V delu za mladino. Zapustil nas je in bili smo žalostni vsi, ki smo še ostali v šolskih klopeh, saj nam je bil vzor v vsem in poznali sriio ga vsi, dasi je bil 2 lctnika prcd nami. Z Ganglom nas je ostavil bistven del mišega tedanjega življenja in snovanja na učiteljišču. Kako smo ga takrat pogrešali, razodevajo besede, ki sem jih našcl napisane na enem izmed listov iz tistihdni, ko sem brskal po starih zapiskih in zvezkih pod streho. Tam čitatn: »Gangl je odšel. On je odšel, kojega bodrila so naravn'ala naše stremljenjc za smotrom, da damo vso notranjost za dobrobit mladine, ki nam bo kdaj izročena v. vzgojo in pouk, da damo vrisk in plak srca za korist in čast stanu, naroda in domovine. Gangl je bil med nami prvi, brat po sinotru, brat po duši, ki je živcl več nam in malo sebi, zato nam je hudo, ker ga ni med nami...« Zastori se spuščajo raz galerije spominov. V sobi na Karlovski cesti je zbran ves.naš letnik. Tu sc navdušujcmo za naš poklic, razmišljamo, kako bomo pristavIjali kdaj vsak svoj kamen k zgradbi juKoslovenski, ki se siccr počasi, a vcndar krepko dviga v dom, kjcr bo v bratovskem cdinstvu živel združno brat ob bratu. V a j e v g o v o r n i š t v u so danes in mi čakamo nanj. Ne spominjam se, da bi bili kdaj tako nestrpno pričakovali kakega profesorja y razred, kot smo pričakovali Gangla, ki si je s svojim Ijubeznivim, tovariškim nastopom znal osvojiti nas vse. In jc prišel. Pa smo poscdli okoli dolge mizc z rcsnostjo v obrazih in pričakovali, kdo pridc na vrsto. Premeril nas je zaporedoma z očrai in dejal: »Prijatelj Vinko, danes pa ti!« In mu je povedal temo, ki naj o nji razpravlja. Ncmudoma jc vstal Vinko. Vsi smo uprli vanj oči, kako izvede ... Nekako nervozno jc pričel. Teme se več ne spominjam, dobro pa mi je cstal v spominu prvi stavek njcgovega govora: »Ves svet je nabasan z dinamitom,« ki smo ga kvitirali vsi z bučnim smehom; Ganglu pa so se le narahlo nategnile ustnice na smeh in hipoma je bil zopet resen. Vinko je postal po uvodu kmalu kbrajžen in prav gladko je razvijal svoje mnenje o dani temi. Ako je po takih govorriiških vajah Bcrtl pohvalil tega ali onega, smo bili na to pohvalo bolj ponosni, kakor če smo se v šoli odrozali še tako dobro, saj je ta pohvala prihajala iz tako dobrega, čutečega srca. In ko smo se ob začetku novega šolskega leta sami sešli, da nadaljujemo v delu, kolikor moremo, tedaj je bil on daleč od nas in težko smo ga pogrešali. Mi smo ga pogrešali, on pa je tistikrat morda že samcat korakal po prašni cesti proti Vipavski dolini. »Kam, popotnik?« »V Budanje! Učiteljevat!« Ime cilju pota je pač vedel, pa ni poznal tega kraja.. Ni se bil šel prepričat, kje si bo ustvaril novo gnezdo, ko. je zapustil dom in znance. Šel je. ker so ga tja poslali. šel je brez pomisleka, ker je vedel, da je povsod za idealnega učitelja dovolj dela, pa bodisi v lepem mestu ali v zadnji gorski vasi — in tam še največ. Ob tem spominu mifnogrede mislim na sedanje čase, ki niso v tem oziru prav nič podobni pravkar omenjenim. Toda, če bom vzbujal spomine, bom predolgovezen. Tudi mi ta uvod ni povšeči. Kaj hočete prijatelji! Potrpite z mcnoj! Tudi vam gotovo misli rade pohite nazaj. Morda bi pa pričel takole: " Mož prijaznega, dasi resnega obraza, koraka proti svetišču, kjer se zbira k pouku mladina, njegova ljubezen, njegov zaklad. Vstopi. Otroci vstanejo, zarde jim lica, zasvetijo se oči. Mal deček ga ljubeznivo gleda, se skrivaj dotakne njegovega klobuka, deklica njegove suknje. Vse . je živo, veselo, saj je med njimi mož, ljiibezriv v besedi, dober in blag v vsem svojem dejanju, njih stari