******** ****** **** LETO XXI OKTOBER-NOVEMBER 1980 ŠTEVILKA 10/11 --------------- N Poslovanje v devetih mesecih Družbenopolitične organizacije, delavski sveti in zbori delavcev so v zadnjem tednu oktobra obravnavali rezultate poslovanja v 9 mesecih letošnjega leta. Poleg poročil sektorjev je bil za obravnavo izdelan izvleček z najpomembnejšimi podatki in ugotovitvami. V BPT združuje svoje delo 1.195 delavcev, kar je 6.71 % manj kot je predvideno s planom in 2,37 % manj kot v letu 1979. Delovno organizacijo je v tem času zapustilo 107 delavcev, 96 delavcev pa se je na novo zaposlilo. Celotni planirani dohodek DO je bil dosežen le z 68,8 % za kar je vzrok med drugim v izpadu dokupa polizdelkov, slabšem izvrševanju plana proizvodnje (v celoti je bil izpolnjen le v TOZD Tkalnica) ter kasnitvi korektur prodajnih cen. Eden od bistvenih razlogov, da plani proizvodnje niso bili doseženi je bilo pomanjkanje delovne sile v temeljnih organizacijah. V posameznih delovnih sredinah so to težavo reševali s premestitvami, razširjenim obsegom dela in nadurnim delom. Poleg samega pomanjkanja delavcev pa je na obseg proizvodnje vplival tudi odstotek izostankov, ki je v mejah od 16,16 % v TOZD Predilnica do 18,79 % v TOZD Oplemenitilnica. V celotnem prihodku je udeležba v izvozu 9,87*?, pri tem pa je treba poudariti, da smo zaradi spremenjenih uvozno-izvoznih vezav plan izvoza v drugem polletju povečali, realizacija izvoza v primerjavi z letnim planom je 88,91 1, z ozirom na povečan plan pa 66,03*?. Celoten izvoz je bil realiziran na konvertibilnem tržišču. Rentabiliteta izvoza je bila ugodna. Največ smo izvozili surovih tkanin (51,3%) ter preje (22,1 %). Iz primerjalnih podatkov uvoz-izvoz je razvidno, da naša DO uvoz iz konvertibilnega tržišča v celoti pokriva z izvozom. Pri samem poslovanju smo se srečavali s precejšnjimi težavami. Kot je že omenjeno je bil pri dokupu polizdelkov občuten izpad. Tu gre za nabavo posameznih vrst preje, posebno Nm 70/1 česane, ki jo v našem proizvodnem programu ni. Težava z oskrbo potrebnih vrst preje se je delno reševala s kompenzacijami pri raznih dobaviteljih. Poseben problem je predstavljala nabava tkanin na domačem trgu, saj se je nabava skoraj popolnoma ustavila. Eden od nekdanjih dobaviteljev tkanin je poleg občutnega povišanja cen zanemaril kvaliteto, ki je bila tako slaba, da se iz nje ni moglo izdelati artiklov ustrezne kvalitete, zato je bilo poslovanje z dobaviteljem prekinjeno. Težave so se pojavile tudi pri nabavi ostalih pomožnih materialov, bistveno pri vsem pa je še povišanje cen in zahteve po deviznem pokritju za posamezne vrste repro-materiala. V zvezi s cenami surovin in repromaterialov velja omeniti, da so bile cene večje kot smo planirali in sicer pri surovinah 4,95%, pri preji 8,76%, pri domačih tkaninah 10,97 %, pri uvoženih tkaninah 27,00 %, cene ostalih pomožnih materialov so bile za 6,96 % večje, niso pa redki primeri, ko so cene višje kar za 100%. Tudi cene proizvodnih storitev drugih DO (tiskanje in ostale dodelave tkanin) so močno porasle. Na tržišču je bilo prisotno stalno pomanjkanje raznih materialov kot so jekla, PVC folija, ležaji, klinasta jermena določenih dimenzij, kartoni, lepilni trakovi in žičniki. Restriktivni ukrepi za uvoz repromateriala, rezervnih delov in opreme so povzročili, da so nastajali tudi zastoji pri realizaciji uvoza. Le-ta je glede na plan realiziran le pri uvozu iz klirinškega področja, medtem ko uvoz iz razvitih držav in DVR občutno zaostaja. Plan prodaje je bil realiziran s 93,49%. Glavni vzroki, da plan ni bil realiziran so delno že omenjeni v zvezi z realizacijo proizvodnih planov in kasno drugo korekturo cen naših artiklov (23. 9. 1980), posebej pa velja omeniti le 43,64 % realizacijo plana nakupa preje in 21,09 % realizacijo nakupa surovih tkanin. Ti izpadi so imeli za posledico to. da so se pojavljale velike težave najprej v TOZD Oplemenitilnica zaradi pomanjkanja tkanin in kasneje v prodaji v zadostitvi potreb trga. Na tržišču še vedno traja konjunktura, opaziti je pomanjkanje metraže in konfekcije, kar kaže na to, da bi bil plan prodaje lahko dosežen, če bi imeli na razpolago dovolj artiklov po katerih je trenutno povpraševanje. Značilno za poslovanje v III. tromesečju je vpliv paritete dinarja — povečan iztržek na izvozu na eni strani, na drugi strani pa negativen, kar žal predstavlja mnogo več — povečanje cen repromateria-lom in tudi pomožnemu materialu. Na uspešnost poslovanja pa je poleg že znanih ugotovitev med drugimi imelo negativen učinek tudi: 1. povečanje medfaznih zalog v TOZD Konfekcija 2. pomanjkanje obratnih sredstev 3. sprememba načina plače- vanja kupcev naših proizvodov, vse močnejše menično plačevanje, pri čemer je ca. 65 % menic vnovčljivih v 60 do 90 dneh. ,J. F. ****************************************************** Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo vsem sodelavkam in sodelavcem >• >- )• >- >- >- ****************************************************>■ Problematika proizvodnje TOZD Oplemenitilnica Proizvodnja julij avgust september l. 7,—31. 9. 80 plan kv. m 593.700 1.410.000 izvršitev 601.409 1.432.924 % izvršenja 101,30 101,63 % izvršenja v 100,3 99,4 enotah (časovni 1.558.400 13.357.740 1.684.826 12.936.110 108,11 96,85 115,4 101,79 normativ na 1000 m) Kemikalije, tekstilna pomožna sredstva, rezervni deli Pri nabavi tekstilnih pomožnih sredstev nastopajo velike težave zaradi zahtev po deviznem pokrivanju uvoženih komponent. Kljub tem težavam pa so bile vse kemikalije, barvila in tekstilna pomožna sredstva vedno na zalogi v zadostni količini, razen v mesecu juliju veziva za pigmente, kar nam je nekoliko zavrlo dinamiko barvanja. % izostankov__________________ 0 na delu 0 izostankov od tega: porodnic bolezen izred. dopust neopr. izost. študij dopust državlj. dolž. letni dopust OP SP Zahteve po deviznem pokrivanju smo dobili tudi od naših kooperantov, ki nam vršijo usluge tiska. V zadnjem času so cene nekaterih tekstilnih pomožnih sredstev porasle tudi za 100 %. (Na lug, mehčala itd.) V tem času je bilo nekaj težav zaradi pomanjkanja rezervnih delov, predvsem pri novem razpenjalnem sušilniku. Zaradi zaostritve pogojev za uvoz repromateriala in rezervnih delov in drugih restriktivnih ukrepov se dobava nekaterih večjih naročil vleče že od novembra 1979. 1979 1980 72,83 83,19 72,28 81,21 14,72 16,81 16,72 18,79 0,94 1,07 2,83 3,18 3,89 4,44 4,11 4,62 0,25 0,29 0,11 0,12 0,06 0,07 0,11 0,12 0,06 0,07 0,03 0,03 0,08 0,09 0,14 0,16 9,35 10,68 9,39 10,56 0,33 0,03 0,06 0,07 Na posnetku ni videti, da bo barvarna kaj kmalu začela obratovati, toda po zagotovilu izvajalcev del, bo barvarna montirana in usposobljena v najkrajšem času. Iz podatkov je razvidno, da letne dinamike realizacije plana v kv. m še vedno ne dosegamo. Izpad proizvodnje v mesecu januarju, ko smo dosegli plan samo z 78,04 %, je bil tako velik, da se bomo do konca leta le s težavo približali zastavljenim ciljem (izpad proizvodnje v mesecu januarju je nastal predvsem zaradi bolniških izostankov in invalidskih upokojitev na nekaterih ključnih delovnih mestih). Struktura obdelanih tkanin se je v letu močno menjala in Proizvodnja od 1. L— 31. 