraša v italijanskem le zrn ii koliko 'e ura. Dotični Slovenec iim ie uliudno odgovoril v itali'anskem ieziku. toda drhal ie takoi sooznala do govorici da to ni Italiian. Začeli so ga zmeriati z »Dorico ščavo« ter planili nadeni s palicami Nanadencn se ie Posrečilo ubežati. Ce bi ga podiviana fakinaža dobila v roke. b? ga gotovo pretepla do smrti. Podobni slučaii «so na dnevnem redu. Slovenci v Trstu niso nikdar varni pred nosilci ^tisočletne kulture.« IZ SEJE DEŽELNE VLADE Z DNE°” 4, OKTOBRA 1920. Predsednik deželne vlade poroča o položaju na Koroškem in o predpripravah za izvedbo plebiscita. — Za prireditev pletarskega tečaja v Kropi in Kamni Qo-rlcl se dovoli brezobrestno posojilo 20.000 kron, da se omogoči domačemu prebivalstvu nov vir zaslužka. — Pri Dopisnem uradu se imenujeta kot definitivna urednika Anton Tominec in France Pogačnik. — Izvrše se imenovanja nekaterih pisarniških uradnikov ta pisarniških pomožnih moči pri poverjeništvu za Socialno skrb. — Za predsednika stanovanjske komisije v Kranju se Imenuje davčni upravitelj Josip Tajnik. — Rešijo se razne personalne agende poverjeništva ta uk In bogočastje. — Državnemu premogovniku Zabukovca se dovoli zvišanje cen premoga, in sicer bo stal kosovec, kockasti premog ta Orehovec po 52 kron stot, premogov prah pa 40 kron stot. Ravnotako se dovoli zvišanje cen premoga državnemu premogovniku Velenje, ki bo stal za privatnike po 50 K stot, za cinkarno v Celju In za aproviza-ctjo po 30 K stot, premogov prah po previdnosti pa 25 do 30 K. — Poverjeništvo za notranje stvari je dobilo od ministra notranjih del brzojavno naročilo, da razreši doižnosti vladnega komisarja dr. Leskovarja v Mariboru ta da poveri to mesto političnemu uradniku. Po daljši debati konstatlra predsednik, da v tem vprašanju, ki je brez dvoma političnega značaja, med vladnim! člani ni soglasja, vsled česar zadevo v smislu sporazuma od 17. avgusta t. L odstavlja z dnevnega reda, da jo predloži ministrskemu svetu v rešitev. — Deželna vlada je soglasnega mnenja, da se morajo volilni shodi vršiti prosto brez ! predhodnega naznanila, še manj da dovoljenja. Vodji poverjeništva za notranje stvari se naroči, da v ta namen ukrene vse potrebna — Izvrše se nekatera Imenovanja pri varnostni straži v Ljubljani In Mariboru ta imenovanja nekaterih policijskih pisarniških uradnikov KJE SE POTREBUJE NAJVEO PAPIRJA. Pri današnjem splošnem pomanjkanju papirja bo marsikoga zanimalo, kje se vporabt največ papirja. Kitajska, kjer so izumili papir, stoji danes v primeri z drugimi deželama precej nizko. Na eno glavo pride tam na leto približno funt papirja, ravno toliko, kakor v prejšnji predvojni Srbiji, ki Je potrebovala najmanj papirja izmed vseh evropskih držav. Italija potrebuje za enega človeka že 15 funtov ta pol papirja na leto. Avstrijec je prej potreboval 12, Francoz 20 ta pol, a Nemec skoraj 30 funtov. Še večja poraba papirja je v Angliji, kjer ga pride na enega državljana 34 funtov ln pol. Najvišje mesto v tem oziru zavzemajo Združene državo v Severni Ameriki, kjer porabi en človek na leto malo manj ko 40 funtov papirja. Polovica vsega papirja pogoltne tisk, 20 odstotkov je pisalnega, pisarniškega ta šol-sk«ga.i skoraj enako množino ga potreba- — K J v* .vsem svetu se izdela v Združenih državah v Severni Ameriki, precej za njo pa je prišla — namreč pred vojsko — Nemčija, ki je Izdelala največ papirja v celi Ev« ropL Šport in turistika."” Nogometne tekme 10. L m. Vsled koroškega plebiscita so v nedeljo vse večja tekme odgodene. Vrše se na prostora Ilirije sledeče tekme: ob 14. uri prvenstvena Hermes:Sparta, ob 16. uri liirija komb.