znanec iz »Zvončka«, med njimi je mož, ki ga ljubi vse, deca in učiteljstvo: višji šolski nadzornik, dvorni svetnik E n g e 1 b e r t G a n g 1. ¦ Vse njegovo življcnje je cn sam velik dan uspešnega dela, ki mu ga je narckovala srčna potreba ter Ijubezen do stanu, narodai domovinc in mladine. Gangl je pravi ljubitelj mladine, in mladina blagoslavlja svojega ljubljenca, zakaj našla je v njegovih delih pot k zlati zibelki njegovih duševnih lepot, kjer ni teine, temveč samo beli dan, iprešerno vclikonočno solnce in velik up. Mladina ga blagoslavlja, saj jo vodi tja, v jasne daljine, kjcr klijejo, oddaljene od zemeljskega prahu, na cvetočem vrtu njegove pomladne rože, njegove pesmi, vzete s pcdagoškim razumevanjem iz njihovih mladih duš, saj jih vodi po beli cesti do cvetočih vrtov, da uživajo z njim lepoto, resnico in dobroto. Mladina ga zato ljubi, inu je hvaležna, ga blagoslavlja... In prav ima. Planil je z vso svojo gorko dušo v sicer navidezno omejeno. a vendar tako brezmejno široko učiteljsko življenje. Polcg lepega in težavnega dela, ki mu ga je nalagala stanovska dolžnost, jc zastavil na vseh straneh svoje delo, ker  mu je velevala neubitna volja in srčna potreba, da koristi. Pa se je potopil v globine svoje pcvske duse in je iz nje natrosil na vcliko pisano polje najkrasnejše cveticCj ki jim jc kot prvemu daru slovenski mladini tako p:av dal ime »Pisanice«. Vsa naša mnogobrojna mladina je nabirala in še nabira na njem po svoji dragi volji sladko strd volje in značajnosti, srčnega veselja, vere v lepoto in dobroto. A dela za mladino mu ni bilo nikdar dovolj! Urejeval je zopet oživljeno »G a brščekovo knjižnico za m 1 a d i n o«. Ko pa je ta prenehala, se je ozi 1 žc po novem delu. Njegovo dete je mladinska knjižnica, ki jo izdaja »DrUštvo za zgradboUčiteljs k e g a k o n v i k t a«. Skoro dobesedno noč in dan je delal in napolnil to knjižnico s sedmimi zvczki svojili z b r a n i h spisov z a m 1 a d i n o. Iina pa še gradiva za najmanj toliko ii; vcč zvezkov, le žal, da je s stanovskim dclom tako jako zaposlen, da tnu za zbiranje in ureditev fega gradiva .nedostaja časa. V letu 1905., ko smo odkrili našeinu pesniku prvaku dr. Francetu Prešernu njegov spotnenik, je to slavje počastil s knjižico »S 1 a v a P r e š e r n u«, kjer jc v mladini razumljivi obliki odkril vse, kar jo more zanimati o tem velikanu-pesniku. Knjiga je izšla v dveh natiskih. In leto 1900.! Kar vidim jih, žareče oči ukaželjne mladine, pričakujoče nestipno prve številke mladinskega ilsta »Z v o n č k a«, ki mu je idejni oče Eng. Gangl. Koliko duševnih sil je zbrala in vodila tu njegova roka, koliko jih je ustvarila ob urejanju »Zvončka«! Koliko čistega veselja zajema že 23 let mladina iz tega našega najboljšega mladinskega lista! Koliko pogona k smotrenemu, koristnemu delu je že črpala iz njega! Pa ni še vse! Z neizmerno ljubeznijo in veščo pedagoško roko je zbral in pisal snov za ljudskošolska berila. Tako je dal mladini »Drugo berilo in slovnic o« in »T r e t j e b e r i 1 o«, ki sta bila do prevrata v rabi. Deloval pa ni samo na teh dveh berilih. Šolska oblast v Trstu je spoznala njegove izrednc pedagoškc zmožnosti, zato mu je poverila načelstvo odseka za spisovanje osnovnošolskih čitank za bivšo Primorsko. Ob prevratu je takoj mislil, da treba novih čitank, ki bodo ustrezale novemu času, novim razmeram. Prva osnovnošolska čitanka po prevratu je bila Ganglova »D r u g a č i t a n k a«. Pa to ni zadoščalo neumornemu delavcu. Obložcn z delom do utrujenosti, je drage voljc prevzel glavno uredništvo »Šol-s k e g a 1 i s t a«, ki naj bi bil