Hi INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1, Slovenija, le/./fcu: 0608/21-876, 22-861, 22-090, 22-064 AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 CAč SAVJE IN OKOLICO OPEL O <^^^^^^» ^^^ d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice Poštnina plačana pri pošti Krško e terme Čatež d.d. topUUn C 39. <2S0 brmžlcm, .Jor.nl/. Odprte strani Našega glasa Franc Černelič: "Posavce bi radi dokončno skregali med seboj." Franc Šušteršič: "Krajo je treba preprečiti ali kaznovati." Krško, 27. marca - Na tokratnih straneh Našega glasa se je zbralo rekordno malo obiskovalcev, a so bili toliko živahnejši. Če bi imeli v gosteh pol dvorane toliko zgovornih gostov, bi lahko večer trajal tudi vso noč. Samoumevno je, da smo morali gostu dati priložnost, da je povedal, na katere dosežke svojega poslanskega mandata je ponosen, ostali udeleženci so hoteli povedati svoje in na koncu, po dobrih dveh urah smo mi, z Našega glasa, imeli občutek, da je ostala zapisana še cela vrsta zanimivih in provokativnih vprašanj, ki niso prišla na vrsto. Za prihodnjo številko Našega glasa, ki bo izšla v četrtek, 18. aprila, pripravljamo obširnejše poročilo o razgovoru s Francem Černeličem, tokrat pa iz razgovora objavljamo le delček in zanimivo stališče Franca Šušteršiča o odredih pravične smrti. Stran 2 in 16 (Ika) Nakupovalni center: Nova podoba in vsebina Krško, 1. aprila- Že tretji dan je samopostrežni del krškega nakupovalnega centra "zaplankan", ker v njem potekajo obnovitvena dela. Več o tem preberite na straneh 5 in 9. Naš glas je je le šel po sledi novice, da so obnovitvena dela oddali celjskemu INGRADU, profitnemu centru ING Ljubljana. Izvedeli smo, da je direktor tega podjetja že opravil razgovore z nekaterimi krškimi obrtniki in gradbinci, ter da je izjavil, da bodo vsekakor tudi nekateri izmed njih imeli možnost dobiti delo 'pri obnovi šopinga. (Ika) KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji m nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.:0608/22 906 068/321 225 Mobitel: 0609/614 460 Naslednja, štirinajsta, številka Našega glasa izide v četrtek, 18. aprila. Zaradi tehničnih težav je Naš glas št. 13 izšel šele v petek. Opravičujemo se "^j M S^Lj^™ rosneoitišKA BR62IC6 Trg izgnancev la : 06O6 62-236, fa* 0608 62-852 UUBUANA Mi 06II33-II-55, fax: 061133-13-47 Dunajska cesta 22 tel.: 061131-80-77 MARIBOR OBJE Partizanska c. 3-5 Ljubljanska c 3a tel:06229-460 tel: 06328-936 fa* 062 29-460 fa* 063 441-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8" do 19" In na vseh enotah pošte! m&m |f: JS POOBUŠtlNA INVESTICIJSKA DRUŽBA ISSN 131S-7791 KM RaČUNaIn.ŠK. TEČAJI Dos 6.22, Wi*dows 7,1, Wc*d 6.0, EhceI 5.0, OumiboPbo 5,0, slovenski Wi»do*rt «... tel. 0608/22-240, 22-220 OsEbiti u&mitlitiki Ca« 486 I* Prmiun: CKŽ 7, 8270 Krško ZeIo ujodRE cene I« hoInosi »»kup« «a obirala Krško, 29. marca - Po reorganizaciji Mercatorja tudi v Krškem je bilo nenadoma slišati kup pripomb o tem, da je soustanovitelj krškega podjetja Eurosad, ing. Ivan Kozole, postal najbogatejši zasebni sadjar s 300 ha površine. Ivan Kozole se zaradi takih namigovanj ne razburja, ker se zaveda, da bo moral podjetje najprej spraviti na zeleno vejo: "Prevzeli smo 95 delavcev, ob njih jih bo potrebnih še okrog 50. Obnoviti bo treba skoraj ves strojni park, in to ni le fraza. Pa še velika količina nasadov je potrebna obnove, letošnjo letino smo morali odkupiti... Skratka: če bi tu bilo mogoče obogateti, se Mercator sadjarjev ne bi znebil. Jaz pa bom srečen, če nam uspe zagotoviti plače za vse delavce in eksistenco njihovim družinam ter poplačati vse dolgove in posojila." (Ika) Stran 5 STRELJANJE Mitja Pacek državni prvak stran 13 Nedoumljiva skrivnost vstajenja naj v teh velikonočnih dneh v nas vzpodbudi dobre misli, besede ljubezni, spoštovanja in potrpežljivosti, obenem pa naj bodo naša dejanja namenjena bližnjemu, ki nas potrebuje Danilo Siter župan občine Krško Eurosad samo rešuje sadjarstvo iz zagate nmmm Dragi bralci! Največji pomladni praznik čim lepše preživite s tistimi, kijih imate najraje Uredništvo Območna organizacija Rdečega križa Sevnica organizira darovanje krvi, ki bo v ponedeljek, 15., in torek, 16. aprila, v prostorih TVD Partizan Sevnica. ^Vsak zdrav človek naj bi vsaj nekajkrat v življenju daroval kri, to je zagotovilo, da ne bi bil prikrajšan, če bi jo potreboval. Da bi bolnišnice v Sloveniji imele vedno zadostne količine krvi, vabijo na darovanje krvi vse redne krvodajalce, pa tudi vse druge zdrave občane, ki se želijo vrstam krvodajalcev tokrat pridružiti. 4 X. NEBITUMENSKE doo Krško PROJEKTIRA IZOLACIJE, STREHE, CKZ 23, 8270 Krško Slo ven ii a i N J E, IZ V E D B A Tel./fax: 386 608 21-825 ~m*X^"mi m 9771318779018 DRUGA STRA NAŠ GLA 4. APRIL 1996 Odprte strani: Krediti so pokopali marsikoga Težave krškega gospodarstva (propad Vidma, SOP-a, Kovinarske) so se začele v času, ko je Franc Černelič predsedoval IS SO Krško. Kako ocenjujete te težave in vlogo takratnega občinskega izvršnega sveta pri tem? Franc Černelič: "V posameznih podjetjih, ki so propadala, so se težave, v času mojega dvoletnega predsedovanja izvršnemu svetu, pričele, vendar so vzroki nastajali veliko prej. Če vzamem samo SOP, ki je še danes boleča zadeva, lahko ugotavljam, da se danes ves program še odvija, žal preko zasebnikov, tistih, ki so delali znotraj SOP-a in niso imeli toliko moči, da bi podjetje združevali. Šli so narazen in delujejo razdrobljeno, dejansko pa zadeve pokrivajo. Že takrat sem ocenil, da je SOP imel glavnino oziroma inženiring v Ljubljani. Tam je bil sicer visoko strokoven kader, ki pa se je žal zanimal samo za Ljubljano. Tako je tudi nastala investicija v ljubljanski del, ki je šla iz tekočih sredstev in ne iz viška oziroma dobička. Krška občina je bila mnenja, da se da SOP rešiti z oddajo oziroma odprodajo ljubljanske zgradbe, saj je bilo takrat veliko zanimanja za prostore, predvsem za veleposlaništva. Vendar so imeli v Ljubljani neke posebne račune, in če bi se takrat sprožil stečaj podjetja, bi v skladu z zakonodajo ljubljanska zgradba zaradi lokacije prešla v last občine Ljubljana. Poskušali smo narediti vse, vendar se "poslu" ni dalo slediti, ker se je odvijal predvsem na Češkem in zunaj, kot gobe po dežju so nastajala tudi bvpassspodjetja, ki pa se jih ni dalo nadzirati. To tudi ni bila naloga takratnih izvršnih svetov. Bypassi so nastajali povsod in na nek način do konca izpili še zadnjo kri, ki je bila živa. Problem SOP-a je bil tudi to, da se je ukvarjal z visoko tehnologijo, ni pa imel rezervnega programa. Bil je na vrhu, spodaj pa se ni gradilo nič, predvsem v Krškem. Delavcem, ki bi lahko bili jedro za nov zagon novega podjetja, smo ponudili plačo, vendar šoti ljudje nasedli Plutovim obljubam. Vemo pa tudi, kaj se je zgodilo s Sopovim Novolinom. A V zvezi z Iskro in ostalimi podjetji ki so prešla v sklad, menim, da so imela na začetku še priložnost, da se potegnejo ven, seveda v primenvda bi se vodstvo dejansko potrudilo in iskalo tudi svojo pot ven. Sklad je bil krovna hiša, dandanes pa se ugotavlja, da je bil v veliki meri grobar. Menim, da bi z notranjo voljo strokovnega kadra Iskro lahko rešili. Seveda pa je bilo popolnoma jasno, da ni bilo mogoče vlagati denarnih sredstev iz občine. Izvršni svet oziroma občina nista bila pristojna menjavati kadre v posameznih podjetjih, pa tudi kot predsednik IS se nisem čutil sposobnega reči "jaz bi tovarno prevzel in jo krmaril". Ker sem delal tako v podjetjih in proizvodnji kot na občini, 1i|hko povem, da je občino lažje voditi kot pa podjetje. V času Markovičevega zakona se je na obzorju pojavljalo zasebništvo, zato so se marsikje odpirala bvpasspodjetja, ki so trgovala za matična podjetja. Masovna proizvodnja je sicer še tekla, bvpassi pa so črpali ogromna sredstva, in tako je naenkrat nastal velik vakuum. To so v podjetjih reševali tako, da so najemali kredite. Krediti so pokopali marsikoga, čeprav je bil bančni sistem legalen. Vsi smo se sprijaznili z 20- do 25-odstotnimi obrestnimi merami, dobički pa so se gibali od 5 do 10 odstotkov, kar lahko potrdijo mnogi takratni vodilni delavci. Odstopanja so bila le pri ekstremno dobro plačanih poslih, kjer so žal tudi ekstremni riziki. Tipičen primer je bil SOP. Banke so začele iskati svoj delež in ta legalni del kreditiranja je bil po moji oceni glavni krivec propada." Mag. Andrej Vizler je opozoril na prodajo krškega Vidma, ki je po njegovem mnenju zrežirana zadeva. Vizler se sprašuje, ali niso tako za podjetjem ICEC kot za Vitacelom podobni, če ne že isti ljudje. Franc Černelič; "To bi morala vlada preko Sove raziskati, ali je zadeva primerna za prodajo. Vlada bi morala ponovno premisliti, ali ne bi bilo smotrno sprožiti poravnave. Težko je sedaj ugotoviti, kako se je vlada odločala. Trdim pa, da so Videm ves čas "peljale" določene strukture ljudi, ne pa občina ali nekdo ob zunaj. Te strukture so prisotne tudi v zadnji fazi." Nadaljevanje na strani 16. Občankam in občanom občin Brežice, Krško in Sevnica želimo vesele velikonočne praznike Koordinacija SDSS za Posavje Občni zbor SKD "Priprave na volitve se začnejo takoj, ko so prejšnje končane" Sevnica, 29. marca - S temi besedami je Lojze Peterle pozval člane Slovenskih krščanskih demokratov, ki so se zbrali na svojem letnem občnem zboru v Slomškovem domu v Sevnici, da čim prej začnejo akcijo nabiranja novih članov. Poleg predsednika SKD so člani v obnovljenem domu pozdravili tudi Igorja Umeka, ministra za promet in zveze. Na zboru so med drugim obravnavali tudi rezultate svojega minulega dela in zadovoljno ugotovili, da so bili člani aktivni, občinski svetniki pa so pobude članov in somišljenikov zelo dobro zastopali v občinskem svetu. Zavzeli so se za vrednote in cilje, ki so si jih s statutom in programom dela zadali, ter nameravajo tako delati tudi v bodoče. Oba gosta, Lojze Peterle in Igor Umek, sta pohvalila njihovo delo in jim obljubila podporo tudi v prihodnje, saj se zavedata, da bodo v letošnjem volilnem letu strankam v prid govorila dela in ne besede. Vsi zbrani (bilo jih je okrog 50) so s ploskanjem