-.Svoboda. Vstopnice so za obe tekmi skupne. k. Gledališče in glasba. Iz gledališke pisarne, Vsled nenadne bolezni gospoda Putjate se v dramskem gledališču izpremeni repertoir: sobota, 9. Za narodov blagor, red D; nedelja, 10, Hasanaginica, Izven; ponedeljek, II, Pjgniallon, red B. Književnost in umetnost. Dr. Josip Smodlaka: Načrt jugoslo-venskog ustava. Naroča se pri Hrvatskeni štamparskeni zavodu d. d. v Zagrebu. Dobi se tudi v raznih slovenskih knjigarnah. Seznam poštnih postaj je i?,dciaio ministrstvo za pošte. V njem so naveden« vse poštne, brzojavne ta telefonske postaje na teritoriju cele naše kraljevine z označbo, kako službo da opravljajo. V knjigi Ju tudi politična razdelitev kraljevine, pregled železniških prog in ambulantnih pošt. Knjiga stane 10 dinarjev, la se dobi pri poštnih direkcijah. ■MM« mm i < u u.i j i ui ®jr».vwrra*»c.. i CMBMtacrcs-*rr Pokrajinske vesti. Vodice na Gorenjskem. V ponedeljek dopoldne je šla 53 let stara posestnikov* žena Marija Jerine po vodo na bližnji studenec, ki je 70 cm globok in ograjen * 80 cm visoko ograjo. Ko je zajemala vodo, ji je bržkone postalo slabo, zgubila ja ravnovesje, padla v vodo ta utonila. Sel« opoldne, ko je prišla k vodnjaku posestnikova žena Frančiška Hafner, je našlf mrtvo trupio v vodi Kranjska gora. Minuli teden nas je zapustil zdravnik g. dr, Tičar, kt je bival 16 'et med nami. BU je Izvrsten zdravnik, Kot večleten župan je Izborno vodil občinske posle. Njemu gre zasluga, da je postala tukajšnja elektrarna last občine. Kot občina, tako je tudi letoviško društvo bf podružnica S. P. D. izgubila svojega delavnega načelnika. O. zdravniku dr. Tičarju želimo na njegovem novem mest* mn o "o sreče. Vojnik. Vlada je razpustila našo nem-Skutarsko brambo, ker ni marala sprejemati slovenskih članov in ker se je branila sprejeti slovensko poveljstvo. Ptuj. Gospodom X, Y, Z odgovarjam« na njihovo pismo: Mi ne šikaniramo nikogar, zlasti pa ne, ako nimamo povoda. Aka smo trditi, da se je sladkor podražil breg povoda. Je tudi vaša »poštena« in »pravična« dolžnost, da nam to trditev ovržet« brez stranskih poti. Ako ni ne duševni ne ročni delavec za svoje težko dela dovolj plačan, zakaj bi se potem tudi prodajalec v svojem dobičku ne omejil. Pravično bi bilo, da nosimo posledice volne vsi enaka Sa| vendar ne smatrate bednega proletarca (delavca, uradnika itd.),, ki zasluži povprečno 1600 kron na mesec, za zavidanja vrednega. Samo poskusite živeti s teni denarjem, pa ne boste več pisali o »bedarijah« ta tudi ne o »gospodarskih stvareh* ki bi ljudstvu (I) koristile«. O davkih pa nam nikar nc govorite, ker jih plača kon-zument. Kolikor je nam znano, niso vsi vaši stanovski tovariši vaših nazlranj. Gospodje, malo premisleka! Drobiž. • Iz rimsko - katoliške v češko - slovaško cerkev. Kakor poročajo češki listi, je nuselski župnik