nekaka priprava za ostale čitanke. Strastnemu dclavcu tudi to še ni bilo dovolj. Vscm pozneje izdanim štirim čitankam jc bil glavni urednik — Eng. G a n g 1. Njegova ljubezen do mladine je ncizčrpna. Da pospeši čimprej ž njo zidavo doma, kjer naj bi bivali in se vzgajali učitcljski otroci, zlasti učitcljske sirotc. zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, je podaril svoie mladinske spise zidavi v prid in stopil društvu za zgradbo na čelo kot predsednik, ki se neumorno trudi, da pridobi čimprej gmotnih sredstev, da realiziramo z njimi to plemenito natnero. Kolike so zasluge jubilarjeve na šolskem polju sploh! Kdaj pa se je osnovno šolstvo tako razmahnilo kot baš pod njegovim vodstvom! Koliko novih šol, novih razredov! S ponosom lahko rečemo, da je bila pod njegovim vodstvom z 1 a t a doba razmahu osnovnega šols t v a. Kakor iz vodometa, ki poganja svoje vode kvišku in se te vode vračajo nazaj k izvoru, da nikoli ne usahne njegova sila, tako vro iz tega razmaha našega osnovnega šolstva sedaj močni vrelci znanosti in omike, ki zajemajo iz nje tisoči in tisoči slovenske mladine duševne zaklade, pa jih razširjajo in bodo razširjali rod za rodom tako, da bo blagodat tega njegovega uspešnega dela neizčrpna kot neizčrpan vodomet. Vse to veliko svoje delo za šolo, za mladino je opravljal v svoji znani skromnosti tiho; levica ni vedela, kaj je delila desnica. In sadovi tega dela so morali dvigniti njegovo skromnost v zasluženo luč. Kakor je služil doslej mladini in svojemu narodu, tako služi še danes kot u č it e 1 j, vz go je sl o v e c , p i sa t e 1 j in n e s n i k. Vse to in še mnogo, kar nisem mogel tu navesti, je storil kot najidealnejši mladinoljub. Ni moja naloga. da ga vsestransko opišem kot odličnega prosvetnega delavca. Bodi mi le dovoljeno, da navedem samo še nekaj njegovih ostalih del. Iz luči in t eme; Veliki trgovec; Trije rodovi; Beli rojaki; Moje obzorje; Materine sanje; Dva svetova; Dedščina;Trpini; Dolina solz;Katka P o 1 j a k o v a; S i n (ki so prevedene na češčino in .hrvaščino); Sad greha, uprizorjeno med ameriškimi Slovenci v Čikagi: Sfinga; Veseli ljudje; dalje naj izmed prevedenih del omenim Egmonta, Ugrabljene Sabinke; izmed oper: Prenočišče v Granadi; Afričanka; Puščavnikov zvonček; dramatizacijo Prešernovega »Krsta pri S a v i c i«, ki je bila uprizorjena na ljubIjanskem odru ob lOOletnici Prešernovega rojstva. Vse to in še mnogokaj je sad njegovili delavnih dni. Koliko njegovih del strokovne, kritične, pripovedne in pesniške vsebine pa ie raztresenih po raznih znanstvenih in leposlovnih listih! Naj omenim le nekatere: »P o p o t n i k«, »U č i t e 1 j s k i T ov a r i š«, ki ga je urejal 20 let; »E d i n o s t«, »L j u b 1 j a n s k i Z v o n«, Dom in S v e t«. »S 1 o v a n«, Slovenka«, Vestnik Idrijske šokolske župe, Sokolski vestnik, Slovenski Sokol, Sokolič V r t e c itd.; koliko prevodov v Glasbeni Matici itd. Od preprostega učitelja v Budanjah do višjega šolskega nadzornika in dvornega svetnika, to je en sam delavni dan njegovega bogatega življenja, polnega snovanja in zlatih sadov. Ob tem svojem prazniku dela, ob svoji rojstni petdesetletnici s ponosom in zadovoljstvom lahko gleda na svoje živIjenje. Z istim ponosom in iskrenim zadovoljstvom pa gledamo na to življenje tudi mi, zakaj Gangl je bil naš, je naš in ostane naš. Mladina, ki ga spoštuje in ljubi, tovariši, ki vemo kdo je in kaj je Gangl, mu k veselemu jubileju kličemo: Kakor doslej, tako Te spremljaj poslej neubita volja v delu za resnico, pravico, lepoto in dobroto! Bodi to vedno tako! Na mnosa leta! Andrej Rape.