pozdravili njihove besede in se tako zavezali, da bodo tudi v bodoče podpirali napore in cilje stranke. (ksenija) t Zapravljena priložnost? Na zadnji seji občinskega sveta Krško svetniki niso sprejeli predloga o sofinanciranju dvorane ob gradnji srednješolskega centra v Krškem. S sofinanciranjem bi namreč pridobili namesto pripadajoče šolske telovadnice - kar financira država -večjo večnamensko dvorano, ki bi poleg potreb šole zagotavljala tudi vedno bolj rastoče potrebe ne le raznih športnih aktivnosti, temveč tudi za širše družbene, kulturne, gospodarske in druge prireditve občine. V zelo temperamenti razpravi, pogostoma tudi čustveno obarvani, so se slišali različni argumenti. Poleg tistih, ki so dokazovali prednost in enkratno priložnost pristopa k sofinanciranju, je bilo veliko pomislekov in protiargumentov. Prednost sofinanciranja je v tem, da bi za dodatnih 184 milijonov SIT plačljivih v treh letih in ob udeležbi drugih virov dobili prostor, za katerega bi morali v prihodnje odšteti najmanj trikrat toliko denarja. Nasprotniki pa so dokazovali, da občina v tem finančnem položaju take investicije ne bi zmogla. Rezultat glasovanja je znan. Občina se je odrekla sofinanciranju. Pri vsem tem pa se mi vendarle zastavlja nekaj vprašanj, ki načeloma presegajo pomembnost take odločitve. Osebno sicer menim, da gre za zapravljeno priložnost. Škoda, ker je nismo izrabili. Res pa je tudi, da se svet zaradi tega ne bo podrl, kot se ne bo podrl, če nam v tem trenutku stojijo vsi pomembnejši Sem naročnik in reden bralec Našega glasa in izkoriščam to pisanje, da bi z njim protestiral proti brezbrižnosti in krivici, ki se nekaznovano godi številnim krajanom in tudi nam, ki smo doma v vasici Dovško. Pomlad je čas priprave kmetijskih površin za nadaljnje izkoriščanje. Mnogi to počno na sprejemljiv način in s svojim delom ne ogrožajo drugih. Med njimi pa je nekaj tudi takih, ki vidijo samo svojo korist in jim je za pravice in počutje drugih malo mar. Eden takih brezbrižnežev je tudi Ivan Kožar, najemnik travnika ob moji parceli. Kmet, ki ima premalo zemlje za zrejo številne črede govedi, najame travnik in ga takoj obdela z razvojni načrti v občini. Naštejmo jih samo nekaj: problemi rudnika Senovo, dom starejših občanov, zdravstveni dom, razvoj podjetništva in odpiranje novih delovnih mest, ureditev odnosov z JEK ob meddržavnem sporazumu, gradnja savskih elektrarn in še bi lahko naštevali. Tako pomeni odstop od sofinanciranja dvorane le en delček v splošnem mirovanju, v de-fenzivnosti, kar pomeni dolgoročno stagnacijo občine v njenem razvoju. Seveda še vedno nimamo razvojnega načrta občine, zato tudi nimamo določenih glavnih prednostnih nalog, časovne dinamike in programa uravnovešenega razvoja po krajevnih skupnostih. Zaradi tega tudi edina kvalitetna sredstva, kj jih občina dobiva kot nadomestilo za uporabo zemljišča trosi v velikem delu v tekoči proračunski porabi. Tam smo namreč zelo razkošni. Uporabljati pa bi jih morali za dolgoročne razvojne naloge, kot je izgradnja gospodarske in komunalne infrastrukture, vzpodbujanje podjetništva in s tem odpiranja novih delovnih mest. Obnašamo se torej kot kmet, ki semenski krompir skuha in poje, namesto da bi ga uporabil za nov pridelek. Zaradi tega občinski proračuni že nekaj let niso v vlogi razvojnega, ampak preživetvenega instrumenta. Zaradi tega in ob pomanjkanju razvojnega načrta je vsakoletna proračunska debata namenjena predvsem licitiranju večjega iztržka iz proračuna, ob pogosto dvomljivih argumentih. Pri takšni delitvi vsakoletnega "plena" imajo seveda pomembno vlogo prijateljski, strankarski, predvolilni in slični interesi, namesto skupno dogovorjenih programov, ki bi upoštevali v smiselni časovni dinamiki uravnovešen razvoj vseh delov občine. Takšna proračunska politika ustreza sedanjemu občinskemu vodstvu. Sumarične proračunske postavke brez specifikacij končnih uporabnikov dopuščajo veliko manevrsko možnost, da uravnava potrošnjo po svoji presoji, ne pa dosledno po odloku o proračunu. Proračun za leto 1995 in osnutek proračuna za leto 1996 sta šolska primera take prakse. Ni potrebno posebej poudarjati, da takšno stanje tudi stimulira ustvarjanje razdora med takoimenovanimi "centri" in "podeželjem". V narekovaju zato, ker nimamo niti pravih centrov niti klasičnega podeželja, ampak nekaj vmesnega. Nekateri dokaj uspešno demagoško ponujajo delitev na "bogate" meščane in "siromašne" deželane. Pri tem pa pozabljajo, da so sedanje strukturalne spremembe tako kot v celoti Soveniji, tudi v krški občini povzročile velike premike. Sedaj imamo bogate meščane in kmete, ki so v manjšini, in pa veliko število število meščanov in kmetov, ki živijo na robu revščine. Takšna slika je več ali manj v vsaki krajevni skupnosti. Zato bi morala biti smotrna občinska politika naravnana na uravnovešen Dišeča cvetna nedelja gnojevko kot stranskim proizvodom svojega dela. Ta najnovejša tehnologija pa na žalost zelo zelo smrdi in greni življenje drugim. Ker na uvidevnost in pamet brihtne glave ne moremo računati, sem prisiljen ukrepati, žal le po pravni poti, ki največkrat ni posebno učinkovita. V tem primeru smo se obrnili na Medobčinski inšpektorat Krško, kjer so nam povedali, da moramo poklicati inšpektorja iz Novega mesta. Žal ga nismo doklicali, ker je bil odsoten. Imamo nakatere zakone, ki ščitijo prebivalce pred motenjem njihove posesti, imamo zakon o kajenju, žal nimamo zakona, ki bi preprečeval tako početje. Škropljenje gnojevke pred pragom drugih, v strnjenem naselju in v bližini hiš- bi moralo biti sankcionirano. Nemogoče je popisati smrad, ki vdira skozi zaprta okna, se zajeda v obleko, stene, skratka povsod. Predstavljajte si, da ne morete vdihniti čistega zraka, do katerega ste upravičeni, da ne morete živeti niti v zaprti hiši, da ne morete posušiti perila, da povsod, kamor pridete, s seboj prinesete smrad in se vsi ozirajo za vami. Do kdaj bo še tako? Enake probleme in z isto osebo so imeli tudi drugi na drugih koncih KS Senovo. Pa še nekaj je potrebno zapisati, in sicer to, da se te dišave po navadi pojavijo pred kakšnim od praznikov in v času brez dežja. Najbolj razvoj vseh krajevnih skupnosti, upoštevajoč specifične prioritete in razvojne možnosti posameznega področja. Brez dvoma so specifične prednosti našega obmejnega in demogijafsko ogroženega področja drugačne kot industrijskega centra ali pa razvijajočega se kmetijsko intenzivnega področja. Vsa področja skupaj pa tvorijo občino, v kateri se zadovoljujejo skupne in ožje potrebe, brez katerih vzajemnega delovanja ne bo napredka ne na podeželju in ne v centrih. Zagotoviti normalno življenje ljudem, ki živijo na robu civilizacijskih standardov, je poglavitna naloga občinske politike. Pri čemer pa ni mogoče tudi brez strateških posegov, ki jih je treba reševati že danes, če hočemo, da se nam bodo obrestovali jutri, kljub temu, da se nam lahko zdijo v tem trenutku težko dosegljivi. Finančne možnosti so bile vedno omejene in vedno je bilo zelo težavno iskati nove vire. Občinsko vodstvo bi moralo 90 odstotkov svojega dela posvetiti iskanju virov za razvojne programe. Deliti je najlažje. To je vedel pred davnimi stoletji pravljični bagdadski kalif. In če se na koncu vrnem k zapravljeni priložnosti. Bojim se, da je bil v razpravi o sofinanciranju večnamenske dvorane, zaradi pomanjkljive dokumentacije in ob razumljivih pomislekih, navzoč tudi vse bolj prisoten razdor med posameznimi deli naše občine. Če imam prav, tedaj je to velika, velika škoda za bodočnost naše občine. Silvo Gorenc, občinski svetnik prizadeta je bila moja družina, ki je tudi najbližja. Prisiljeni smo bili zapustiti dom in oditi drugam. Mislim, da je dovolj samovolje in sprenevedanja, zato zahtevam, da pristojni ukrepajo. Mislim, da mora tudi g. Kožar doumeti, da so na tem svetu poleg njegovih koristi tudi koristi drugih, da imajo tudi drugi pravice in da poleg njega l\H tei 11 s>v Wu Minj -tudi drugi ljudje. Upam, da bo inšpekcija ukrepala in se kaj podobnega ne bo ponovilo, ker bomo drugič prisiljeni sami braniti svoje pravice. V imenu prizadetih krajanov Mirko Ferlin Dovško Kakšne misli begajo tovariša Silva Gorenca? Paranoja je vseh zmešnjav najhujša zmešnjava. Moj namen ni braniti Janeza Janšo pred živčnimi napadi, ki jih je prejšnji teden doživljal tov. Gorenc, ko je v časopisu Naš glas v pismu "Manipulacije in izmišljotine" ugotavljal, daje bilo v njegovem času v "Vidmu" vse v najlepšem redu, da pa je sedaj, ko so na oblasti drugi, vse narobe. Raztresenost je zelo raztresena in nevarna bolezen. Človek tako dolgo ponavlja isto laž, da na koncu sam verjame, da govori resnico, pri tem pa se ne zaveda, da vsi okoli njega vedo in vidijo, da ga je ena sama, velika laž. Kako, da je bilo prej, pod komunisti vse dobro, se lahko vsak dan prepričamo. Kjerkoli v svetu so vladali komunisti, je danes velika beda. Moralna, politična, gospodarska, vsakršna. Tudi "Videm" bi lahko danes bil uspešno podjetje, če ne bi v času tov. Gorenca tako negospodarno ravnali, negospodarno ravnanje pa je najbolj značilno ravno za socialistično-komu ni stične režime vzhodne in srednje Evrope. To, kar tov. Gorencu očitajo nekateri gospodarstveniki, je ravno negospodarno obnašanje v času njegovega direktorovanja, ko je "tovarna" imela denar, pa ga vodilni niso vlagali v modernizacijo proizvodnih sredstev, ampak so ga počez in povprek zapravljali. Tovarna celuloze in papirja je bila le ta 1945 ukradena lastniku g. Bonaču. Takrat je bila gotovo najboljša tovarna celuloze in papirja v Evropi. Leta 1989, ko je tovarno zapustil tov. Gorenc, pa je bila tovarna v popolnem razsulu, z ogromnimi dolgovi (nekaj 100 mio DEM), ki jih bo(do)mo plačevali še (naši otroci) desetletja. Hvala tov. Gorenc. Ne le za Videm, ampak za vso dediščino, ki jo komunisti zapuščate nam in našim zanamcem. Če še res ne veste, vam moram povedati, da se vam za vse najlepše zahvaljuje tudi več kot 10.000 tistih, ki so bili z "Vidmom" kakorkoli povezani. Če bomo morali plačevati dolg v višini 206 mio DEM vsi državljani, potem vas sprašujem, zakaj se niste zavzeli za to, da bi