Janda Izročil svojemu najstarejšemu kaplanu pismo, v katerem pravi, da je prestopil iz rimsko - katoliške v češko - slovaško cerkev. Obenem je bil župni urad izročen češko - slovaški cerkvi ob navzočnosti 50 faranov. * Neprostovoljen propagator bosopetcev. Te dni Je izstopil v Mostu na Češkem iz praškega brzovlaka elegantno oblečen gospod, ki jc brez čevljev, v samih nogavicah hitel čez peron in čakalnico ter urno skočil na voz pocestne železnice. Občinstvo je menilo, da ima pred seboj propagatorja bosopetcev, ki se bo-luicjo proti dragi obutvi, ali kmalu je izvedelo, da je bilo v zmotf. Oni gospod s« je bil namreč v kupeju sezul ir. zaspal ter so mu bili medtem čevlji ukradeni. Korošci! V nedeiin vsi ftt zi?cdal »a volišče, rta ga f*,r7o?,!a- vifo! ■KMen-a. Mac.. -wrr>.«»_» Na eno (Jssho v NeroSft! A v siriš! oriJe 141.750 Kron državnega POJASNILO. Ker' Je bila »Vnovčcvalnica za živino ta mast« v zadnjem času ponovno napadena v časopisju In na shodih, se čuii podpisano ravnateljstvo dolžno, priobčiti nekatera pojasnila, ki bodo dokazala neupravičenost omenjenih napadov. Predvsem moramo poudariti, da sedanja »Vnovčeval-nlca« nikakor ni identična z bivšim deželnim mestom za vnovčevanje živine', zavodom žalostnega spomina, ustanovljenim med vojsko od bivšega deželnega glavarja dr. Šušteršiča. To kapitalistično pcdjctic jo v resnici zaslužilo milijone to račun kranjskega kmeta, žalibog pa leže ti milijoni pokopani v razvaflnalt raznih uzornih deželnih pristav, oziroma so se porabili za razširjanje kuge po drago kupljenih švicarskih kravah in za druge »dobrodelne ter občekoristne«, še danes v tajlustveno temo zavite namene. Z razsulom' --monarhije se je razsulo tudi deželno mesto za vnovčevanje živine. Ker pa je ravno tedaj vsled splošne des-organizacije pretila Sloveniji katastrofa v prehrani, je takrat narodna vlada ustanovila poseben zarvod, sedanjo »Vnovčeval-nlco«, in podredila ta zavod odseku za prehrano ter mu pod nadzorstvom tega odseka poverila ureditev In kontrolo prehrane z mesom za celo Slovenijo. Kot krstno darilo je »Vnovčcvalnica« dobila od vlade gotovino nekaj nad 600.000 kron in pa izkupilo za vojaško goved, v kolikor sc Je ta goved izročila njej v prodajo. Cela ta dota je znašala približno toliko, kolikor je morala kinahi na to »Vnovče-valnlca« po naredbl vlade izplačati kmetovalcem na doplačilih za živino, da se Je preprečilo podražeftje mesa. Tako izgloda torej kapitalizem vnovčevalnice. Sicer se pa skoro vsi napadi oziroma očitanja sučejo okrog takozvanega monopola »Vnovčevalnice« v Prekmurju. Oglejmo si torej ta strah malo bližje. Ko je po umiku madjarskih čet zasedlo naše vojaštvo Prekmurje, je tam vladala velika zmeda. Po deželi so krožili jugoslovanski, madjarski beli in nemškoavstrijski denar ter falzlfikatl tega denarja. Razni temni elementi so to izrabljali in goljufali ljudstvo pri nakupu živine. Zunanjih kupcev ni bilo blizu vsled velike oddaljenosti in vsled razmeroma visokih cen, povzročenih »o zelo razvitem tihotapstvu. Ker je nezadovoljnost med ljudstvom vedno bolj rastja, so se merodajni faktorji obrnili na vlado oziroma na vnavfevalnlco s prošnjo, naj bi ona vzela nakup živine v roke ter pomagala prf zatiranju tihotapstva, ki