9. v t. m v kv. m povprečna širina v cm TOZD Oplemenitilnica je bila edina temeljna organizacija v DO, ki je v gospodarskem načrtu za leto 1980 planirala višjo proizvodnjo kot leta 1979 (plan 79. 18.027.000, plan 80 18.107.000 kv. m). V gospodarskem načrtu za leto 1980 bo potrebno vnesti rešitve, ki bodo kompenzirale taka nihanja. Prikazovanje doseganja planiranih ciljev samo v kvadratnih metrih je nerealno. V sredini leta so začele naraščati zaloge surovih tkanin. Vzrok za to je bila slabša realizacija plana, neusklajenost rednih letnih dopustov, večje zaloge ozkih tkanin in spremenjene potrebe pri tkaninah TOZD Konfekcija. V času dopustov je bila proizvodnja vseh TOZD močno okrnjena, tržne zahteve pa so narekovale povečano proizvodnjo. sicer v prid bolj dodelanim tkaninam, saj smo v tem obdobju pobarvali ca. 400.000 kvadratnih metrov več tkanin. Zaradi večjih potreb TOZD Konfekcija po barvanih in tiskanih tkaninah zadržujemo na surovi zalogi artikel 3422 — 204 cm vsled Česar je padla povprečna širina tkanin v devetih mesecih glede na isto obdobje lanskega leta za 6,46 cm. To predstavlja pri letošnji proizvodnji 9.358.701 metra kar 604.572 kv. m izpada proizvodnje. 9.637.289,8 9.358.701,2 13.944.246,6 12.936.861,96 144,69 138,23 TOZD Oplemenitilnica se je tem potrebam odzvala z veliko mero odgovornosti in delovne zavesti, saj smo v mesecu septembru delali na proste sobote in začenjali z delom že ob nedeljah z nočno izmeno. Plan smo v mesecu septembru dosegli v kv. m 108,11 % in v enotah 115,4 %. Zaloge surovih tkanin so padle iz 1.385.865 m v začetku avgusta na 945.677 m, 31. 9. in imajo še vedno tendenco padanja. (30.10 885.000 m). Zaradi pomanjkanja surovih tkanin na trgu ne moremo zagotoviti planiranega dokupa tkanin in obstaja nevarnost, da bodo v naslednjih mesecih premajhne zaloge tkanin motile optimalni tehnološki proces. Kljub temu, da zaposlujemo številčno več ljudi kot preteklo leto (31.9.1979 89, 31.9.1980 92) je procent ljudi na delu manjši kot lani in sicer predvsem na račun povečanih porodniških dopustov, ki so narasli iz 1,07 % v letu 1979 na 3,18 % in bodo do konca leta še porasli. Najbolj pereča je problematika s kadri na nekaterih delovnih mestih v adju-stirnici (deljenje, zlaganje, merjenje, adjustiranje) predvsem zaradi povečanega koriščenja porodniških dopustov in bolniških izostankov. Vsa ta delovna mesta zahtevajo daljše priučevanje in stalne menjave otežkočajo doseganje normalnih delovnih rezultatov. Vzdrževanje in investicije Na področju rednega in investicijskega vzdrževanja je bilo v TOZD Oplemenitilnica precej narejenega. Zaradi kadrovskih težav v VEO, restrik- cij pri uvozu rezervnih delov in težav pri finansiranju nekatera dela potekajo prepočasi. Veliko dela pa bi lahko vzdrževalcem prihranili tudi sami z boljšim odnosom do proizvodnih sredstev. V mesecu avgustu je bil izveden nakup rabljenega jiggra od tekstilne tovarne Vižmarje, ki bo po zagotovilih vzdrževalcev montiran in usposobljen za obratovanje v začetku meseca decembra. Realizacija plana investicij za leto 1980 je izredno slaba. Vse večje investicije so zaradi težav finansiranja in restriktivnih uvoznih ukrepov ostale nerealizirane. Zaradi proizvodnih potreb bo v zadnjem tromesečju nujno treba realiziratu nakup transportnih valjčkov, šivalnega stroja, rezervoarja za shranjevanje apretur in vlačilca dokov. Vodja TOZD Oplemenitilnica Kapel Ivan Za montažo jiggra je vse pripravljeno, načrtovana dela potekajo zaenkrat brez zastojev 1979 1980 Iz dela družbenopolitičnih organizacij Običajno pod tem naslovom pišemo o aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v BPT, tokrat pa bomo napisali nekaj o delu komiteja in občinske konference ZKS v Tržiču v zadnjem obdobju. Seveda je potekala politična aktivnost tudi v BPT, vendar se je delo v bazi odvijalo v skladu s sprejetimi sklepi in stališči občinskih forumov. Na 15. redni seji občinske konference ZKS Tržič je bila na dnevnem redu ocena gospodarskih gibanj v prvem polletju, ocena stanja na področju planiranja in vprašanje idejno političnega izobraževanja. Splošna ocena o gospodarjenju v prvih šestih mesecih je izredno ugodna. Iz primerjav s preteklimi leti je razvidno, da tržiško gospodarstvo že več let ni bilo tako uspešno. Nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo, ugotovljeno pa je tudi, da ni bilo kršilcev resolucije v tistem delu, ki govori o delitvi osebnih dohodkov. Na seji je bilo opozorjeno, da uspehi doseženi v prvem polletju ne smejo nikogar uspavati, saj se pogoji gospodarjenja stalno zaostrujejo in bi samozadovoljstvo lahko ogrozilo poslovne rezultate. Pri poslovanju se pojavljajo različni problemi, tako pri oskrbi s surovinami in pomožnimi materiali, kot pri poviševanju cen, nespoštovanju dogovorov, zapiranju trga. kršenju poslovne morale itd. Na vse te negativnosti bomo morali biti pozorni, če hočemo, da jim bomo kos. V zvezi s tem je konferenca sprejela sklep, da se pripravi temeljita ocena vseh takšnih negativnih pojavov ter posreduje CK ZKS, istočasno pa je treba mobilizirati ves samoupravni in družbenopolitični sistem, da bodo čimprej sprejeti samoupravni ukrepi, ki bodo onemogočili takšne pojave in obenem zmanjševali manevrski prostor in potrebo po administrativnem ukrepanju. Nasploh naj bi bila naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, še posebno pa Zveze komunistov in vseh komunistov, da mobilizirajo za cilje stabilizacije slehernega delavca. V zavest vsakega delavca mora prodreti spoznanje, da stabilizacija ni za nekaj mesecev ali eno leto, ampak je stalna, dosegli pa jo bomo le z delavci, nikakor pa ne mimo njih ali celo brez njih. V zvezi z oceno stanja na področju planiranja je konferenca ugotovila, da vsi nosilci planiranja zamujajo dogovorjene roke. Razprava sama je nakazala nekatere slabosti in pomanjkljivosti pri pripravi in obravnavi načrtov. Tako samoupravne interesne skupnosti vnašajo v svoje načrte še preveč želja, ki niso usklajene z možnostmi združenega dela, da bi jih financiralo. V splošnem načrtovanje in razprave potekajo še preveč odmaknjene od delavcev, le v okviru nekaterih struktur, delavci sami pa doslej niso poka- zali preveč zanimanja. Pripravljena gradiva obdelujejo zgolj ekonomsko področje, zanemarjena pa so socialna vprašanja — stanovanjska gradnja, otroško varstvo, izobraževanje, kultura itd. Pri obravnavi stanja na področju planiranja je bilo ugotovljeno, da je v programih krajevnih skupnosti toliko perečih vprašanj, da je že zdaj jasno, da jih bo moč rešiti le s sredstvi, ki bi se zbrala iz samoprispevka, zato bi se morali odločiti zanj takoj po izteku sedanjega. V nadaljevanju seje je konferenca potrdila program idejno političnega usposabljanja komunistov, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da kadrovanje v posamezne oblike ne poteka tako kot je bilo dogovorjeno. O poteku izobraževanja in kadrovanju bosta komisija za idejna vprašanja in kadrovska komisija pripravili ustrezno poročilo. Komite OK ZKS je imel 17. oktobra razširjeno sejo na kateri so bili po temeljiti in vsestranski obravnavi sprejeti naslednji sklepi in stališča: — Zveza