tovarno podržavili. Vi ste se zavzemali za cilje, ki jim sledite že nekaj deset let, ti pa nikakor ne sodijo več v ta svet. Zavzemali ste se za to, da se tovarna proda tistemu, ki bo poplačal "vaše" terjatve, predhodno pa ste dosegli, da bomo strašansko velike dolgove plačevali davkoplačevalci, torej tisti delavci in kmetje, ki ste jih s "svojim" gospodarjenjem že pred leti onesposobili in uničili. Kako to, da se niste zavze-(ma)li za delavce in kmete? Ne sklicujte se na obdobje zadnjih petih let, češ da so na oblasti drugi. Vprašam vas kateri drugi? Manipulacije in izmišljotine? Gotovo, toda kdo si izmišlja in kdo s kom manipulira? O vsem, kar je tov. Gorenc navedel v svojem dolgem pismu, so bralci zelo dobro razmislili. Sam sem prepričan, kaj si mislijo, kajti tako mislijo že nekaj let. Na neresnice, ki so se tov. Gorencu zapisale v pripisu v pismu Manipulacije in izmišljotine, pa moram odgovoriti. Ni res, da je Koritnik (dama) v županovem uradu zadolžen za poročanje o delu občinskega sveta, kajti občinski svet je zakonodajni organ in ima (?) svojega tiskovnega pred- stavnika, župan in njegova uprava pa so izvršilni organi občine. Ni res, da v Našem glasu ni bila objavljena celovita podoba dogajanja okrog Vidma. O tej temi so v Našem glasu zelo objektivno poročali vsaj trije novinarji, zato je včasih potrebno prebrati tudi kaj več, kot le pisma bralcev in horoskop. Ni res, da je "dama" prepisoval izmilšjotine iz MAG-a, kajti tistega, kar sem v zapisal v Našem glasu gotovo ne najdete ne v Magu, ne kje drugje. O tem, kar sem pred dvemi tedni zapisal, sem slišal in bral že pred mnogimi leti (v letih 1987,1988, 1989 sem čisto od blizu tudi sam opazoval rušenje Vidma -manipulacija Drvar), ko tednika MAG sploh še ni bilo. Časi vašega osnovnega šolanja so mimo, plonka pa se še vedno in to na vseh stopnjah šolanja. Sicer pa nam po petdesetih letih plonkanja, izmišljanja, po-tvarjanja, kradenja, laganja in zapravljanja kaj dosti drugega tudi ne preostane. Po predolgem obdobju tovarišev, vas pozdravljam: Naredili bomo to deželo spet (slovensko) veselo! Danilo Koritnik, Krško NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lubšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško - Zdolska 33, Telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem in bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NA! Š GLAS, PRIL 199 IZ NAŠIH OBČI Nadaljevanje 15. seje občinskega sveta Svetniki rekli NE za športno dvorano ob šolskem centru Soglašali pa so z izgradnjo regijskega zimsko-letnega športnorekreacijskega centra Podbočje-Planina. Krško, 28. marca - V nadaljevanju 15. redne seje krškega občinskega sveta so svetniki s poimenskim glasovanjem odločali o predlogu sofinanciranja izgradnje športne dvorane v Krškem. Že po obrazložitvah glasov večine svetnikov je bilo jasno, da bo dvorana "padla*. Čeprav so nekateri svetniki, ki so kasneje glasovali proti, zagovarjali upravičenost gradnje športne dvorane, vendar niso mogli soglašati s predlogom predlagatelja, Urada župana. Venomer so ponavljali, da finančna konstrukcija ne zagotavlja jasnih virov finančnih sredstev za izgradnjo. "Kdo lahko zagotovo trdi, da bo samoprispevek v KS Krško uspel?" so menili svetniki. Ivan Urbanč (LDS) je opozoril tudi na mogočo hipotezo, po kateri ima lahko krščanska demokracija v "kavi" kakšno drugo investicijo, npr. zdravstveni dom, in ji je izgradnja športne dvorane napoti. V nadaljevanju seje so svetniki razpravljali tudi o možnostih izgradnje regijskega zimsko-letnega športno-rekre-acijskega središča Pod-bočje-Planina, kar so predlagali KS Podbočje, Smučarski klub Krško in občinski svetnik Martin Kodrič. Občinski svet je sprejel odločitev o Za/proti dvorani so glasovali Za predlog sofinanciranja izgradnje športne dvorane v Krškem so glasovali: Stanislav Dvoršek, Anton Šerbec, Robert Kerin, Ivan Urbanč in Jože Zagorc. Proti: Marica Živič, Janez Abram, Franc Bogovič, Jože Cemič, Alojz Kerin, Martin Kolan, Franc Lapuh, Martin Lešnjak, Miha Senica, Franc Štokar, Jože Tomažin, Branimir Vodopivec, Janez Žarn. Vzdržani: Justina Molan, Vid Budna, Martin Kodrič, Ivah Rime, Jože Žabkar. Seje se niso udeležili oz. so se opravičili: Damjan Obradovič, Emil Moškon, Peter Žigante, Marjan Abram in Silvester Gorenc izgradnji omenjenega središča v obdobju 1996-2000, zato naj se čim prej pristopi k izdelavi študije o izgradnji in k zagotovitvi sredstev. Ob koncu seje so svetniki sprejeli še osnutek odloka letošnjem občinskega proračuna, ob tem pa nanizali vrsto pripomb, ki jih bo predlagatelj skušal upoštevati pri pripravi predloga. (Galex) OS končal dvakrat prekinjeno 15. sejo Komunalna infrastruktura ne sledi potrebam Brežice, 28. marca - Že dvakrat odloženo razpravo o delu in načrtih brežiškega Komunalno-stanovanjskega podjetja so svetniki vendarle spravili pod streho. Poročilo KOP-a so sicer sprejeli, iz razprave pa se je dalo ugotoviti, zav občini z marsičim, kar zadeva komunalno infrastrukturo, še zdaleč niso zadovoljni. Tako bo potrebno v prihodnjem obdobju še veliko storiti na področju vdrževanja in obnove krajevnih cest, vodovoda in kanalizacije, velik problem pa predstavlja tudi trajno odlagališče smeti, saj sedanje, začasno, ne ustreza vsem predpisom, dogovori med posavskimi občinami o izgradnji regijske deponije pa so kar nekako usahnili, čeprav ni danes problem nič manjši kot pred leti, ko so se pojavili prvi predlogi za reševanje na ravni regije. Kot je dejal župan Jože Avšič, je eden od razlogov za zastoj tudi to, da v regiji ni skupnega organa, ki bi lahko reševal podobne skupne zadeve prostora v spodnjem toku reke Save. Razpravljala' so imeli nekaj pripomb tudi v zvezi z neurejenim plakatiranjem ter slabo skrbjo za hortikulturno ureditev mesta. Ta se da sicer dosti izboljšati, vendar brez dodatnih denarnih sredstev ne bo šlo, kajti .. komunala ni sociala!" je na koncu dodala direktorica KOP-a Vladimira Kežman. V nadaljevanju seje so se svetniki znova dotaknili predloga o spremembi organizacije občinske uprave, ki predvideva ustanovitev zavoda za šport. Toda večina je menila, da bi ta za občinski proračun predstavljal preveliko breme ter da bi bilo bolje počakati na sprejem novega zakona o športu, ki naj bi postregel z določenimi merili za ustanavljanje tovrstnih neprofitnih organizacij. Zbrani so imeli namreč največ pripomb na sedanje veliko število zaposlenih v začasnem odseku za šport (12), zaman pa so želeli izvedeti, koliko športnih klubov deluje na območju občine. Tako se bo to gnilo jabolko, kot je zadevo imenoval predsednik OS dr. Alojzij Slavko Sušin, v aprilu vsaj še enkrat vrnilo na mizo, svetniki pa so izglasovali tudi sklep, da bodo ustrezno rešitev problema poiskali najpozneje do konca letošnjega junija. Do takrat pa so podaljšali tudi začasna delovna razmerja omenjeni dvanajsterici, ki bi sicer že takoj po seji postala tehnološki presežek. (ES) Izredna seja OS Brežice Svetniki nezadovoljni s predlaganim logotipom Brežice, 28. marca - Ljubljanskemu promocijskooblikovalskemu podjetju Informa echo grozi popravni izpit. Brežiški svetniki namreč niso bili zadovoljni z osnutkom novega zaščitnega znaka in logotipa občine Brežice, kakršnega jim je predstavil direktor Rajko Dolinšek. Večina je menila, da osrednji simbol na znaku, znameniti vodovodni stolp, deluje preveč bledo in nedoločno ter da vinske gorice sploh niso vinske gorice, ampak travnik. Tako gospodu Dolinšku, ki ni imel pripravljene nobene rezervne inačice, ne preostaja nič drugega, kot da skuša do prihodnjič v znak vrisati nekatere od številnih sugestij. Takšno je pač tržno gospodarstvo. Sicer pa se je podoben plaz kritik v naslednji točki dnevnega reda vsul tudi na predloženi program dela občinskega sveta za letošnje prvo polletje. Na koncu obravnave so navzoči na predlog svetnika Ivana Živiča sklenili, da mora tajnik sveta do prihodnjič namesto polletnega pripraviti celoletni program dela. (ES) Brežiška občina na sejmu Alpe Adria Ljubljana, marca -"Današnja predstavitev na sejmu Alpe Adria je naš poskus in izziv, da v okviru dobro organizirane občine in s pomočjo turistične zveze ter na temelju že doseženih rezultatov oblikujemo turistično občino, ki bo v prihodnje še uspešnejša," je ob dnevu Občine Brežice na sejmu Alpe Adria poudaril brežiški župan Jože Avšič. Na letošnjem 35. sejmu Alpe Adria je med 154 razstavljale! iz 17 držav sodelovala tudi brežiška občina. Predstavile so se Terme Čatež, Občinska turistična zveza. Vino Brežice, Agraria cvetje Brežice, Posavski muzej Brežice, vinogradniki bi-zeljsko-sremiške in pod-gorjanske vinske ceste ter Turistično društvo Čatež ob Savi. (Galex) 17. redna seja občinskega sveta Sevnica Sevnica, 27. marca - Občinski svet se je sestal na 17. redni seji, v glavnem posvečeni delu in poročilom javnih podjetij in njihovih načrtov za nadaljnje delo. Svoja poročila in plane so predstavili Komunala, Plinovod, Radio Sevnica, Stanovanjski sklad občine Sevnica ter Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nekoliko dlje so se zadržali pri planu dela Radia Sevnica, ki namerava svojo dejavnost prenesti v nove prostore HTC-ja in podjetje dokapitalizirati z do 49 odstotki kapitala. Njihovi finančni rezultati so bili v letu 1995 zadovoljivi, po dokapitalizaciji pa bi Radio ostal še vedno javno podjetje. Na seji je bil sprejet tudi statut sklada stavbnih zemljišč ter sklep o imenovanju članov nadzornega odbora. Kot že vemo, je Branko Ogorevc odstopil s položaja predsednika odbora in tudi odklonil nadaljnje delo, na njegovo mesto pa je bila imenovana kandidatka ZLSD Boža Jurkovič Miroševič. Novega predsednika bo nadzorni svet izbral na svoji redni seji. Sprejeli so tudi sklepe Komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, imenovali delegate v svete VVZ Ciciban, osnovnih šol Boštanj, Blanca, Tržišče in Krmelj ter po hitrem postopku sprejeli odlok o grbu in zastavi občine Sevnica. Na koncu je svet obravnaval še poročilo o številu in dolžini nekategoriziranih cest po posameznih krajevnih skupnostih ter pobude in vprašanja članov občinskega sveta, (ksenija) Kako do dodatnih