je silno Škodovalo tako državi, kakor kmetovalcem to konzumentom, polnilo pa žepe nekaterim brezvestnim domačinom. »Vnov-čevalnlca« se Je šole po dvomesečnem obotavljanju odločila vzeti uakup v Prekmurju v svoje roke, ker to pri takratnih razmerah ni bila nikaka prijetna naloga. Organizirala je nakup s pomočjo g. Bcn-kota, ki ji je bil priporočen kot sposobna in poštena oseba od pokojnega civilnega komisarja g. Berbnča. Vsem nakupovalcem, bilo jih je kakih 50, so se Izdale legitimacije, opremljene s sliko in podpisane od »Vnovčevalnice*, civilnega komisariata ter odseka za prehrano. To Je bila kontrola, da nakupovalci niso mogli svojega mesta Izrabljati v druge namene. Vnovče-vahiica je pa takrat zastonj iskala po Prekmurju tiste Fjudi, ki sedaj vpijejo po shodih in časopisih, mesto da bi bili pomagali ljudstvu v prvi najhujši sili. Sedaj pa preidimo k finančni strani tega monopola. O tej stvari se piše, govori to laže tako, da se zdi že prekmurskim teletem preneumno. Trdi se, da je vnovčcvalnica govedo in teleta plačevala po K 4 In po K 6 kg ter kupfčlla velikanski zaslužek. Resnica pa je, da le vnovče-valnfca plačala v Prekmurju za živino skoro enake cene, kakor na Kranjskem in so malenkostno diferenco trikrat požrli veliki transportni stroški to vel® kalo na teži. Pribijemo, da najstabše krave nikdar niso ble plačane pod K 7 in K 8 kg to da so se cene za govedo stopnjevale do K 15 kg vedno v skladju z vsakokratnimi tržnimi cenami v ostaH Sloveniji. Kdor primerja te cene s cenafni živine na ljubljanskem trgu, si bo pač lahko izračuna] ogromen dobiček vnovčevalnice pri tem monopolu. O. ljubljanski tržni nadzornik, Jd s svojimi noticami hote ali nebote dviga cene na ljubljanskem trgu, za kar mu Bodo ijub-bljanskl konzumentje gotovo po svoje hvaležni, ve posebno mnogo povedati o dobičku vnovčevalnice pri nakupu telet v Prekmurju to se še celo opira pri tem na nekake »verodostojne« vire. Da mu nadaljnje iskanje teh virov in seštevanje dobička ne bo delalo prehudih preglavic, mu v naslednjem postrežemo z Izvlečkom Iz naših knjig. VnovCevalnlca je kupila do sedaj v osmih mesecih 4618 telet to Je Izplača::« za nje K 3J525.458.96. Transportni stroški, obresti založeno glavnlee L d». režijski stroški so znašali K 255.085.04; skupni stroški so torej znašali K 3,781.443.24. Ker i Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 Fižol9 suhe gobe, laneno seme kupnje tvrdka z deželnimi In gozdnimi pridelki KMET A Kom p.. Ljubljana, Gosposvetska e. 8. ——— im —i m■ ■, i—mii——as—i——■[■mi im Mm Pšenica, ječam; sok, pasni), kokom, mast, slanina 1 sve ostale Kemalg. proizvod« te prženi Ječam (sladim knvu) nudi izvoziti«!*a i uvoz ičjt« trgovina Milan P. Jovanovič Mitroviča, Srem. Potrtim srcem naznanjamo lužno vest, da je naš blagi «Se oziroma stari očo in brat, {.