komunistov, kakor tudi posamezni člani ZK v drugih DPO, občinski skupščini, delegatskih skupščinah in drugje, si morajo stalno prizadevati, za dosledno uresničevanje in delovanje političnega sistema. Glavni nosilci naloge morajo postati člani ZK. Organe je treba okrepiti z ustreznim kadrom ter jih angažirati pri reševanju tekočih vprašanj in ne dopuščati, da se oblikujejo gradiva in stališča samo v izvršnih organih DPO, SIS in občinske skupščine. — Oceniti je treba metode delovanja 10 skupščin SIS in strokovnih služb, ter popolnoma omejiti dodatno zaposlovanje v službah SIS, kakor tudi v DSSS v delovnih organizacijah in negospodarskih dejavnostih. — Pri nadomestnem zaposlovanju pa je treba posebno vplivati na izboljšanje kadrovske strukture. — Člani ZK v OK SZDL morajo vložiti vse napore in zahtevati od nosilcev informiranja v občini in izven nje, da radio in tisk zagotovita objektivno in pravočasno informiranje, ki mora biti tudi mobilizacijsko za vse delovne ljudi in občane v občini. DPO morajo oceniti in na. osnovi ocene predvzeti vse potrebno, da se zagotovi čimbolj hiter pretok informacij do osnovnih celic organiziranja in obratno. — Občinski komite mora mesečno ocenjevati varnost-no-politične razmere v občini in z aktivnostjo vseh dejav- nikov odpravljati morebitna krizna žarišča. — Z raznimi oblikami in metodami dela morajo občinski komite ter njegovi organi, mobilizirati komuniste za uresničevanje nalog s področja stabilizacije gospodarstva in krepitve političnega sistema v vseh sredinah, ter ob tem zaostriti osebno odgovornost. — Komunisti v OK SZDL morajo takoj pristopiti k oživljanju in krepitvi delovanja potrošniških svetov. — V občini se srečujemo z izredno neugodno kadrovsko strukturo. Zato je potrebno temu področju posvetiti posebno pozornost v srednjeročnem planu 1981—85. Prizadevati si moramo, da bomo s kadrovskimi štipendijami bolj kot do sedaj uravnavali tudi potrebe po tistih kadrih, ki jih v občini primanjkuje. Več pozornosti bo treba nameniti izobraževanju ob delu in iz dela, ter pri tem še zlasti usmerjati delavce v deficitarne poklice v proizvodnji. — DO in TOZD je treba opozoriti, da je potrebno vložiti vse napore za sklepanje dolgoročnih pogodb glede zagotavljanja repromaterialov in surovin, oceniti najnujnejše potrebe pokrivanja z izdelki domačega trga ter vložiti vse napore za povečan izvoz. — Ocenjuje se, da bi k odpravljanju vzrokov za slabo oskrbo z mesom lahko mnogo Zdravje je naše največje bogastvo. Brez dvoma. Ker bogastvo silno radi merimo skozi denar, potem tudi zdravje nekaj stane. Ob ceni za zdravje pa velikokrat pride do hudih besed — z uvedbo participacije (lastne udeležbe zavarovanca) ob koriščenju zdravstvenih uslug tudi neposredno na lastnem žepu občutimo, da je zdravje in skrb zanj največje bogastvo za človeka. Med delavci v BPT je veliko vprašanj o umestnosti in neumestnosti participacije; o tem, zakaj jo plačujemo le v Sloveniji in ne tudi drugod v SFRJ, pa še in še. Mnenja in pripombe delavcev je na nekaj zaporednih sejah obravnavala tudi združena posebna delegacija za zdravstveno skupnost, skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, skupnost za zaposlovanje, socialno skrbstvo ter stanovanjsko skupnost. Kako izgleda delegatska pobuda in odgovor nanjo, je najlaže prikazati s primerom — iz odgovora strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti Tržič na delegatsko vprašanje z dne 3.10. 1980. Takole je zapisano: » Delegacija za zdravstvo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič postavlja pripomoglo učinkovitejše dogovarjanje in tesnejša povezanost med KŽK Kranj in MIG Škofja Loka. — Ne glede na strukturo gospodarstva v občini je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju nameniti večjo pozornost tržnim viškom hrane, zlasti mesa. Konkretna prizadevanja se morajo odraziti tudi z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva, kot je zasnovano v osnutku dogovora o temeljih plana. — Komite je ocenil, da je bila skupna poraba v letu 1979 kakor tudi v letu 1980 v celoti v okvirih, ki so določeni z republiško in občinsko resolucijo o izvajanju družbenega plana za tekoče leto. Za prihodnje srednjeročno obdobje je treba doseči dosledno zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka (10'?), kar bomo dosegli le z izločitvijo vseh načrtovanih investicij iz skupne porabe v občini, kakor tudi v regiji in republiki. — Dosežena razmerja na področju razporejanja dohodka so v 9 mesecih ugodnejša, kakor v preteklem letu. Združeno delo spoštuje določila resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, razen redkih izjem kjer predvidena razmerja zaradi objektivnih vzrokov niso dosežena. Z uveljavljenimi spremembami dogovora, ki omogočajo nekatere olajšave ocenjujemo, da ob koncu leta ne sme biti kršiteljev. vprašanje, kako bo s prispevno stopnjo in participacijo v prihodnjem letu. Če bo prispevna stopnja višja, naj se zniža ali ukine participacija! Taka zahteva se mora posredovati Regionalni in Republiški zdravstveni skupnosti. Predlaga se, da se za srednjeročno obdobje v Tržiču zniža participacija, zviša pa naj se prispevna stopnja tako, da se participacija ukine. Gornji predlog podpira večina delavcev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.« Takšno je bilo torej delegatsko vprašanje. Iz precej obširnega odgovora pa za začetek le nekaj stavkov: na Gorenjskem je iz BOD prispevna stopnja 6,46 (v prvih dveh letošnjih mesecih 7,31) ter iz dohodka 1,42 % (v januarju in februarju 1,57). Skupno torej na Gorenjskem prispevamo 8,08 % — in komentar zdravstvene skupnosti k tem, nedvomno najnižjim prispevnim stopnjam v Sloveniji, je naslednji: »Prav vsled tega se je morala na Gorenjskem tako povišati participacija (samoprispevek), ker ne moremo imeti balkanske pri- (Nadaljevanje na 4. strani) Participacija PARTICIPACIJA (Nadaljevanje s 3. strani) spevne stopnje in evropsko zdravstvene varstvo!« Poleg tega kratkega odgovora še en odstavek iz gradiva strokovne službe glede usode participacije v prihodnje: »Za preteklo leto t.j. 1979 je pobrana participacija predstavljanja 2,20 % nasproti vsem stroškom OZS (Občinska zdravstvena skupnost, op.p.) Tržič. V tekočem letu se predvideva, da bo participacija nasproti vsem stroškom predstavljala ca. 4 %, v srednjeročnem programu od leta 1981 do 1985 pa bi soudeležba uporabnikov (participacija) bila cca 6 % vseh stroškov zdravstvenega varstva.« Kdaj in kako? Kakorkoli že, brčas je izredno malo sprejetih družbenih odločitev, ki bi med delovnimi ljudmi in občani tako zelo odmevale kot uvedba lastne soudeležbe koristnikov zdravstvenih uslug pri plačevanju le-teh. Verjetno se marsikdo še spominja ognjevitih razprav o teh zadevah v začetku leta 1978. Vsem, ki se tega še spominjajo ter ostalim, ki so že pozabili, pa jih problem participacije zanima, kratek kronološki pregled: 1. Že 6.2. 1978 so delegati Občinske zdravstvene skupnosti Tržič sprejeli Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ter Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Za boljšo ilustracijo nekaj podatkov: v prvem polletju 1977 je bila prispevna stopnja 9,16 9?, od 1. 8. 