občinskega Sevnica, 27. marca Občinski proračun ima še vednbluknjo, ki je nikakor ne more zakrpati, zato je Oddelek za finance pripravil informacijo o možnostih pridobivanja dodatnih virov. Te so v razpisu krajevnega ali občinskega samoprispevka, ekoloških in komunalnih taksah, davku od premoženja občanov, ki je progresiven in se lahko poveča največ do petkrat, pristojbinah za traktorje v vrednosti 5.000 SIT ter seveda v možnosti zmanjšanja vseh postavk na odhodkovni strani za virov za financiranje proračuna? najmanj 5 odstotkov. Razen zadnje so bile vse možnosti pridobivanja dodatnih sredstev zavrnjene, ker bi glede na gospodarsko stanje nizke dohodke občanov le še bolj obremenili, dosežena vsota pa ne bi zadostila potrebam. Po besedah župana bo treba stisniti pas in financiranje prilagoditi trenutnim potrebam, tako da se lahko nekatera plačila tudi odložijo. Sprejet je bil sklep, da se do naslednje seje pripravi nov predlog, (ksenija) Hipokratova prisega pod vprašajem Sevnica, 27. marca - Na seji občinskega svetaje Franc Pipan podal pobudo za rešitev vprašanja prostora za potrebe krvodajalskih akcij. Povedal je, da dosedanji prostori (TVD Partizan, osnovne šole, gasilski dom) za to dejavnost niso primerni, pa tudi upravniki teh prostorov odklanjajo sodelovanje, ker se bojijo umazanije, povezane z velikim številom krvodajalcev, in možnosti okužbe z raznimi virusi in bacili, ki se lahko prenašajo z razlito krvjo. Najprimernejši prostor za to bi bil zdravstveni dom, vendar dr. Željko Halapija, direktor doma, odklanja vsako sodelovanje, kljub temu daje bil dom zgrajen s samoprispevkom občanov in da je namenjen tudi takšni človekoljubni dejavnostu Zato se je Franc Pipan obrnil na občinski svet in župana,]naj apelirata na vest direk^prja zdravstvenega doma, v nasprotnem primeru pa naj odstopi, ker da se takšna odločitev ne sklada z nobeno etiko, kaj šele z zdravniško. (ksenija) ODGRNJENA ZAVESA Občinski svetniki v Sevnici že dolgo prosijo za pisno obliko odlokov občinskega sveta, ker se v njih ne znajdejo več. To so jim tudi obljubili v obliki brošure. Mi pa jim predlagamo tako rešitev, ki je našemu skomercializiranemu svetu že znana. Vsakemu gospodinjstvu bi po pošti poslali katalog s kompleti občinskih odlokov "Pomlad - Poletje" in tisto gospodinjstvo, ki bi naročilo več kot dva kompleta (po zmerni ceni), bi za nagrado dobilo še dva dodatna kompleta. Mislimo, da bi bili občani nad takšno domislico veselo presenečni, pa še v proračun bi padel kak sold. Štokar ostaja živ, Žibret razočaran. Po glasovanju o predlogu sofinanciranja izgradnje športne dvorane v Krškem so se mnogim razbistrila obzorja. Eni so veseli, da so ostali živi, drugi pa precej razočarani, ker je občinski svet športni dvorani rekel NE. Tako bo svetnik Franc Štokar (SKD) ostal živ, ker je glasoval proti dvorani, kar je povsem po godu sovaščanom (volilcem), Niko Žibret, svetovalec vlade RS in krški občan, pa je nad odločitvijo precej razočaran, saj se je za to investicijo precej trudil, pa še športnik je povrh vsega. Korajža in strahopetci. NE za krško dvorano pomeni voda na mlin mnogih krajev po Sloveniji, ki so samo čakali na takšno krško odločitev. Tako bo ministrstvo dvorano sofinanciralo drugje, pod pogojem seveda, da bo njihov občinski svet ZA. Svetnik Dvoršek (SDSS) je v razpravi večkrat omenil, da moraš imeti kar nekaj koražje pri takšni odločitvi, njegov strankarski kolega Anton Šerbec pa je svetnike vprašal, ali so strahopetci. Strah pred volilci. Občinski svet je pred glasovanjem o sofinanciranju športne dvorane sprejel sklep, da se bo glasovalo poimensko. Za nekatere je bilo to pomembno, za druge pa malo manj. Poimenskemu glasovanju, ki ga je predlagal svetnik Silvester Gorenc (ZLSD), je ostro nasprotoval Branimir Vodopivec (SLS), ki se je zavzemal za normalno, nepoimensko glasovanje. "Se bojite svojih volilcev?" je Vodopivca vprašal Gorenc. Strankarska mnenja o Vidmu. Prodaja krškega Vidma je dvignila veliko prahu tudi med slovenskimi političnimi strankami. Predvsem najbolj aktivne (čeprav so aktivne skoraj vse) so zavzela svoja stališča do agonije Vidma. Z velikim zanimanjem pa so strankarski prvaki oz. nadzorna telesa strank spremljala tudi nastope svojih članov na sejah občinskega sveta, ki je razpravljal o problematiki krškega "velikana". Prav to je stalo članstva v stranki enega od vplivnejših krških svetnikov, ki je zaradi svoje razprave dobil nogo v stranki. Na zadnji seji brežiškega občinskega sveta je ob koncu razprave o brežiški komunali, ki tako ali drugače skrbi tudi za vzdrževanje okolja oziroma javnih površin, nenadoma glasno zaropotalo. Vse glave so se hipoma obrnile v smer, od koder so zaslišali zastrašujoči zvok, in zagledale načelnika brežiške upravne enote Darka Bukovinskega, ki se je ravno pobiral z ostankov nečesa, kar se je prej imenovalo stol. Ena od dveh svetnic pa kot iz topa: "Država se podira!" Številnim športnim klubom (koliko jih je v resnici, ne vedo niti občinski svetniki) na področju občine Brežice se bodo kmalu pridružili še novi. Takšni, ki se ukvarjajo s športi na vodi. Izčrpano gramoznico asfaltne baze na Borštu bodo po sklepu občine namreč spremenili v velik rekreacijski center, kjer se bo mogoče po mili volji smučati na vodi. Tako bodo Brežičani spet korak pred Krčani, ki so na zadnji seji občinskega sveta prišli komaj do smučanja na snegu. J*Ž KAZ1MI* Športna dvorana - malo morgen? Krški občinski svetniki so o gradnji nadstandardne športne dvorane glasovali poimensko in sklenili, da ob šolski telovadnici ne bo tribun. Je šlo zgolj za levo - desni (politični) spopad ali za dejstvo, da ima prlpravljalec gradiva - županov urad -v mislih kako drugo naložbo, ki se mu zdi bolj nujna oziroma z njo celo namerava požeti uspeh v predvolilnem času? Svetniki iz vrst LDS namreč očitajo pripravljalcem gradiva, da je bila točka o gradnji dvorane slabo pripravljena, slišali smo celo očitke (iz vrst LDS), češ da se celo Krčani, torej meščani in krajevna skupnost, fetso kaj prida zavzeli za ta projekt. Nasprotniki gradnje športne dvarane so najprej utemeljevali svoje negativno ' stališče s 140 milijoni tolarjev, ki da jih občina Krško ne bi zmogla. Ko se je pokazalo, da gre samo za 85 milijonov, pa jih je nenadoma postalo strah, da v Krškem samoprispevek ne bo uspel. Tudi zdravstveni dom da bi moral imeti prednost pred športno dvoranol Skratka: v spopadu med pristaši in nasprotniki gradnje športne dvorane v Krškem so na tokratni seji občinskega sveta zmagali nasprotniki. Nasprotnikov pravzaprav nI bilo, ker so bili v utemeljitvah svojih glasov vsi ZA dvorano, le napovedali so, da bodo glasovali proti! In tudi so glasovali proti! Prestrašili so se ne ravno dobre izkušnje z gradnjo doma upokojencev, potrebe po novih ali dodatnih prostorih zdravstvenega doma (ki so mu pred leti na referendumu ravno tako že izrekli negativno stališče) In svojih volilcev. Zlasti tistih, ki živijo na obrobju, po vaseh in ki (roko na srce) v resnici pogrešajo še zelo veliko reči, ki so v mestih povsem vsakdanje. A mesto je pač mesto in ima tako prednosti kot slabosti. Vsekakor pa je mesto zrcalo vse občine, vsaka vas ne more imeti športne dvorane in jasno je, da si moramo nekatere dobrine deliti vsi prebivalci določenega območja na natančno določen način. Športna dvorana je že ena izmed teh dobrin in ni štos v tem, da bi z zavrnitvijo sklepa o gradnji ostal brez dvorane klub Interier. Brez dvorane s(m)o vsi ostali, ker Interier v celoti zaseda leskovško dvorano. In kje so tiste lepe besede o mladini, ki jo je treba zaposliti z delom, športom .... da ji ne bodo po glavi rojile neumnosti!? Pri tem kmečka mladina, kar zadeva potrebo po športu, ni nikakršna izjema. Čeprav starši izven mest pogosto tega ne razumejo in ne odobravajo. Še enkrat pa poudarjam, da upanje je. Če lahko starši otroke vozijo v glasbeno šolo, bi nekateri svoje nadarjene juniorje lahko vozili tudi k športnim treningom. Upanje je pa v tem, da bodo pobudniki akcije za gradnjo dvorane le že enkrat poslušali. (Ika) GOSPODARSTVO PRIL 199C © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA v| Člane OOZ Krško obveščamo, da bodo do sredine aprila prejeli pisni razpis za letovanje v počitniških objektih zbornice. Letovanje bo razpisano za objekte v Nerezinah, apartma v Gajacu na otoku Pagu in apartma v Atomski vasi - Atomske Toplice. V prostorih Doma obrtnikov je v torek, 26. marca 1996, potekala 3. redna skupščina Območne obrtne zbornice Krško. Poleg poslancev se je skupščine udeležilo še veliko gostov, s katerimi so skupaj obravnavali vrsto nerešenih obrtniških problemov. Prometni davek Od sobote, 23. marca 1996, velja zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku. Navedeni zakon povečuje davek na alkoholne in brezalkoholne pijače, obvezen pa je tudi popis zalog alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Popis zalog morajo narediti uvozniki, proizvajalci ter gostinci. člani območnih obrtnih zbornic ste bili o tem obveščani z dopisom, zato vas prosimo, da upoštevate naša navodila zaradi pregledov inšpekcijskih služb. Sejem "Avto in vzdrževanje" Vse ljubitelje avtomobilov in tiste, ki se ukvarjate z avtoremontno dejavnostjo, vabimo, da si ogledate sejem "Avto in vzdrževanje", ki v Celju poteka od 2. do 7. aprila 1996. Na sejmu bodo razstavljeni oprema za servisno-remontne delavnice in lakirnice, dodatna oprema, rezervni deli in oprema, ekološko neoporečna mahanična delavnica, mobilni telefoni, osebna vozila in motocikli, tovorna vozila in prikolice ... Odvijala se bodo tudi obsejemska strokovna predavanja in zabavna srečanja. Tesarji Sekcija lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije je na pobudo tesarjev predlagala, da se ustanovi odbor tesarjev, ki bo deloval v okviru sekcije. Če želite sodelovati v odboru, ki se bo sestajal na samostanih sejah, to sporočite na svojo območno obrtno zbornico. 