-napad za trgovino e kuhinjskimi predmeti (emajlirano kuhinjsko opravo, aluminijevo in lončeno posodo, porcelan, gte-Jtio itd.), veščega v stroki In zmožnega Italijanskega jezika. Ponudbe na »casella postale No. 111, Gtardino pnbbllco, Trlesta". ivan mmm Veletrgovina z barvami, laki in firnežem IVRM FERLEC, Celje, Narodni dom. izumitelj danes zjutraj po tožkl in mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blegopokojnika se vrši v nedeljo 10. L m. ob 3. uri pop. is hiše žalosti Spodnja Šiška (gostilna Štepie). Ljubi ana-Šiška, 8. oktobra 1920. Marija Bajde^soproga. Josip, Helena, Ludovik, Ljudmila, otroci. Ernst Lah, zet. Vse snahe in vnuki. naifiuejjo francosko za čiščenje vina itebavljn drogerija A. Kanc, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Kupim ali vzamem v najem dobro vpoljano trgovino, esventuelno vstopim kot družabnik in knjigovodja. Prevzamem tudi zastopstvu in prodajo na drobno za mesto Ljubljano. Natančne ponudbe pod .Trgovina 22* na Anoncni zavod Drago lleseljak Ljubijana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. ------ -.nrr...-n.imni—mnninnrri ur m Važno za v se moške! Kdor želi Imeti lepe in elegantno ooprovijone obleke, ki so v krojač-nlc! na razpolago, naj obiščo diplomirano jugoslovansko krojaCnico preje v Trstu FRANA MALIS, Ljubljana, v Rebri štev. It. (Stari trg). ' l. MIK8JŠ Mi 118 fl-1s priporoča svojo wJoro Mg?' iiiniks? la soMjct ,žr ifTEfcaiainih palic /ji | K Popravilu e« livržnjcjo točno ic solidno, ^ „ umirva^- ■nztzrrrac a .c -irvž.-n m w—n> Mehanična delavnica Okiavian Chr@m$ MrhnSika Izdeluj« kot špecijalitcto- zanjke za divjačino Iz najboljšega jekla. PROZE 1 DROZEI Temna za Špirit in deoie deviška cšruižba « Railem priporoča svoje Izdelke« Veak trgovec doseže po voljen uspeh in lep dobiček pri prodaji Kupim vsako množino brzojavnih drogov od 7 do 1.3 metrov d«)ge, po 970 K ma fr« n ko v vagon na loženo, dobava do 15. novem. 1920. Prosi se za obvezne brzojavne ponudbe nsvsdbo množine na: KoroAeo, KruHlnvde. 1694 iv ——- mrnui-niiiMiiMu n nw——m Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih koli-žfnah po najnižji tovarniški ceni. — Strokovnjaki x so priznali našo kakovost kot prvovrstno ! HROVAT & KOMP., Ljubliana Zičnikov los« Stopar 1467 manufakfurna trgovina llubllBaa, Dunajska cesta štev* 5 ICosulich-Line Papir i pisace potrepštine. Ktijižare I papirnice Tsskarei knjigoveznice Trgovci j siimčari New-Y©rk - Buc-no£-fiyi es -1463 Rio dfi Isnelro, — Santo« — MonteviOeo. Brezplačna pbjarnils in prodaja' voznih listov »a potnike iz Slovenije edinole pri Sinem Km iec, Ljublfana, Kolodvorska, ni. 26. VREČICE. Cigaretno tuijke i p«* plride. Zagrebačke tvor-ntce. Abndic i Jakobi, Ant irgl, - glas, - Cr«p, - svileni, - Tafet papir. Tiskovni I novtnski papir. Sivn IJepcnkn. Žlcu za vezanje knjiga. Knji-K«vcšk« platno. Marmor 1 Aagrcn papira. Atam-parska boja. Masa ca valju« (irHizenmame). PAPIR 8VISI VKSTI. Pisari i rlsači, Konfek- cionirani. Sav plast«! i risari pribor. Trgovačke knjige. Šapitograf aparat« 1 valju«. Vrpce za pi- suče Strojeve. Zadačnice. po lmjni&Jili cenah Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul 26. .(Vhod skozi vežo.) NUDJA: Uz nafumjerenije dnevne cijene kraj hrze posiuge T\T> A TkT VELETRGOVINA PAPIRA I. PISAČEG MATERIJALA IJK.rl.ll DANE SINGER I DRUG, ZAGREB, ti 8 Ljubljana, Telefon imerurii. 403. F. ŠIB Ei\i!K j U'g g vec Gosposka ulica 10. insG Tlaka »Učiteljska tiskarna« v, Ljubljani. ***** ___ ________________________________________________________JUGOSLAVIJA* dne 9. oktobra 1920. . r, i i.,,,-, ,,-1 M | , 1,1 " 1 --------------- - . 242. štev.