1977 dalje pa še 7,44 %. Tako je v letu 1978 nastala razlika v OZS Tržič, katere polovico je bilo treba zagotoviti s participacijo (2.437.000,— din), razliko do 5.008.000,— din pa z 0,50 do 0,60 9? višjo prispevno stopnjo. Dejansko je bilo tedaj sprejeto le povečanje participacije, ki je bila za koristnike zdravstvenih uslug že prej, vendar le za nekaj uslug. V letu 1978 pa je močan porast zneskov participacije razburkal duhove in ob sprejemanju prej naštetih dokumentov je na primer delegacija iz Peka izpostavila sledeče: »Delegacija Peka je mnenja, da bi bilo bolje povečati prispevno stopnjo in ne participacije! « V razpravi na takratnem zasedanju skupščine OZS je bilo ob tem delegatskem mnenju izraženo takšnole mnenje: »V tovarni obutve Peko so obravnavali samoupravni sporazum brez, da bi poklicali za tolmačenje ustreznega strokovnjaka in so istega sprejemali enostransko. Na dogovoru z odgovornimi so povedali, da so nestrokovnjaki podajali mnenja. Stališče Peka je kaj lahko stališče celotne občine Tržič, na podlagi tega, ker je tam največ zaposlenih.« (citat iz zapisnika 18. zasedanja OZS 6. 2. 1978). Poleg te razprave je bilo na seji skupščine še nekaj drugih pripomb in mnenj, strokovnih pojasnil in končno glasovanje je pokazalo 29 glasov »ZA« ter 1 glas »PROTI«. Vsekakor to prvo poglavje v razglabljanju o participaciji dokazuje, da se pravljica o jari kači ponavlja. Kajti, če natanko prebirate pričujoči zapis, potem je pripomba delegacije iz Peka v letu 1978 ravno takšna kot pripomba delegacije BPT dve leti in pol kasneje! 2. Konec leta 1978 je bil posredovan predlog o valorizaciji participacije. Valorizacija pa ni bila sprejeta, ker so se delegati opredelili proti. Ponovno so se v skupščini OZS s problemom valorizacije srečali v februarju 1979, a le v zboru izvajalcev, ker so bili uporabniki nesklepčni. Tako je zbor izvajalcev iz zdravstva soglasno potrdil valorizacijo, uporabniki pa teden dni kasneje — rezultat glasovanja: 20 delegatov je bila »ZA«, kar 5 delegatov pa proti. 3. In že smo v letu 1980. Januarja je skupščina OZS sprejela restrikcijsko politiko na področju zdravstva ali, bolj po domače, tedaj je prišlo do prvega letošnjega povišanja participacije. Skupščina OZS je namreč v celoti sprejela listo prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacijo), istočasno pa še osnovo za nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni v letu 1980 v višini 85 '? na osnovo iz 1979. Zgodba, ki velikokrat postane tema razgovorov se konča 15. 4. 1980. Na 15. seji skupščine so namreč delegati sprejeli sklep o izvajanju varčevalnih in omejitvenih ukrepov na področju zdravstvenega varstva. Izid glasovanja: 17 delegatov je bilo »ZA« ter 8 proti. Poudariti je treba še to, da je zbor izvajalcev zaradi nesklepčnosti odločal kasneje ter se soglasno opredelil za ta sklep, ki je pomenil povišanje participacije na raven, ki jo trenutno plačujejo koristniki zdravstvenih uslug. Namesto zaključka Morda komu ta zapis ni všeč — a nedvomno je prav, da zaradi kopice vsakodnevnih vprašanj, pritožb ter nerganj na račun participacije v »Tekstilcu« objavimo del odgovora, ki ga je pravočasno in zelo korektno posredovala strokovna služba OZS. Vsem, ki jih zanima, kako bomo v bodoče urejali participacijo, pa še tale odlomek iz gradiva: »Glede povišanja prispevne stopnje pa je treba pojasniti, da je bilo na usklajevalnem posvetu glede restrikcij-skih ukrepov, dne 12. marca 1980 posvet v sejni sobi SO Kranj, katerega so se udeležili predsedniki skup- ščin in izvršilnih odborov zdravstvenih skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij (SZDL, sindikata), direktorji zdravstvenih delovnih organizacij Gorenjske, kjer je bilo med ostalim rečeno, da se bo v letu 1980 povečevala osebna potrošnja, zniževala pa družbena potrošnja. Zato je vaš predlog po višji prispevni stopnji lahko samo predlog, kateri bo posredovan Regionalni Republiški zdravstveni skupnosti, ni pa uresničljiv.« (citati iz gradiva OZS »Odgovori na delegatska vprašanja BPT«, dne 9.10. 1980, št. 11/89-21/48-1980. Glede na vse zapisanq je resnično težko podati zaključek. Morda je zaključek to, da bi v letih 1981 — 85 participacija od sedanjih 4 % morala prinašati zdravstveni skupnosti 6 % — morda to, da bo treba stališča delavcev bolj odločno upošte- vati ter z energično akcijo najti druge rešitve kot poviševanje participacije oziroma jo celo ukiniti. Vsakdo si lahko ustvari svoj zaključek iz tega zapisa — a delegacija BPT bi od vseh delavcev želela odkrito mnenje o celotnem problemu, usmeritev za akcijo ter zlasti vsestransko podporo v boju za avtentične interese delavcev. Nedvomno pa zgolj udrihanje čez participacijo na klepetih za vogalom ter istočasno molk na zborih, sestankih itd. ne bodo rešili tega žgočega problema. In prav bi bilo, da v razgovorih z delavci v drugih organizacijah združenega dela spoznamo, kako razpravljajo o istem problemu. Le tako bo namesto glasovanja v skupščini OZS dovolj pogojev za ustvarjalno razpravo, usklajevanje mnenj ter sprejetje odločitev, ki ne bodo povzročile hude krvi kot participacija svoje dni in aprila letos. M. V. 0 naših obveznostih Občina Tržič, kot družbenopolitična skupnost, ima običajno v vsakdanjih pogovorih različne pomene. Nekateri »občino« pojmujejo kot stavbo, drugi kot oblast, spet tretji kot nekaj nad nami — le malokdaj pa se spomnimo na ustavno vlogo in koncepcijo občine, ki je opredeljena kot družbenopolitična, to je samoupravna in državna skupnost. V tržiški občini združuje delo več kot 5000 delavcev, statistika pa beleži skupno nekaj več kot 13000 prebivalcev v 13 krajevnih skupnostih. V občini trenutno plačujemo vsi krajani tretji krajevni samoprispevek — delavci v združenem delu odvajamo 1,5*? od neto osebnih dohodkov. Poleg tega po posebnem družbenem dogovoru vse delovne organizacije v občini izvajajo še po 2 % od izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu za potrebe samoprispevka. Oboroženi s temi podatki pravzaprav šele lahko načnemo vprašanje: kakšne so obveznosti BPT, koliko jih je in kako jih plačujemo, ko je na tapeti problem samoprispevka, dejavnosti krajevnih skupnosti ter družbenega izobraževanja v občini. Na 21. redni seji so se temeljne delegacije iz TOZD in DSSS v gradivu za sejo občinske skupščine pogovarjale tudi o problematiki neizpolnjevanja obveznosti tržiških delovnih organizacij do samoprispevka, financiranja krajevnih skupnosti in družbenega izobraževanja. Med delovnimi organizacijami, ki so na črni listi dolžnikov po teh dogovorih in sporazumih v občini, je tudi BPT. Konkretno: za družbene dejavnosti v občini je za samoprispevek 2 % od izplačil OD v letu 1979 vseh delavcev BPT razen obrata v Loškem potoku obveznosti BPT 1.759.933,— din (zapisano v gradivu za sejo skupščine). Osnova za ta izračun so izplačani OD v lanskem letu v višini 87.996.628,00 din. Drugič: po samoupravnem sporazumu, sklenjenem v naši občini, naj bi združeno delo za potrebe krajevnih skupnosti v tržiški občini namenjalo po 500,— din letno na vsakega zaposlenega. Po letnem povprečju je za BPT to 586.000.