9. f Skupščina krške obrtne zbornice: i ^Vrniti dostojanstvo in veljavo liku obrtnika," pravi predsednik Ivan Molan, obrtniki pa očitajo: "Problemov zaradi pomanjkanja _____zazidalnih parcel še ni konec, zato mogoči investitorji odhajajo drugam." Krško, 26. marca - "Kar tretjina obratovalnic v proizvodnih dejavnostih zaposluje na območju občine Krško povprečno po 1,2 delavca. To je nad slovenskim povprečjem, ki se giblje pod enim zaposlenim," je v svojem poročilu poudaril razvitost obrtništva krške občine predsednik tamkajšnje obrtne zbornice, Jože Molan. Ivan Molan Na skupščino so krški obrtniki poleg običajnih gostov (občinskih funkcionarjev, poslancev Državnega zbora, bankirjev ...) povabili tudi člane občinskega sveta. Beseda je žal že zaradi tega dovolj težav s pritegovanjem investitorjev od zunaj, zato tukajšnja cena zazidalne parcele ne more biti enaka kot v Ljubljani! Obrtniki v bankah mesečno obrnemo več kot 3 milijone mark in družba bo enkrat vendarle morala iz tega našega denarja podpreti tudi naš razvoj." Od tod je Molan seveda besedo zasukal k bančništvu (od štirih krških so na skupščino prišli le trije bankirji), k previsoki obrestni meri (TOM) "... čeprav vemo, da je to predvsem v pristojnosti države, vemo tudi, da dober gospodar lahko gospodari tudi drugače. Profitna stopnja obrtnikov je med 8 in 10 odstotkov in kdor danes najame posojilo, je dolgoročno zapisan propadu. Obrtniki od bančnikov pričakujemo učinkovito in hitro poslovanje, ki nam bo omogočilo dobiček." Precej krepkih je Ivan Molan stresel tudi na nov pokojninski zakon, na nedisciplino v plačilnem prometu, ki pomeni, da morajo obrtniki kreditirati propadajoča podjetja, na pomanjkanje zazidalnih parcel in obrtnih con ter na račun tega, da lik obrtnika ne morejo domeniti o tem, kje naj bo sedež kake regijske službe. V imenu občine je načelnica oddelka za okolje, prostor in premoženjsko pravne zadeve, Ivica Puntar, zbranim zagotovila, da bo letos na voljo nekaj komunalno opremljenih parcel v rudnika, a od njih se ni nihče odločil, da bi delal pri meni. Zaposlil sem 11 mladih delavcev, ki so končali šolo, in ker na Zavodu niso bili prijavljeni dovolj dolgo, zanje nisem mogel dobiti nobenih sredstev. Kljub temu smo zadovoljni, da imamo pridne delavce, gre pa seveda za mlade ljudi, brez stanovanj, in problem Ivan Urbanč, občinski svetnik in obrtnik, je kolegom obrtnikom očital, da se premalo povezujejo znotraj sekcije: "V času, ko bomo v Posavju gradili avtocesto, hidroelektrarne in še kaj, ko je krško gospodarstvo sesuto v prah in so se sedeži naših podjetij preselili izven občine, moramo delovati skupno, sicer bodo posle in z njimi zaslužek pobrali drugje, mi pa bomo samo najemniki." obrtni coni na Vidmu in na MDB, kjer jih bo prihodnje leto še več. V pripravi so tudi industrijske cone v Vrbini, na Senovem in v Kostanjevici. Zazidalna zemljišča bodo oddajali pod zelo ugodnimi je spet tu... Tudi zazidalnih parcel ni bilo, tako da je marsikateri zainteresirani investitor (tudi za okolico in za dele rudnika v zapiranju) opustil svoj namen in se usmeril drugam. Vem za deset Z Ljubljanske borze Minuli teden je bil na Ljubljanski borzi sila pester, tako da je večina borznih udeležencev komaj čakala na konec tedna. Vsak dan je namreč odjeknila nova novica, ki je po zanimivosti prekašala prejšnjo. Tečaji delnic so ves teden močno padali, Slovenski borzni indeks pa je v četrtek zaznal rekordni padec, saj je izgubil šest odstotkov vrednosti. V celem tednu se je Slovenski borzni indeks znižal za 12,2 odstotka in pristal pri vrednosti 1.306,14 točke. Zadnja borzna kriza se je začela po nedavnem sporočilu agencije za trg vrednostnih paporjev o tveganosti naložb v vzajemne sklade, zlasti sklade Proficije Dadas. Temu je nato sledil še ukrep o omejevanju velikosti skladov, ki je Dadasu preprečil sprejemanje novih vlog in po katerem so v tej družbi izgubili potrpljenje do svq"ega nadzornika. Sprejeli so določene sklepe in s tem še zaostrili spor. Ta pa je močno odmeval med borznimi vlagatelji, kar se je najbolje poznalo v borznih tečajnicah. Dadas je namreč v zadnjem času sklenil okoli tretjino borznega prometa, njegov delež med vzajemnimi skladi pa je približno 60-odstoten. Njegov začasni umik s trga je tako povzročil pravo razdejanje. Špekulanti so tako minuli teden poskusili srečo s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije. K temu je poteg negotovosti na delniškem trgu prispevalo tudi presenetljivo hitro drsenje tečaja nemške marke. Najbolj seje minuli teden znižal tečaj redne delnice Finmedie, in sicer za 21,7 odstotka. Malo manjši padec (za 20,4 odstotka) pa je zaznala imenska delnica Dolenjske banke, ki je na Ljubljanski borzi začela kotirati pred tednom. Za 15 odstotkov se je znižal tudi tečaj prednostne delnice Primofina. Minuli teden sta se pocenili tudi obe delnici Hipotekarne banke Brežice, in sicer obe za 8 odstotkov. Redna delnica Term Čatež pa je izgubila 7,3 odstotka vrednosti. Podražili sta se le dve delnici, in sicer redni delnici Hmezad banke (za 5,2 odstotkov) in Gradbenega podjetja Grosuplje (za 0,7 odstotka). (Nani) Marjan Abram: "Letošnji predlog občinskega proračuna namenja pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva 35 milijonov, kar je izredno malo. Zato moramo predlagati, da se ta vsota dvigne vsaj na lanskih 65 milijonov tolarjev." Abram sicer vodi odbor za malo gospodarstvo pri krškem občinskem svetu in ta bi bil kar pravšnji sogovornik obrtni zbornici, žal pa (tako Ivan Urbanč) nima nobenih pristojnosti. Zato obrtniki v odnosih z občino nimajo sogovornika. , Delovno predsetstvo (od leve); Roban Rime. Oloa Pomp tekla večinoma o problemih, ki smo jih slišali že v preteklih letih, pa so še vedno vsaj delno nerešeni. Nekaterih se je v svojem razmišljanju dotaknil kar predsednik Jože Molan: "Premaknilo se je v šolski zakonodaji, zbornice imajo pooblastilo za opravljanje mojstrskih izpitov, a slovenski obrtniki so že pred tem (iz svojih članskih prispevkov) omogočili, da sedaj končujeta že drugi letnik skupini vajencev za avtomehanike in mizarje ... Nesprejemljivo visoke pa so cene zazidalnih zemljišč. Občina se mora zavedati, da spremlja naš kraj sloves nezdravega in nezaželenega okolja in da imamo še od povojnih komunističnih časov spremlja pridih nevarnega, nezaželenega člana družbe. Pokojninski zakon prizadene obrtnike, kmete in svobodne umetnike, ker jim za pokojninsko osnovo jemlje vsa leta od 1970 dalje, ne pa deset zanje najugodnejših let. Poslanec v državnem zboru, Franc Černelič, je zaradi tega obrtnikom svetoval, naj proti državi sprožijo spor. Zagotovil je tudi, da v parlamentu še niso sprejeli sklepa o tem, naj bi bil sedež davčnega urada za Posavje v Novem mestu, medtem ko naj bi v Krškem ostala samo izpostava. Je pa priznal, da se to običajno zgodi vsakič, kadar se predstavniki Brežic in Krškega pogoji: na obročno odplačevanje, z moratorijem plačila za določen čas ali pa samo v najem. Zagotovila je pomoč strokovne službe pri pripravi programov, ki pomenijo nova delovna mesta, za letos je obljubila ustanovitev lokalnega pospeševalnega centra, ki bo združil vse razvojne zmogljivosti, predvsem pa zadostil pogojem ministrstva za pridobitev novih sredstev. Dušan Peterkovič se je odzval na napovedi o novih zazidalnih parcelah in industrijskih conah: "Podobne obljube smo poslušali že lani, pa se ni nič bistvenega premaknilo. Potreboval sem 11 delavcev, Zavod za zaposlovanje je organiziral razgovor z nekdanjimi delavci senovškega ljudi, ki bi gradili, če bi imeli kje, pa ne morejo. Tudi postopki pridobivanja dokumentov so daljši, kot so bili nekoč." Ivica Puntar je del krivde za dolgo čakanje na dokumente pripisala dvojnemu sistemu pridobivanja, v okviru državne uprave in v občinskih službah. Krška obrtna zbornica je na zasedanju skupščine razen običajnih poročil in programov sprejela nov statut, izvedeli pa smo tudi, da so Krčani poskrbeli za svojo novo celostno podobo, torej tudi za nov znak. (Ika) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Razpis Sklada RS za razvoj Sklad RS za razvoj d.d. je že v mesecu novembru 1995 v Gospodarskem vestniku št. 44 objavil javni razpis za sofinanciranje investicijskih projektov, katerega namen je vzpodbujanje naložbene dejavnosti slovenskega gospodarstva. Razpis je namenjen gospodarskim družbam z večinskim slovenskim kapitalom in podjetnikom, ki uspešno poslujejo in bodo z novo investicijo zagotovili predvsem povečanje vrednosti na enoto proizvoda in povečanje obsega prodaje ter nova delovna mesta ali ohranjanje obstoječih. Sklad daje pri presoji projektov prednost netoizvoznikom in družbam s kakovostnimi poslovnimi načrti in načrti prestrukturiranja. Na podlagi tega razpisa odobrava Sklad dolgoročna posojila z vračilno dobo 8 let, izhodiščna obrestna mera je devizna klavzula + 6,5 %, ki se lahko poveča glede na tveganje investicije. Skupna sredstva Sklada, namenjena temu razpisu, znašajo 2.000.000.000 SIT, delež Sklada pri financiranju posameznega projekta znaša praviloma največ 30_____________ odstotkov. Najvišji znesek posojila za posamezno investicijo je lahko 2.000.000 DEM, najnižji pa 300.000 DEM v tolarski protivrednosti. Razpis je odprt do razdelitve razpisanih sredstev. Kopijo razpisa lahko dobite na OGZ Posavje. Razpisi Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in Republiškega zavoda za zaposlovanje V Uradnem listu št. 15 z dne 15.3.1996 sta Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod za zaposlovanje objavila več razpisov. Omenili bi naslednja dva javni razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ, v katerem je predmet razpisa izbira nosilcev lokalnih iniciativ za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na določenem območju. V okviru razpisa bo izbranim nosilcem lokalnih iniciativ dodeljena finančna podpora v skupnem znesku 2.000.000 SIT in tehnična podpora pri delu. Namen naslednjega razpisa- Javni razpis za izbor svetovalcev za svetovanje v okviru programa pospeševanja podjetništva - je izbor svetovalcev in zunanjih sodelavcev PCMG in Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki bodo v letu 1996 izvajali svetovalno delo za podjetnike ali brezposelne osebe. Rok za prijavo na razpise je en mesec. Avstralski teden v Ljubljani GZS v sodelovanju z avstralskim veleposlaništvom na Dunaju organizira v času od 15. do 19. aprila vladno-gospodarski obisk avstralskih predstavnikov v Sloveniji. Gospodarski del obiska tvorijo trije poslovni dogodki: Avstralski regionalni seminar o mednarodnem marketingu (15.