— din (brez Loškega potoka, za katerega delavci TOZD Konfekcija namenjajo sredstva v občini Ribnica). In še tretjič: po stopnji 0,15 po družbenem dogovoru združujemo delavci v občini sredstva za družbeno izobraževanje. Osnova so izplačani BOD v letu 1979, letošnja obveznost znaša 171.000,— din. Naše obveznosti do širših potreb v družbenopolitični skupnosti na omenjenih treh področjih so torej precejšnje. Skupno znašajo letno kar dobrih 235 starih milijonov, kar niso mačje solze v letošnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Ko so delegacije pretresle te probleme, so ugotovile, da je v Tržiču precej delovnih organizacij, ki v letošnjem letu ne izpolnjujejo obveznosti do družbenopolitične skupnosti. Problemi pomanjkanja obratnih sredstev, ogromne obveznosti gospodarstva na drugih področjih ter druge težave, ki pestijo ne le nas, vplivajo na precejšen izpad sredstev samoprispevka, sredstev za potrebe krajevnih skupnosti ter sredstev za družbeno izobraževanje. Vse te probleme pa delavci občutimo tisti trenutek, ko se kot krajani kra- ♦♦♦♦♦♦..........FOTO VEST .......................... Ni dolgo tega, ko je bila v našem glasilu objavljena zadnja fotografija sodelavcev, ki so se upokojili, danes pa obljav-ljamo že drugo. To kaže, da je upokojitev kar precej; iz delovne organizacije odhajajo delavci, ki so dolga leta uspešno opravljali svoje vsakdanje delo. Tokratna skupina naših sodelavcev, ki odhajajo v zasluženi pokoj je doslej najbolj številna, saj jih je kar petnajst. Seveda so se tudi od te skupine na običajen način poslovili vodje temeljnih organizacij in direktor DO ter se jim ob tej priliki zahvalili za dolgoletno delo v BPT in zaželeli obilo zdravja v pokoju. Upokojili so se naslednji: Klemenčič Ana. Papin' ■Jožefa. Teran Marija. Verdir Francka in Veternik Alojzija iz TOZD Predilnica: Blažič Ljudmila. Fornazarič Ivana. Hrovat Jožefa. Mrak Tilka in Šolar Jože iz TOZD Tkalnica: Črnič Kristina in Hočevar Katarina iz TOZD Konfekcija: Cundrič Jožefa. Grgu-raš Drago in Herak Ivanka iz DSSS. Herak Ivanka je bila v BPT zaposlena polnih 37 let Naši delavci - sodelavci Akcija 1000 delavcev — sodelavcev je naletela na odmev tudi v naši delovni organizaciji. Res je, da novih sodelavcev-dopisnikov ni veliko, toda začetek je vendarle pokazal, da so med nami tudi taki, ki so sposobni prijeti za pero in napisati sestavek. Prepričani smo, da se bo krog dopisnikov še razširil. Od pričetka akcije do danes se je sedem naših sodelavcev vključilo med dopisnike. To so: Valjavec Marko iz DSSS, Žepič Nika iz VEO, Solar Joži iz TOZD Konfekcija, Boštjančič Florjan iz TOZD Oplemenitilnica, Ma-njulov Nada iz DSSS, Lončar Janez in Anderle Libor iz TOZD Predilnica. Upamo, da bomo v naslednji številki lahko objavili nova imena, zato pozivamo člane kolektiva naj se odločijo in napišejo sestavek ter se s tem pridružijo krogu dopisnikov in postanejo stalni sodelavci glasila. Uredništvo Klemenčič Ana iz TOZD Predilnica in Blažič Ljudmila iz TOZD Tkalnica odhajata v pokoj po 35 letih napornega dela v proizvodnji O NAŠIH OBVEZNOSTIH (Nadaljevanje s 4. strani) jevnih skupnosti opredeljujemo za nove pridobitve, a je največkrat »Žakelj« s sredstvi v KS premajhen za vse potrebe. Na vprašanja delegacij o problematiki neizpolnjevanja obveznosti je finančni sektor pripravil odgovor. Veliko pomanjkanje obratnih sredstev je tisti dejavnik, ki onemogoča naši delovni organizaciji izvrševanje obveznosti. V letošnjem oktobru smo z nakazilom 750.000,— din vendarle lahko izpolnili 1/3 letošnjih obveznosti do samoprispevka in krajevnih skupnosti. In zakaj je pomanjkanje obratnih sredstev v letošnjem letu zelo povečano in pereče? Zelo visok odstotek plačevanja obveznosti naših kupcev z menicami, zniževanje kreditov poslovne banke za obratna sredstva, neodobravanje kreditov za sofinanciranje investicij itd, so ključni elementi, ki kronično zmanjšujejo obratna sredstva naše DO. Za obratna sredstva smo prisiljeni angažirati prosta sredstva amortizacije, rezervna sredstva, sredstva skupne porabe ter bančne kredite. Prav zato, navkljub odgovornemu razumevanju obveznosti in maksimalnim naporom, BPT ni mogla izpolnjevati obveznosti. In ko teče beseda o teh problemih, ni odveč razmišljanje o samoprispevku nasploh. Zaradi neizvrševanja zastavljenega programa bomo v občini predčasno prenehali z odplačevanjem samoprispevka v začetku leta 1981. Istočasno pa bo potrebno ugotoviti, ali obstajajo možnosti in pripravljenost delovnih ljudi ter občanov, da v Tržiču razpišemo še četrti krajevni samoprispevek ter z zbranimi sredstvi odpravimo Kopico perečih komunalnih problemov v krajevnih skupnostih. Zbori občinske skupščine bodo odločali o tem, ali bi začeli s pripravami na nov samoprispevek ali ne — vsak od nas pa bo moral razmisliti o tem, ali je z združevanjem 1,5 % svojega OD pripravljen še naprej pripomoči k hitrejšemu reševanju nakopičenih problemov v KS. Prav bi bilo, da smeli razvoj ne zaostane, kajti posamezniku odstotek za samopraspevek ne pomeni veliko, vsi skupaj pa v občini lahko zberemo prepotrebne miljarde. M. V. Rekonstrukcija ZINSER raztežalk Že skoraj dve leti in pol smo planirali rekonstrukcijo teh 20 let starih strojev. Končno smo začeli z delom in sicer z zamenjavo zlagalnih glav, zgornjih raztezalnih valjčkov z ležaji in delno tudi zgornjih in spodnjih čistilnih sistemov. Zaradi velike iztrošenosti zgoraj navedenih delov smo imeli na oddelku vseskozi precej težav, da smo lahko leta nazaj obdržali nujni nivo kvalitete pri predelovanju pramenov. Seveda pa smo morali program rekonstrukcije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in končno tudi zaradi stabilizacijskih prizadevanj skrčiti samo na 8 strojev, za ostale štiri pa bomo porabili še tistih nekaj zasilno uporabnih delov, kateri bodo ostali z rekonstruiranih raztezalk, tako da bodo raztezalke lahko še nekaj časa nemoteno obratovale. Seveda pa se na strojih poleg rekonstrukcije opravljajo tudi druga nujna vzdrževalna dela s strani mojstra predilnice in vzdrževalcev mehanične delavnice. Dobavitelj delov za rekonstrukcijo je tovarna Krušik iz Valjeva, njihov monter je rekonstruiral dve raztezalki, vse ostale bomo sami, tako da bo tudi pri tem nekaj prihranka. Vsi stroški vključno s stroški montaže bodo znesli okoli 50 starih milijonov. In koliko bi dali za nove stroje, kot delajo to v nekaterih naših tovarnah? Za ta obseg proizvodnje in za tako število mešanic bi potrebovali najmanj šest novih strojev oziroma 3 — 4 pasaže, kar nas bi stalo najmanj 350 starih milijonov. L. J. V združeni delovni akciji gasilcev in mladincev je bila zbrana velika količina odpadnega papirja, ki je bil odpeljan na DINOS. Taki in podobni kupi papirja so bili odstranjeni, z rednim odvažanjem odpadnega papirja pa se ne bodo več pojavili. FOTO VESTI ) A** V petek, 24. oktobra, je prišlo do okvare na visokonapetostnem in telefonskem kablu, ko so delavci Vodnogospodarskega podjetja na Čegeljšah popravljali cesto. Z bagrom sta bila pretrgana oba kabla, vsled česar je prišlo do izpada vseh naših hidrocentral. S požrtvovalnim delom so naši elektrikarji v dokaj neugodnem vremenu napako kmalu odpravili in tako je tovarna v ponedeljek začela zopet normalno obratovati. Carlo SGORLON: se bodo vrnili Izrazito sveže in privlačno pisani roman odličnega sodobnega italijanskega pisatelja Carla Sgorlona pripoveduje življensko zgodbo Simona Zu-lina. ki se po sedemindvajsetih letih potepanj po svetu vrne v rodno vas. v rodno Furlanijo, da bi tu poiskal svoje korenine in hkrati vnovič stkal in utrdil vezi, ki ga priklepajo na to deželo in n jene prebivalce. Ti so od nekdaj živeli nekje na robu zgodovine, vendar so nemara pravzato ohranili najbolj pristni odnos do življenja, do domače zemlje, samosvoje kulture in običajev. Pred bralcem zaživi ves blišč sveta, kakor ga spozna mladi Simon in ki se često izkaže za hudo praznega, še bolj živo pa se pokaže pred nami podoba tako slabo poznane Furlanije, tudi usoda njenih ljudi, tako minula kot sedanja, ko smo priče odmiranja prvega vaškega življenja, ki pa le ni tako tragično, zakaj »bogovi se bodo vrnili«. Vendar ne bogovi oblastnikov, ampak stari keltski, poganski bogovi, ki so od nekdaj bedeli nad svojimi otroki, živi jenska trdoživost na rodno zemljo navezanih ljudi sama kljubuje in bo tudi premagala vsa prizadevanja nove civilizacije, da bi strla prvinskost čutenj in medčloveških odnosov. Hunter DAVIS: Beatli (avtorizirana biografija v dveh knjigah) Knjiga »Beatli« je pošten, odkritosrčen in izčrpen prikaz življenja Beatlov. Z njihovo pomočjo ter s pomočjo prijateljev, znancev, kolegov in staršev oziroma sorodnikov nas pisatelj postopoma vodi od ranega otroštva od časov dolgolasih miljonarjev. Biografija vsebuje štiriintrideset poglavij in precejšnje število podatkov ter komentarjev; prvi del pogovori o rodnem Liverpoolu ter revnih začetkih v Hamburgu. po prvih opaznih uspehih pa nas pripelje do začetka napornih turnej; drugi del je povsem posvečen beatloma-niji. življenju na vrhu svetovne glasbene scene in vsem najpomembnejšim beatlov-skim odločitvam. »Beatli« so privlačno napisano delo. prežeto z značilnim britanskim humorjem. Saša BOŽOVIĆ: Tebi, moja Dolores V spominski literaturi o na-narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov bi težko našli delo, ki je zbudilo toliko pozornosti in bilo deležno tako toplega sprejema, kot prav knjiga TEBI, MOJA DOLORES. Delo je napisala zdravnica — borka, ki je morala kot žena enega izmed prvoborcev, komunista iz Črne Gore. že na začetku vstaje, leta 1941. prestati hudo trpljenje: oku- patorji so jo zaprli v zadnjem ohdobju nosečnosti, nato je v groznih razmerah, prezebla in lačna rodila na jetniškem betonu hčerko, ki ji je dala ime Dolores. In ko je že obupala nad svojim in hčerkinim življenjem. ji je usoda prizanesla: italijanska kapitulacija leta 1943 ji je odprla vrata ječe in dr. Saša Božovič je tako prišla z otrokom k partizanom ter se dušo in srcem posvetila opravljanju zdravniškega poklica. Upravljala je partizanske bolnišnice. zdravila bolnike in ranjence, prestajala z drugimi borci vred sovražne ofenzive ter hkrati dojila svojo Dolores. Tako je dočakala bitko na Neretvi, ki tudi njej ni prizanesla: njena osebna tragedija je tedaj dosegla vrhunec, saj ji je v tistih mrzlih tleh umrla Dolores — ko je ona. zdravnica Saša. pomagala borcu, ki je ranjen ležal na bojišču. Knjiga je zelo neposredno, toplo, sugestivno in iskreno pričevanje o naši revoluciji in ljudeh, ki so v njej sodelovali. MIDLEBROOK M.: Konvoj Dogodki, ki so opisani v tej knjigi, so bili v letu 1943 prav gotovo v središču zanimanja druge svetovne vojne. Od tega leta pa do izida knjige je minilo 30 let, ki jih je avtor posvetil temeljitemu raziskovanju dogodkov. Čeprav gre za dokumentarno delo, se bere kot napet roman. To je bila največja podmorniška bitka v zadnji vojni. Ladje v tem konvoju so oskrbovale celotno britansko otočje. Middlebrookovi dokumentarnosti dokumentarnosti dajejo čar pogosto uporabljeni citati udeležencev na obeh nasprotnih straneh, odtenki človeških odnosov, občutki strahu in poguma, življenjsko pomembne solidarnosti, ko je šlo za biti ali ne biti. Nastopajoče osebe resnično plastično oživijo pred bralčevimi očmi. Bralec, ki morebiti pred tem ni vedel prav veliko o vojni med podmornicami in konvoji, bo po branju zadovoljen odložil knjigo, saj bo doživel z njo živo zgodovinsko resničnost. KURT BENESCH: Uganke pretekosti Romantični časi zanesenjaških raziskovalcev in predhodnikov sodobne arheologije, kakšna sta bila Schliemann in Evans, so že del zgodovine, zaklade iz Tutankamonove grobnice si je ogledalo že več milijonov ljudi, pa skoraj nedostopne inkovske utrdbe niso več skrivnost, vendar arheologom kljub temu še zlepa ne bo zmanjkalo dela. Med njihove največje uspehe v novejšem času sodi razkritje skrivnosti Jeriha in Catal Höyöka, najstarejših mest na svetu; drugi raziskovalci so odkrili palačo kralja Nestorja v Pilosu — takšno, kot jo je opisal Homer; v Kartagini so naleteli na ostanke množinega žrtvovanja ljudi, kar sta svoj čas že opisala zgodovinar Diodor in pisatelj Flaubert, a so jim očitali preveč bujno domišljijo. Počasi se odgrinja zavesa nad skrivnostno uganko izginule Atlantide, v Afrike so odkrili ostanke mogočne metropole Ife, najnovejša odkritja na Kitajskem in v Sovjetski zvezi pa še vedno presenečajo ves svet. To so samo nekateri izmed najpomembnejših dogodkov, ki jih je v knjigi UGANKE PRETEKLOSTI slikovito opisal nemški pisatelj Kurt Benesch. Besedilo spremljajo številne skice, opombe in fotografije. Spolna vzgoja Pred leti je pri ugledni francoski založbi v Parizu izšla skupina dobro zasnovanih priročnikov za spolno vzgojo. Knjige so napisali različni strokovnjaki s tega področja. Od zdravnikov do psihologov. Priročniki so zbudili dosti pozornosti in spričo dejstva, da dobrega gradiva za vzgojo o tej pomembni plati vsakdanjega življenja ni nikoli dovolj ali celo preveč, se je založba Obzorja odločila, da prevede štiri knjige tudi za naše bralce. Prva knjiga je namenjena otrokom v starosti od 7 do 9 let in besedilo v njej je preprosto in lahko razumljivo. Avtorji so uporabili obliko naravnega, spontanega razgovora med starši in otroki. Tudi druga knjiga — za stopnjo od 10 do 13 let — ima obliko spontanega razgovora med otroki in starši. Vendar pa je pisana že bolj zahtevno, obširneje. Tretja knjiga je napisana za mladostnike — 14 do 16 let v obliki vprašanj in odgovorov, vprašanja pa so postavili mladostniki svojim vzgojiteljem, vzeta so iz prakse. Avtorji želijo, da bi knjiga pripeljala mladostnika do boljšega razumevanja življenjskih vprašanj, do večjega obvladovanja samega sebe. Četrta knjiga je priročnik za mladino od 17. do 18. leta. Prehod v zrelo dobo je največkrat težaven in že sam po sebi zbuja zanimanje za spolno življenje. Ta knjiga posreduje izsledke raziskav s tega področja, je sodobna in vsakdo lahko sam z njihovo pomočjo najlaže uskladi svoje potrebe in želje. Vse štiri knjige so bogato opremljene z ilustracijami in fotografijami. KNJIGE O TITU Cankarjeva založba bo v novembru in decembru izdala dve knjigi o pokojnem predsedniku Titu. Obe knjigi sta velikega formata in bogato ilustrirani z mnogimi barvnimi slikami. Novosti na policah tržiške knjižnice Bogovi Marsikatera teh slik bo tu objavljena prvič in prikazuje doslej manj znana