-17. aprila 1996) - seminar želi podati osnovna vedenja o razpoznavanju tržnih priložnosti, razvoju odnosov do strank in vstopu na mednarodni marketinški prostor. Regionalni trgovinski simpozij o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z Avstralijo (18.-19. aprila 1996) - ta dvodnevni simpozij je namenjem vsem, ki se želijo seznaniti z možnostmi in posebnostmi vstopa na prekomorska tržišča, možnostjo razširitve gospodarskega sodelovanja z Avstralijo, razumevanjem poslovnega obnašanja, razširitvijo vedenja o pogajalskih pristopih, carinsko regulativo, zavarovanjem poslov itd. Poslovno srečanje med slovenskimi in avstralskimi podjetji (15.-17. aprila). Udeležba na seminarjih je brezplačna in številčno omejena, zato naprošamo vse, ki bi se jih želeli udeležiti, da svoje prijave sporočijo do 5. aprila 1996. Prijavnice dobite na OGZ Posavje. Poljska, vaš gospodarski partner Člane GZS obveščamo, da imamo na zalogi določeno število knjig Poljska, vaš gospodarski partner. V knjigi je predstavljen poljski gospodarski sistem, poljsko-slovensko gospodarsko sodelovanje, osnovni predpisi Poljske o blagovni menjavi s tujino (carinska tarifa, davki, devizni promet, zaščitni certifikati, zdravstveni, veterinarski in fitosanitarni predpisi), pogoji za gospodarsko poslovanje tujih podjetij na Poljskem ter seznam koristnih naslovov in katalog izbranih poljskih podjetij z njihovo ponudbo za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Knjiga je brezplačna; zaradi omejene količine knjig zainteresirane prosimo, da nam čim prej sporočijo svoje naročilo. GLA! 1996 Kovinutehna - uspešna prva polastninska skupščina Celje, 26. marca - V Kovinotehni d.d. Celje, mednarodnem trgovskem podjetju, so včeraj s prvo "polastninsko* skupščino končali relativno dolgo triletno obdobje lastninskega preoblikovanja. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti, med drugim, da dobiček iz let 1993 in 1994 (22.880.000,00 SIT) ostane. Za revizorsko družbo Kovinotehne d.d. je bila imenovana MT & D iz Ljubljane. Imenovali so tudi nadzorni svet, ta je potrdil novo upravo, ki ji predseduje Aleš lic. Na novinarski konferenci so govorili tudi o usmeritvah Kovinotehne v letu 1996. Podjetje, ki se je v letih po razpadu Jugoslavije soočalo z izgubo močnih trgov, je zadnje leto močno povečalo agresivnost na nabavnem in prodajnem področju. Svojo maloprodajno mrežo v Sloveniji je v zadnjih dveh letih okrepilo za dve veliki prodajni središči (v Mariboru in Brežicah), letos pa načrtuje odprtje najmanj dveh prodajnih centrov (v Novem mestu in Ljubljani). Tudi franšizna veriga je dosegla že blizu 30 prodajnih mest po vsej Sloveniji in jo nameravajo v prihodnje še krepiti. Edini maloprodajni enoti v tujini, v Moskvi, se bodo prav kmalu pridružile še druge. Grosistična dejavnost ostaja osnovna Kovinotehnina dejavnost in njene težnje so usmerjene tudi v dežele nekdanjega vzhodnega bloka, v Bosno in druge balkanske dežele. Potreba po ponudbi celovitejših storitev vodi tudi h krepitvi inženiring dejavnosti. Prilagajanje novim razmeram in novim tržiščem je povzročilo spremembe v organizaciji velikega trgovskega sistema Kovinotehne. Gre za racionalizacijo poslovanja znotraj podjetja in v eksternem poslovanju, kar tudi vodi k pridobitvi certifikata ISO 9000. (L.G.) Prodaja krškega Vidma - do podpisa pogodbe ni prišlo Čeprav je petnajstdnevni rok za podpis kupoprodajne pogodbe med podjetjem Videm v stečaju in češkim podjetjem ICEC v četrtek, 28. marca, potekel, do podpisa pogodbe o prodaji Vidma ni prišlo. To je preprečila pravna negotovost, ki je nastala z vložitvijo tožbe s strani Vitacela in Videm papirja. Češki kupec, ki je na javni dražbi kupil Videm za 35,5 milijonov nemških mark, naj bi po nepotrjenih podatkih tudi že vložil tožbo na sodišču v Krškem. (Galex) Posavska banka postala del Nove Ljubljanske banke Ljubljana, 1. aprila - Posavska banka d.d. je postala podružnica Nove Ljubljanske banke. S prihodom Nove Ljubljanske banke v Posavje pridobivajo prebivalci in gospodarstvo tega področja celovitejši finančni servis, več možnosti za tesnejše sodelovanje s strateško organiziranim pristopom do komitenta ter celo vrsto novih bančnih in parabančnih storitev. Nova Ljubljanska banka pa s podružnico v Posavju uresničuje svojo vizijo biti prisotna na širšem slovenskem trgu. Nova Ljubljanska banka, Podružnica Posavje - Krško ima sedež v Krškem ter poslovalnice v Brežicah, Sevnici, Novem mestu, Krmelju, Senovem, Bizeljskem, Brestanici in Dobovi. Podružnico N-LB Posavje - Krško bodo ljudje teh krajev gotovo sprejeli za svojo, saj so v njej ostali zaposleni vsi delavci Posavske banke. Podružnico vodi dr. Dejan Avsec, sodelovanje z gospodarskimi družbami vodi Irena Čargo, poslovanje s prebivalci pa Slavica Glavač. Mhz Valantlčavo 17. 8000 Novo mesto Tel«lon:*386 M/73 174. 323 300 Teletai: +3*6 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo doklor nas boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 bi 24.00 Inde Sevnica - invalidi potrebujejo delo Sevnica, 7. marca - Inde Sevnica je podjetje, ki v svoji dejavnosti zajema tudi zaposlovanje invalidov ter njihovo varstvo in delovno vzgojo. V podjetju je 19 oseb s statusom delavca, od katerih je 8 invalidov, 20 pa je varovancev VDC. Podjetje ima status invalidskega podjetja, njegov proizvodni program pa zajema storitve šivanja za obrt in mala podjetja, kooperacijske storitve in izdelke programa VDC. V podjetju trenutno dela le en invalid pri lepljenju vrečk za zdravila, pet pa jih je začasno na delu v Kopitarni. Dva sta bolna, vendar pričakujejo, da bosta kmalu sposobna za delo. Vsi ostali zdravi delavci so na čakanju. Tu pa nastane problem. Kooperacijske pogodbe so kratkoročne in dogaja se, da so invalidi dlje časa brez zaposlitve. Delavci niso nezmožni za delo, saj so le rahlo duševno zaostali, so marljivi in usposobljeni predvsem za enostavna ročna dela, kot so pakiranje, sortiranje ali lepljenje. V letu 1996 ima podjetje sicer že zagotovljenih nekaj kooperacijskih storitev, vendar zmogljivosti presegajo naročila, kontinuiteta dela pa ni zagotovljena. Zato bi želeli sodelovanje razširiti in na ta način zagotoviti stalno osemurno zaposlitev vsem zaposlenim, še posebej pa invalidom. S kratkim poročilom o delovanju se je Inde obrnil tudi na občino, da bi skušali s skupnimi močmi rešiti to problematiko v čim krajšem času. (ksenija) GOSPODARSTVO v Kobra Šentjernej: O mobitelu, NMT-ju, GSM-u in inštalacijah za avtomobile O Kobri, podjetju iz Šentjerneja, ki se ukvarja z elektroniko, svetovanjem, prodajo in montažo ter servisom za Mobitel, je spregovoril njen lastnik Branko Kovačič, sicer elektrotehnik -izumitelj: "V podjetju smo začeli pred 14 leti, in sicer z izdelovanjem ozvočenj, ojačevalcev in drugih elementov, ki sem jih sam izumil, nadaljevali smo z dodatno opremo, s katero smo namestili mobitel v avtomobile, z inštalacijami .... zadnji dve leti pa mobitele tudi prodajamo in vse skupaj servisiramo. Naše delovno področje sega od Grosupljega do Čateža, pa tudi do Metlike, Radeč in Kozjega. Ob postavitvi baznih postaj smo v začetku naleteli na težave v Brežicah (večji centri so si postavili svoje bazne postaje na Kumu, Trdinovem vrhu ...) in v središču Krškega, kjer je bil zelo slab signal. Tudi sicer se v Krškem proda dosti manj mobilnih telefonov kot na primer v Brežicah, vendar so kljub temu v Krškem dobili svojo bazno postajo, čeprav je morda po številu naročnikov ne bi potrebovali. V Brežicah so bazno postajo postavili oktobra, in ta pokriva tudi problematični del Slovenske vasi in Bizeljskega, trenutno pa postavljamo še postajo v Podsredi, medtem ko je bila Sevnica rešena že lani. Lahko rečem, da je zaenkrat področje Posavja dokaj pokrito, nekaj pa bomo morali postoriti le še v Dobovi in Slovenski vasi, saj tujci, ki pridejo čez mejo, obremenjujejo naš sistem. Tako moramo prilagajati svoj sistem tudi hrvaškemu. Sicer pa se v prvi obmejni coni upošteva lokalni dogovor - uporaba sistema NMT, ki smo ga sprejeli skupaj s Hrvati. Ta naj bi deloval na frekvenci 450 MHz, ki je zanj rezervirana, vendar nekdanja JLA tega ni dovolila, tako da so nam na koncu odobrili le frekvenco 416 MHz. Seveda so morali zato izdelovalci vse telefonske naprave posebej prirediti, to pa jih je (zaradi majhnosti tržišča) podražilo." Sistem GSM s satelitskim v bistvu nima nobene zveze, saj so ti sistemi še bolj odvisni od bazičnih postaj. Tako kot je celotno področje Posavja povezano preko kablovskega omrežja v Ljubljani, je tudi pri sistemu GSM v bistvu enako, le da bazne postaje niso na višjih hribih, ampak na nižjih gričih oz. blokih ... in jih je bistveno več, ker se lahko iste frekvence pojavljajo na več koncih; bistveno je še to, da so vse te baze povezane v mednarodno centralo - to pomeni, da lahko ta telefon uporabimo kjer koli v Evropi. Satelitsko povezane so le velike postaje. Branko Kovačič: "Tudi ta sistem (GSM) je v Sloveniji dobil Mobitel kot operater, tako da bo 1. junija pokrit že ves slovenski cestni križ. To bo sicer samo vzporedni sistem, ki se bo dopolnjeval s sedanjim. Telefoni zanj so drugačni, so na kartice, frekvenca Branko Kovačič z novo napravo in kartico pa je 900 MHz. Vendar v Sloveniji kakšnega prevelikega zanimanja za to novost ne pričakujemo. Potrebujemo pa ga predvsem zaradi tujcev in poslovnežev, ki pridejo k nam. Način distribuiranja tega sistema še ni dorečen in na tem področju se bodo pri Mobitelu, ki je glavni operater, morali še uskladiti. Aparate bomo verjetno prodajali tudi pri nas, bodo pa verjetno različnih tipov. Prodajali se bodo le s kartico, na kateri je (na mikročipu) zapisano, kdo je plačnik. To pomeni, da poznamo lastnika aparata in lastnika kartice. Če imaš kartico, jo lahko vstaviš v kateri koli telefon tega tipa in delaš, na koncu plačaš le vse porabljene