področja predsednikovega življenja. TITOVA POSLEDNJA BITKA opisuje v sliki in besedi prvih 131 dni leta 1980. Maršal Tito, ki je izbojeval za Jugoslavijo mnogo bitk, je to svojo zase izgubil, za Jugoslavijo pa jo je dobil: vsa dežela je stopila skupaj in zaprisegla, da zanjo ni druge poti, kakor Titova. Svet. ki je videl, kako so se ob njegovi krsti zbrali vsi državniki sveta, pa je rekel: še v smrti je Tito uresničil svojo vizijo sodelovanja, sožitja, miru med narodi našega planeta. Pretresljive slike zadnjih dni Titovega življenja in slovesa od njega so dokument, ki ga bo hotel imeti v svoji knjižnici vsak Slovenec. Knjigo so pripravili slovenski avtorji, novinarji, ki so spremljali dogodke in poročali o najbolj žalostnih dneh jugoslovanskih narodov. Fotografije pa so prispevali fotoreporterji iz vseh jugoslovanskih središč. To izjemno delo bo imelo 280 strani velikega formata 24 X 30 cm in bo v njem objavljenih 393 fotografij, od tega 132 barvnih in 261 črno-belih. Knjiga bo trdo vezana z barvnim ščitnim ovitkom. Cena knjige je 800,— din izide pa v decembru. TITO - ILUSTRIRAN ŽIVJENJEPIS prikazuje Titovo življenje od otroštva do smrti. Skuša podati podobe ne le njegovega političnega in javnega dela, temveč tudi zasebnega življenja. Bogata življenjska pot fantiča iz zagorskih gričev do maršala Jugoslavije in državnika, ki ga je spoštoval ves svet, je pokazana z mnogimi prvič objavljenimi slikami in podatki. Tudi te knjige ne bo hotel nihče pogrešati. Knjiga bo izšla v sodelovanju z založbo Jugoslovanska revija in bo enakega formata kot knjiga Titova poslednja bitka. Imela bo 192 strani in bo v njej objavljenih 190 fotografij, od tega 90 barvnih. Vezana bo v umetno usnje z barvnim ščitnim ovitkom. Cena knjige je 900,— din. izide pa novembra. Cankarjeva založba, ki se dosledno trudi, ponuditi resnično kvalitetno knjigo, se je tega svojega načela držala tudi tokrat. Ni se zadovoljila z zbirko bolj ali manj znanih uradnih fotografij, temveč je skušala podati vsestransko, izvirno in človeško toplo podobo življenja predsednika Josipa Broza Tita. Obe knjigi, za kateri je zares izjemno zanimanje, sta trajna dokumenta o največjem sinu jugoslovanskih narodov, ki nista namenjena le zasebnim knjižnicam. Nepogrešljivi bosta v vsaki knjižnici delovnih organizacij, primerni sta za obdarovanje v kolektivih in za poslovne prijatelje. Obe knjigi interesenti lahko naročijo pri predsednikih OO zss. Moda v svetu Teden ženskih oblačil za jesen — zimo 1980/81 Na nedavno zaključenem sejmu ženskih oblačil »Igedo« v Düseldorfu so absolutno večino dobila enostavna in funkcionalna oblačila v zaprtih barvah, izdelanih iz mehkih in prijetnih materialov. Osnovne linije novih modelov so sledeče: Ramena: so še vedno poudarjena toda ne pretirano, prevladuje zaobljena, naravna oblika. Ovratniki — so pokončni ali priviti ob vrat, ki predstavlja za zimo funkcionalno rešitev. Zelo so zastopani rol-ovratniki, ki so z ali brez zapenjanja. Ponovno so ovratniki s kapuco, veliko je asimetričnih izvedb ali zapenjanja pri strani. V-izrez postaja redkejši in manjši. Barve — dominirajo barve jesenskega listja (toplo rumena, pomarančna, rdeča, drap in rjavi toni). Uspešne kombinacije k osnovni barvi so — prirodna bela, drap, olivno zelena, zaprto zelena, zaprto modra. Skala sivih barv je široka — od cementa do apna, z nianso zelene in modre, se pojavlja na elegantnih modelih. Kot akcent se tu pojavi zelena barva steklenic, petrolej in barva črnega vina. Kvalitetna oblačila, trikotaža se nudi v sivkasto pastelnih tonih. Vsi ti prelivajoči toni so efektni na primer na tvidu in bukleju. Deseni — so v glavnem geometrijski in klasični. Za bluze se priporoča mali karo vzorec, črte, diskretna ribja kost in pravilno enobarvni materiali ali stilizirani folklorni in cvetlični motivi. Za obleke, krila in hlače — široke, so površinske črte in velik škotski modras karo. Na kostimih in plaščih prevladujejo kombinacije mnogih barv — tvid, javlja se tudi pepita, ribja kost in kokošja noga. M. N. Dolžina — Vsa krila in obleke so bistveno krajše, komaj pokrivajo ali odkrivajo kolena (obleke za mlade). Hlače so krajše, kakor tudi rokavi, ki so večinoma dolžine 3/4. Pas — ni več izrazit, vendar samo naglašen ali popolnoma spuščen ali tudi podaljšan do bokov. •Linie Tudi na glavnem tovarniškem dimniku sta čas in vremenske spremembe opravila svoje. Pri zadnjih večjih vremenskih neurjih je v dimnik udarila strela in dimnik tako močno poškodovala, da je na vrhu počil na dolžini 1,5 do 2 m. Ker je tako poškodovan dimnik predstavljal veliko nevarnost tako za delavce, ki delajo v neposredni bližini kot tudi za zgradbe, je bil potreben takojšen vzdrževalni poseg. Na dimniku so se pri tem vzdrževalnem posegu opravila naslednja dela: — demontaža dimnika dolžine 2 m — izdelava nove »krone« (betonski venec in železni obroči) — izdelava in montaža oja-čitvenih obročev na vrhnjem delu dimnika — zaščitenje in zamazanje vseh razpok na gornjem delu dimnika — ureditev strelovodnih naprav in izmere — pleskanje vrhnjega dela dimnika in vseh obročev Izvajalec del je bil ALOJZ DERGANC iz Ljubljane. Vzdrževalna dela na dimniku Zahvale Izlet na Mangart mf? . *. ** .. Udeleženci izleta na vrhu Mangarta so v lepem sončnem vremenu lahko resnično uživali 21. septembra je TOZD Predilnica organizirala izlet na Mangart (2675 m). Izleta se je udeležilo 36 članov naše DO iz vseh temeljnih organizacij, torej rekordna udeležba na tovrstnih izletih. Lani se je izlet na Krn ponesrečil, malo zaradi vremena, malo pa zaradi višje sile s telefonskimi zvezami. Ker je udeležba starostno nujno zelo široka je bilo potrebno izbrati vrh, ki nudi vse: ne preveč hoje in tudi ne prestrme, visoko izhodišče in seveda, čim višji vrh. Edino Mangart v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji je gora na katero je moč priti od avtobusa v dobri uri, skupina pa v dveh. In to na spoštljivih 2675 m. Tura je v celoti uspela, v polurnem razmaku smo bili vsi na vrhu. Vreme je bilo odlično: vetrovno, sončno z odličnim razgledom na Visoke Ture in zapadne Julijce, le na južno stran smo imeli megleno morje. Vsi so bili mnenja, da je bila hoja v primerjavi z vožnjo (čez Vršič in potem po Trenti navzdol in nazaj) prava sprostitev. Celo šofer je izjavil, da gre raje dvakrat peš, kot znova z avtobusom. Vožnja je torej tura zase! Poklicni fotograf je izjavil, da bo rajši slikal na gori, kot pa na poti, ker zaradi hudih ovinkov sploh ni mogel izstopiti. Šoferju smo v strahu, da ne bi pririnil do sedla (2100 m) dejali, da smo videli na njem včasih šestdesetsedežne avtobuse in tovornjake s prikolicami. Potem je bilo vse v redu, avtobus je rinil in praskal ob skalah, kakšnih desetkrat pa mu je zadek krepko pogledal v »dno« na Strmec, potniki v njem pa so gledali v tla ali v zrak, ter kleli osebo, ki je pogruntala izlet na Mangart. Navzdol je bilo še slabše, toda vmes je bil vrh, ki je odtehtal vse, in ko smo na Vršiču poplaknili strah je bilo sploh vse v redu. L. A. Ob 30-letnici izvozno uvozne delovne organizacije Elektronabava iz Ljubljane je njihov zbor delavcev podelil Bombažni predilnici in tkalnici Tržič priznanje in plaketo za dolgoletno ustvarjalno poslovno sodelovanje ter krepitev medsebojnih samoupravnih odnosov z željo po nadaljnjem sodelovanju. Pismo iz JLA Minilo je resnično že veliko časa odkar smo prejeli pismo od naših sodelavcev, ki so na odsluženju vojaškega roka. Tokrat se je iz Delnic oglasil Meglič Janez. PA ŠE TO... Lična tabla, ni kaj — toda zaman bi iskali gasilni aparat, ki bi po vseh predpisih moral biti vsaj v neposredni bližini, če že ne more biti ob tabli. Pozdravlja vse, posebno najožje sodelavce iz TOZD Predilnica. Piše, da se je v teh treh mesecih že kar privadil na vojaško življenje, pogreša pa stike z delovno organizacijo zato prosi, da bi mu pošiljali Tekstilca. Janez, v imenu sodelavcev in uredništva se ti zahvaljujem za pismo s pozdravi. Videti je, da si vživel v življenje v vojaški suknji, verjamem pa, da se često spomniš na sodelavce s katerimi si delal pred odhodom v JLA. O tem, kaj se dogaja v BPT boš lahko prebral v Tekstilcu katerega ti bomo redno pošiljali. Upamo, da se boš večkrat oglasil ter opisal kako preživljaš dneve v JLA, če pa te bo kaka stvar iz dela in življenja kolektiva posebej zanimala brez zadrege vprašaj. Če bo le mogoče ti bomo odgovorili. Ob koncu še enkrat hvala za pismo z željo, da se še oglasiš. Urednik Sodelavcem VEO se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj ter jim želim še veliko delovnih uspehov. Gladoš Vladimir Ob odhodu v pokoj se sodelavcem oddelka čistilnice in mikalnikov v TOZD Predilnica najlepše zahvaljujem za prisrčno slovo in darilo. Vsem želim obilo uspehov pri delu. Štefe Jože Najlepše se zahvaljujem 00 ZSS TOZD Konfekcija za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Smolej Slavka Sodelavcem v TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za darilo ob upokojitvi ter jim želim še naprej veliko uspeha pri delu. Črnič Kristina Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v transportni grupi, nabavnemu oddelku in centralnemu skladišču za izkazano pozornost in darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Cundrič Jožefa Ob smrti moje drage mame Ivane Osredkar se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT za podarjeni venec in izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi sodelavkam in sodelavcem iz navijalnice za podarjeni venec in izraženo sožalje. Hči Jana Zaplotnik in ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujeva sodelavcem iz TOZD Predilnica za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Kimovec Stojan in Branko Ob boleči izgubi moje drage mame NEŽE HAFNER, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem mojim ožjim sodelavcem, DO in prodajnemu sektorju za podarjene vence. Hčerka Mara 9 D A Stìd&gà n Op9 R ESÜH -SlS«w p AVT. OZN. Nemčije ŽENSKO IME NAJVEČJI ŽIVEČI PTIČ DOMAČA PERNATA žival EAST 22 7 VRTNA HIŠICA LESENA BAJTA DVA -ENAKA. S0GLASN. IVKOVIČ IGOR KAVČIČ JOŽE EINSTEIN ALBERT T T t l f BE0AKI, TRAPI K* ? " B L / Nekdanja Portugal, posest v INjjlJI Prebivalec sosednje države Plinast ogljikovodil 1 j /j' £ | ? ; w 'j k Ì C f 100 m2 AFRIŠKA RASTLINA RISTO SAVIN Nekdanji predsednik mednarodn 0UMRK0M. (fonetično] VRSTA JUŽNEGA SADJA KEMIČNI ZNAK ZA KISIK 0 RIMSKA 500 SESTAVIL G.U. Risal: D.H. HcERJN M0Z OČE A T I NOETOVA BARKA Po. velikosti sesti KONTINENT i 1 POLMER t Najdrobn. MIKROB MOŠKO IME VRSTA TOPILA MEDNAR. OZN. za VZHOD Popolna. zmaga pn TAROKU REAUMUR MESTO V SRBIJI 6 4 L TEKŠTTDV V VELIKI KLADUSI VZKLIK VESELJA DEL TKANINE REDKO M0SK0 IME Dominanta / 0KR / V i SAMO = GLASNIK Mati Jiogoj v grskimit KEM.ZN. ZA Natrij POVRŠIN. MERA MOŠKO IME NIKALNICA A EVROPSKA REKA RADIJ SKUPŠČINA OBČINE MESTO V ALŽIRIJI VELIKA PRIZADE= /IT0ST SUHA »m GORIVA K E v D OSEBNI ZAIMEK ATLANT = SKI PAKT ~n— H HRVAŠKI VEZNIK KRATEK MOŠKI » SUKNJIČ KEM. ZNza IR IDI J AVT.0ZN, PELI Medn.inva ŠPORTNA irnnni7- Frrfnc- pi*- Francoise A KEM. ZN. za KISIK OGENJ /HRV/ ŽEN.IME AVI OZN. NIŠA NARODNI ODBOR TRAVA 2. KOŠNJE STANE NOVAK NATAŠA RODE RIMSKO PODZEMLJE DVA SAMOGL. AMER PEVEC FRANK VRSTA GOST. 0BR ZADOSTNA OCENA V ŠOLI GLAVNI ŠTEVNIK AVT. OZN SARAJEVA KEM. ZN. ZA KALIJ AMPER AVI OZN. REKE RIMSKA 50 Zvezna dež AVSTRIJE MESTO v ITALIJI PREDLOG VRSTA ŽIRAFE VRH V JULIJCIH ŽENSKO IME AMERIŠKI PEVEC Paul DEL PLUGA OSTROST LONG PLAY DOMAČA ŽIVAL KOVAČ IVAN JANEZ KOČEVAR j /L ZVER IZ DRUŽINE R >0V INEX ADRIA Glavno mesto ŠT IZVRŠNI SVET SAMO = GLASNIK GLAVNO MESTO Minnesote v ZDA TOR T0MSIC DRŽAVA V AZIJI SRED0ZEM RASTLINA Evropska otočna SAMO = GLASNIK VRSTA BREZAIJC PIJAČE KEM. ZN. ZA FOSFOR DOMAČE ŽEN. IME NEVENKA ROPRET Glavno mesto ALŽIRIJE VRSTA PR PRAŠKA UTEŽNA MERA TONE Hrovatič T DOMAČA PRITRDILN. REPUBLIKA V JZ AZIJI ŽENSKO IME VP RAŠA= L NICA VAZNO ŽIVILO SOUTH PREBI\A = L K A. EVR. 0T0CNE DRŽAVE 100 cm RIMSKA 1 NAJVIŠJA IGRALNA KARTA • GALE RIHARD AVT. OZN. banjl*ukE 1000 Kg AVT ÓZN. KI KI N DA JuZnoamer. tovorna žival PREDLOG PRED = LOG PREVOZNO SREDSTVO MEDN.0ZN ZA SEVER POTEPUH "R1KA sr ROMUNIJI RECIPE BREZALK. PIJAČA VRSTA SMREKE MOŠKO IME S IVAN . MOHORIČ . NIČ RADO IVANČIČ (L 1 OSNOVNA ŠOLA PREDLOG L SOGLASNIK AVT OZN. BELGIJE 6. ČRKA ABECEDE RIMSKI Bog LJUBEZNI 0 (9 ŽIVALSKA MAŠČOBA KEM ZN. DUŠIK VOLT AVJ.0ZN GRČIJE OZNAKA PRAVI KOT SAMO = GLASNIK r T PRIPAD. ČRN.PLEM AKAN s L RIMSKI POZDRAV T r Nagradna KRIŽANKA T T Nagradna križanka V prejšnji številki smo objavili križanko, ki pa ni bila nagradna, toda kljub temu je devet sodelavcev oddalo rešitev. Prizadeti naj se ne jezijo, ker ni bilo nagrad: za te in ostale obljavljamo v današnji številki nagradno križanko »Dan republike«. Rešitve oddajte najkasneje do 9. decembra v nabiralnik ob vhodu v okrepčevalnico. V mesecu oktobru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD PREDILNICA Zec Mirjana TOZD KONFEKCIJA Grgič Martina Praprotnik Elizabeta Štukelj Marija VEO Zelič Boris TOZD TKALNICA Sarhatlič Velida Pantoš Mirjana Šarčevič Vida TOZD OPLEMENITILNICA Cehič Atif Zalokar Darka DSSS Nunar Slavko V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Nezgode v mesecu oktobru pptppKiimo Delal je brez zaščitnih rokavic Zaplotnik Rajko, zaposlen v DSSŠ je vrtal na vrtalnem stroju. Pri tem se je z ostruž-kom vbodel v kazalec desne roke. Nezgoda pri delu na kalandru Žnidarič Jože, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je vpe-Ijaval tkanino v kalander. Nenadoma mu je potegnilo prstanec in sredinec med valje in mu jih poškodovalo. Samovoljno Mehurovič Asima V pokoj Blažič Ljudmila Črnič Kristina M ■ ■ UEflSpDE! Prijel je za vroč strojni del Meglič Aleš, zaposlen v DSSS je nehote prijel za vroč strojni del, ki je bil predhodno varjen in si pri tem opekel roko. Nezgoda zaradi neprevidnosti Majstorevič Goja, zaposlena v TOZD Tkalnica se je z levo roko zadela v košaro z votkom in si pri tem poškodovala prst. Nezgoda zaradi spolzkih tal Hozdič Milka, zaposlena v TOZD Tkalnica je na spolzkih tleh padla in se pri tem udarila v glavo. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Anderle Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stiritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50571 int. 204 — l isk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.