impulze. Sistem je seveda evropski: telefoni so čisto poceni, impulzi pa zasoljeni". Še nekaj o inštalacijah, saj moramo vedeti, da je bil mobilni telefon najprej namenjen uporabi v avtu, seveda pa ga v zadnjem času uporabljamo še dosti širše. Pri Kobri v Šentjerneju montirajo tudi inštalacije za avtomobile, ki ne služijo le temu, da med telefoniranjem pri vožnji ne oviramo sebe in drugih v prometu, ampak imamo tako (zaradi antene) tudi boljši signal. V kratkem bo z zakonom prepovedano v avtu uporabljati aparat brez inštalacije. Cene pa so naslednje: inštalacija kot pripomoček stane 39.000 SIT (v ceni je vračunan material, delo in prometni davek), sam aparat (klasičen ročni aparat, ki deluje neodvisno od avtomobila) pa stane okoli 170.000 SIT. (Nena) Evrosad je prevzel Agrokombinatov program sadjarstva: Zagotoviti proizvodnjo in plače za 97 zaposlenih "Ko bomo spravili skupaj 2 milijona Slovencev, bo Evrosad za vsakogar izmed njih pridelal pet _____kilogramov jabolk," je program svojega podjetja do leta 2.000 predstavil ing. Ivan Kozole_____ Krško, marca - "Najprej smo razmišljali o najemu, a v takem kmetijstvu najem ni najboljša rešitev, saj so potrebna dolgoročna vlaganja. Zato smo si čez pol leta, po dolgotrajnih pogajanjih, segli v roko. Evrosad je odkupil celotno premoženje: sadovnjake, opremo, nepremičnine, prevzel pa je tudi vse zaposlene delavce nekdanje enote Sadjarstvo." Tako je pojasnil novi položaj nekdanjega sadjarskega dela v krškem M-Agrokombinatu novi soustanovitelj zasebnega podjetja Evrosad, ing. Ivan Kozole. Seveda se je ob novici o spremembi statusa Agrokombinata v javnosti pojavila vrsta pripomb. Kozole: "Na taka natolcevanja sem se že navadil. Bolj me skrbi, ali nam bo uspelo zagotoviti zaslužek in plače za 97 starih in 50 dodatnih delavcev ter njihove družine! Skrbi me tudi, kaj bo rekla Agencija in vsi tisti, ki spremljajo naše podjetje, ali bomo ali ne bomo mogli poravnavati vseh sprejetih obveznosti. Družba Evrosad je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o družbah in do države nima nič manjših obveznosti kot prej, ko se je imenovala Agrokombinat. Obvezal sem se, da bom vse površine obdeloval kot dober gospodar, da bom izpolnil vse obveznosti do delavcev. To pomeni, da ne bodo imeli 90-odstotnih plač, kot so jih imeli že več kot leto. V skladu z uspehom pri delu sem jim dolžan plačati stimulacijo. Nisem se tega lotil ne zato, da bi bil največji sadjar, ne da bi obogatel. Kdor količkaj dela, ve, da od te zemlje še nihče ni obogatel. Če bi bilo to mogoče, tudi Mercator ne bi podjetja prodal, tako pa se je razbremenil dejavnosti, ki je kapitalsko nezanimiva in ne prinaša tolikšnega donosa, kot si jo je sistem zastavil. Prinaša pa kup problemov. Zahodni trg, kamor smo se morali preusmeriti, je izredno zahteven in krut, na vreme ne moreš vplivati, nekdanji TOZD Sadjarstvo pa je v letih '89, '92, '93 in '94 prinašal izgubo. Možnosti, ki jih je predvideval sanacijski načrt, so vsebovale najem, prodajo ali likvidacijo. Ponudili so mi in po premisleku sem se odločil, da tega sadjarstva ne bom uničil, lahko pa ga skušam rešiti. Vse je bilo legalno in javno, s sodno zapriseženimi cenilci in komisijo. Strošek nakupa je na kredit in 80 milijonov je samo del cene. Ob tem bo treba plačati še repromaterial (po nabavni ceni), odkupiti vse lanske zaloge in še vrsto drugega. Vsa strojna oprema je dejansko (ne le knjigovodsko) izrabljena jo bo treba postopoma obnoviti. Vse to, vključno s proizvodnjo do nove letine (jeseni), bo treba sofinancirati s posojilom, in vse to sem zamenjal za odlično menedžersko pogodbo s Poslovnim sistemom Mercator, ki sem jo obesil na klin." Skupno bo družba Evrosad zaposlovala 97 nekdanjih delavcev Agrokombinata. Meritve po delovnih urah (gre za delovno intenzivno panogo, kjer predstavlja 50 odstotkov stroškov delo) kažejo, da bodo morali zaposliti še kakih petdeset delavcev. To bodo sicer občasna delovna mesta, a razporejena čez vse leto. Prevzeli so cca 300 ha površin z nasadi, od katerih je dobršen del že oslabljen in potreben obnove. Okrog 30 odstotkov nasadov je sposobnih za konkurenco na trgu, vsi ostali pa potrebujejo takojšnjo ali postopno obnovo. Letna proizvodnja šteje 600-700 vagonov različnega sadja: jabolk, hrušk, breskev in jagod, poleg pa bo še nekaj sadilnega materiala. Kozole: "Naš cilj je, da ohranimo vsa delovna mesta, če pa nam bo sreča naklonjena (pa tudi narava in politika), se bomo lotili intenzivnihupložb, zlasti pri obnovi sadovnjakov. Potrebna pa je tudi hitra in temeljita prenova hladilnice. V svetu obstajajo novi sistemi hladilnic, ki omogočajo kakovostno hrambo sadja, v kateri se krog ponudbe ne prekine. Sadje lahko prodajaš vse leto. Novi sortirni stroji ne ločujejo več sadja samo po velikosti, ampak tudi po barvi. S tujimi partnerji navezujemo stike, pospešeno se nameravamo lotiti intenzivnega dela proizvodnje Oagod in drevesničarstva) ter obnove hladilnice. Zgodovina sadjarstva v Posavju sega v petdeseta leta, ko je gospod Vesel v Leskovcu zasadil prve nasade. Odtlej je panoga nenehno rasla, dokler ni med leti 1990-1995 zastala. Nekaj so k temu prispevale slabe letine in smola z vremenom, nekaj izguba južnih trgov, najhuje pa je bilo, ker nam je hrbet obrnila politika. Končno so tu še denacionalizacijski zahtevki. In tako je sadjarstvo v Krškem zašlo vtežave, ki so bile videti nerešljive. Kljub temu sva s takratno kolegico, ing. Andrejo Brence, ustanovila podjetje Evrosad in naš načrt je, da do leta 2.000 skušamo nadomestiti zamujeno. (Ika) Vili Manček, direktor Mercatorjevega profitnega centra Preskrba: Nakupovalni center kmalu v novi obleki Sedanji "šoping" bo postal velika sodobna samopostrežna prodajalna, v diskontu bo baby center, v ____________zgornji etaži pa bodo lahko zasebniki najeli prostor za svoje prodajalne________ Krško, marca - Konec marca se je pričela prenova krškega nakupovalnega centra. Predsednik poslovnega sistema Mercator, Vili Manček Kazimir Živko Pregl, je na srečanju z novinarji sredi marca pojasnil, da je bila krška Preskrba dobro podjetje in da bo s tem, da je postala profitni center, samo pridobila. Razen prenove nakupovalnega centra se bo v zelo kratkem času pričelo tudi spreminjanje prodajnega centra v Žadovinku. t) O nakupovalnem centru je direktor profitnega centra Preskrbsj, Vili Manček, povedal: "Dela.jpodo potekala postopoma. Začeli bomo pri samopostrežbi in samoizbiri, bistroju in v delu, kjer je sedaj Planikin lokal. Bodoča enotna samopostrežba bo merila 1.020 kvadratnih metrov, njena podoba bo povsem spremenjena. Dostop bo drugačen, prostor bo združen in ne bo več diskonta. Sodobna računalniška tehnologija omogoča sprotno usklajevanje cene s količino kupljenega blaga. Razen dodatnih 50 parkirnih prostorov bomo "> spremenili tudi zunanjo ureditev, posodobili zahodni del, kjer dostavljamo blago. Vhod bo skupen s prihodnjim domom upokojencev. Po otvoritvi tega prenovljenega dela bomo zaprli diskont (ki bo ta čas deloval tudi kot samopostrežba) in v njem uredili sodoben baby center. Drugo etažo bomo oddali v najem individualnim prodajalcem, ki se bodo hoteli vključiti v našo ponudbo, saj bi radi, da bi bila ta čim bolj celovita in atraktivna." Z reorganizacijo je k profitnemu centru Preskrba prešel tudi trgovski del Agrokombinata. To pomeni, da bodo sedanji center v Žadovinku, kjer so kmetijski stroji, repromaterial in servisne delavnice, preuredili in namenili storitvenim dejavnostim, oskrbi kmetijstva... V celoti bo projekt vreden 5 milijonov mark. Na vprašanje o nadaljnji reorganizaciji pravi Manček: "Na Vidmu imamo res štiri prodajalne skupaj, a dva izmed teh lokalov sta v lasti Vidma, ki ju hoče zase. Pravijo, da nam konkurence ne bodo delali, nam pa ostaneta samo še dve prodajalni. V Podmornici bomo zgornjo etažo namenili (čeprav ne takoj) eni izmed Mercatorjevih verig - tekstilni. Spodaj bomo samopostrežbo in diskont združili in organizirali čisto živilsko prodajo". (Ika) KMETIJSTV NAŠ GLAS, 13-4. APRIL 1996 Ob veliki noči Pred nami so prazniki. Tistim, ki bodo v njih le uživali, bo zares prelepo. Kar nekaj pa nas je takšnih, ki se bomo še kako ukvarjali s pripravami nanje, saj želimo, da bi bilo naši družini v prazničnih dneh doma čim lepše in čim prijetnejše. Pomladna slavja so že od davnih dob pomenila praznovanje zmage svetlobe nad temo, poletja nad zimo, toplote nad mrazom. Prinašanje zelenja v domove na velikonočno cvetno nedeljo je šega, mnogo starejša od krščanstva. Ta stik je mlademu poganu, ki je veroval v sile narave, vlival novo, svežo življenjsko moč. Šibe iz velikonočnih butar so naši kmetje skrbno hranili vse leto ponekod so ta običaj še obdržali. Kadar je grozila nevihta, je bilo treba vreči v ogenj vejico breze, bršljana, vrbovih mačic ali leske iz velikonočne butare, in toča ni mogla uničiti pridelka. Te stare šege pomenijo dediščino prastarih pomladnih obrambnih šeg, pomenijo spomin na davna poganska obredja, ki naj bi v pomladnih dneh pričarala v hišo srečo in blaginjo. Cvetni nedelji sledi veliki teden -čas priprave na veliko noč. V času velikega tedna je treba pospraviti hišo, nekateri so jo tudi prebelili. Velika noč v prvotnem pomenu besede torej označuje v noč od velike sobote na veliko nedeljo, za Slovence pa je to označba Kristusovega vstajenja. Velika noč je v primerjavi z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem. Pravo praznovanje se prične v soboto opoldne po kosilu. Mladina je začela praznovanje že prej, in to ob raznašanju blagoslovljenega ognja. Po kosilu je bilo po večini slovenskih krajev in je večidel še danes blagoslov jedil "velikonočnega Ttegna", ki so ga gospodinje pripravljale že ves dopoldan, nekaj pa že prejšnji dan. Od nekdaj je tako, da je za to priložnost obilo dela in truda, zakaj za veliko noč si je tudi najrevnejši človek prskrbel vseh dobrot. K blagoslovu jedi ponavadi nesemo kruh, potico, prekajeno šunko, klobase, hren, krompir in seveda jajca, ki se pri nas imenujejo tudi pisanice in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Predstavljale pa naj bi solze. Naredite čim več lepo poslikanih pisanic in seveda prijetno vzdušje v vaših družinah. KKS Krško svetovalka zakmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren Se eno društvo vinogradnikov Velika Dolina, 19. marca - V avli dolinske osnovne šole so pripravili ustanovno skupščino društva vinogradnikov Velika Dolina-Jesenice, ki se je je udeležilo 33 tamkajšnjih vinogradnikov. Ta kot brežiške občine je ljubiteljem žlahtnega pridelka bolj malo znan, pa tudi vinogradniki teh dveh krajevnih skupnosti se doslej niso udeleževali večjih vinskih prireditev. To pa morda ravno zato, ker čutijo, da vseh skrivnosti pridelave vina ne poznajo dovolj dobro. Zato so med najpomembnejše aktivnosti novega društva, ki ga vodi Stanko Klemenčič z Velike Doline, zapisali, da bodo poskrbeli za izobraževanje svojih članov tako na področju nege in zaščite vinske trte kot v zvezi s kletarjenjem. Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi vodja Oddelka za kmetijstvo pri brežiški upravni enoti, Bojan Jevševar, in kmetijska svetovalka Milena Rozman, vinogradniki pa so ob tej priložnosti izrazili nezadovoljstvo nad načrtovalci podgorjanske vinske ceste, ki so nanje pozabili. (ES) Bo Malkovec dobil vinsko cesto? Tržišče-Malkovec, marca - V prijetnem vzdušju je y Malusovi zidanici potekal zbor Društva vinogradnikov Malkovec. Po pregledu dela v preteklem letu je ing. Franc Živič pripravil strokovno predavanje o obnovi vinogradov, občinski referent za kmetijstvo Ivan Kelhar pa je seznanil navzoče vinogradnike z možnostmi, da tudi Malkovec dobi vinsko cesto, ki naj bi spadala v sklop gornjedolenjske vinske ceste. Poudaril je, da so objektivne možnosti dane že s spodbudami države, da pa bodo tudi društva sama morala pokazati voljo pri pripravljanju projekta. Ob tem je pohvalil delo društva in njegova prizadevanja za stalno izobraževanje vinogradnikov in izboljšanje kakovosti vin na tem področju. V zaključnem delu so razglasili rezultate ocenjevanja vinskih vzorcev letnika 1995. Komisija je ocenjevala 67 vzorcev rdečega vina, med katerimi je prevladoval cviček, in 51 vzorcev belega. Najvišji oceni za cviček sta dobila Franc Pire in Marjan Pire, najboljše belo vino pa je pridelal Franc Tramte. Kljub temu da preteklo leto vinogradnikom ni bilo najbolj naklonjeno, so v društvu zadovoljni, pravi predsednik Ignac Strmole, ki že kuje načrte za naprej. "V letošnjem letu bomo organizirali tečaj kletarjenja, sodelovali pri ocenjevanju vin v zvezi društev, izvedli eksurzijo v Virštanj ter obiskali radgonski kmetijski sejem. S tako delovnim izvršnim odborom ni težko pripravljati aktivnosti v društvu." (Jakob) TRGOMOTO d.o.o. PRODAJNO SERVISNI CENTER ©PIAGGIO/ YAMAHA CAGfUl S Kawasaki TOMOS / CKŽ139, 8270 KRŠKO tel./fax: 0608/22-442 9, Občni zbor rejcev goved in konj Krško, 22. marca - Na občnem zboru govedorejcev se jih je zbralo nekaj manj kot 50, ki se ukvarjajo s to panogo. Splošni vtis o govedorejstvu ni bleščeč in verjetno se bodo redki odločili usmeriti v panogo, ki je prej Izgubarska kot donosna. Rejci nemalokrat vložijo več, kot kasneje dobijo za stroške in trud. Načenjali so žgoče teme, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Na vprašanja je najprej odgovarjal predstavnik veterinarske službe Tomaž Cigler, ki je v odgovorih ponudil nekaj navodil za reševanje problemov pri zdravljenju plodnostnih motenj. Nato je direktor združenja govedorejcev Slovenije, Branko Tomažič, predstavil smernice razvoja združenja. Spregovoril je o novem pravilniku o odkupu mleka, ki so ga izdelali in dali proučiti. Ta naj bi bil realnejši od sedanjega, ki je strožji od vseh evropskih. Govedo iz Slovenije je za tujce zanimivo predvsem zaradi manjšega onesnaženja s pesticidi. Upati je, da jo bo domača govedoreja odnesla bolje kot angleška, ki se sooča z nepredvidljivo virusno boleznijo norih krav in razmišlja o pomoru 11 milijonov glav goveda. Občnega zbora se ni udeležila Marija Klopčič z biotehnične fakultete, ki bi morala predavati na temo analize mleka. Zato je njen predhodnik postregel s podatkom, da bodo kmetje, ki bodo imeli v mleku do 400.000 somatskih celic, še naprej stimulirani. Kapele, 24. marca - V prostorih gasilskega doma so se posavski konjerejci številčno udeležili občnega zbora in zapolnili dom do zadnjega mesta. Posavje je z vrnitvijo posavske pasme skoraj v vrhu konjerejstva v Sloveniji. V tem trenutku imajo 450 plemenskih konj. Predsednik Jože Urbanč je opisal delovanje društva v minulem letu. Za njim je spregovoril vodja republiške selekcijske službe za konjerejo, mag. Janez Rus, ki je največ govoril na temo žrebcev in pomembnosti plemenskih čred. Kakovost konjskih čred bodo lahko dvignili ie z odbranimi in pregledanimi plemenskimi žrebci, ki so dobili odločbo za plemenilno sezono. Vse nelicenčne Žrebce pa bodo pričeli izločati. Še naprej bodo priznani uvoženi žrebci iz Hrvaške. Lani je država kupila enega, letos pa bodo kupili le 2 ali 3, čeprav je potreba po njih večja. Težava je visoka cena zanje, zato bi bilo potrebno plemenski material vzrediti doma, da bi bila razširitev cenejša in hitrejša. Za ureditev stanja bi letos potrebovali 30 do 50 žrebic. Najpogostejša vprašanja rejcev so bila na temo skočnine.za katero bo potrebno oojSteti več kot 7.000 SIT, kolikor je zadostovalo do sedaj. Poudarek je bil na obveznem cepljenju in pregledu krvi konj, ki gredo na sejem, saj podatki pravijo, da je pri nas veliko okuženih živali, kar negativno vpliva predvsem na plodnost. V prihodnje bodo izvajali nekatere ukrepe: 1. regresiranje skočnine za kobile, podpuščene pod licenčne žrebce; 2. zavarovanje plemenskih žrebcev; 3. promocija konjskega mesa (za to priložnost so natisnili zloženko v nakladi 20.000 izvodov). Zaključek zbora se je končal s prigrizkom konjskih specialitet. (Mr.Jozo) Sorte krompirja za sajenje v letu 1996 AGRIA (A) je poznana, zelo rodovitna sorta, vendar je primerna predvsem za industrijsko predelavo za pomfrit oziroma čips in v gostinstvu. Ima izrazito rumeno meso, gomolji pa so veliki, podolgovato ovalni z rumeno kožico in odporni proti poškodbam zaradi udarcev. Sorta se dobro skladišči. ARINDA (B) je srednje rana sorta s svetlorumenim mesom in rdečo kožico. Gomolji so podolgovati. ASTERIX (B) je srednje pozna sorta s svetlorumenim mesom. Gomolji so veliki, podolgovato ovalni in imajo rdečo kožico. Se precej dobro skladišči in je primeren za predelavo v pomfrit. AUSONIA (B) je nova, zelo rodovitna, srednje rana sorta. Gomolji so ovalni z gladko, močno rumeno kožico. Meso ima svetlorumeno. Je odporna proti suši, gomolji pa niso občutljivi na udarce. CARLINGFORD (A) je srednje rana sorta z belim mesom. Gomolji so okrogli s svetlorjavo gladko kožico in plitkimi očesi. Je jedilna sorta, ker se gomolji ne razkuhajo, meso pa ne potemni. CONCORDE (A) je srednje rana sorta. Meso ima svetlorumeno, gomolji pa so podolgovato ovalni z rumeno in gladko kožico. Je obstojen v skladišču in odporen na udarce. COSMOS (A) je zelo rodovitna, vsestransko uporabna sorta s svetlorumenim mesom. Je srednje rana sorta z velikimi ovalnimi gomolji s svetlo rumeno kožico. Primerna je za jesensko in zgodnjo zimsko uporabo. FRISIA (A) je srednje zgodna, zelo rodovitna sorta krompirja s krembelim mesom. Gomolji so ovalni, gladki, z rumeno kožico. FIANNA (B) je vsestransko uporabna, rodovitna, pozna sorta s krembelim mesom. Gomolji so veliki, okroglo ovalni, z rumeno kožico. Dobro prenaša skladiščenje in je odporna proti suši. Je jedilni krompir, primeren tako za predelavo kot za svežo uporabo. KONDOR (B) je zelo rodovitna sorta, primerna za pridelavo v različnih klimatskih pogojih. Gomolji so veliki, podolgovato ovalni in maloštevilni. Kožica je rdeča, meso pa svetlorumeno. Je srednje rana sorta, ki dobro prenaša sušo, pa tudi gomolji so kar odporni proti udarcem. MARIS BARD (B) je zelo okusna, belomesnata, srednje rodovitna sorta krompirja. Gomolji so okroglo ovalni z belo kožico. Je zgodnja sorta. ROMANO (A) je zelo rodovitna, dobra jedilna sorta, ki se odlično skladišči. Gomolji so okroglo ovalni, srednje veliki z rdečo kožico in belim mesom. Je srednje rana sorta, primerna tudi za ozimnico. SANTE (A) je vsestransko uporabna, zelo rodovitna, srednje rana sorta. Ker je odporna na krompirjevo plesen in virusne bolezni, se jo priporoča za biopridelavo. Ima podolgovate gomolje s svetlorumeno gladko kožico in rumeno meso. Za jesensko in zimsko uporabo je primerna do marca, v skladišču pa tudi razmeroma zgodaj kali. CORNADO (A) je srednje rana sorta, malo poznejša od sorte DESIREE, z rdečo kožico in rumenim mesom. Gomolji so podolflovato ovalni. Kmetijski svetovalec Jože KRAMAR, ing. agr. Dnevu voda na rob Letošnja tema: Krka Kostanjevica, 22. marca -Predstavniki novomeškega vodnogospodarskega podjetja in drugih ustanov, ki skrbijo za vodno okolje, so si za svoj posvet izbrali dolenjske Benetke, kjer je ritem vode isto kot življenje kraja, kjer vsako, še tako majhno spremembo vodnega prostora več kot le "opazijo". Vodni gospodarstveniki so se posvetovali tudi o težavah z onesnaženostjo vode, glavna pozornost pa je bila namenjena ustavljanju in preprečevanju vodne erozije. Krajani nimajo nerealnih zahtev za "svojo" Krko, vendar si želijo, da bi se kaj premaknilo, da propad le ne bi bil tako nezadržno blizu... Milan Kuplenik, samostojni podjetnik: "Najprej je treba ugotoviti stanje. Gotovo je daleč od dobrega, vendar tako vsaj veš, pri čem si. Javna skrivnost je na primer, da zmogljivosti novomeške čistilne naprave niso dovolj velike in da marsikaj izpusti. Industrija sicer daje precej denarja za ekologijo, vendar to ni nujno dovolj - te stvari so povsod zelo drage. Za Kostanjevico je vedno veliko besed o turizmu, ena od osnov zanj pa je tudi Krka. Pa tudi otroci se v njej še vedno kopajo. Vprašanje je, ali moramo res čakati, da se kaj zgodi, preden bomo ukrepali." Željko Koljančič, strojni tehnik: "Zame so glavni onesnaževalci podjetja -Novoles, Novoteks, Revoz in novomeška kanalizacija. Še najbolj pozitivno ekološko usmerjeno podjetje je Krka. Zlom gospodarstva je kriv, da v ta namen ni več toliko denarja, pa tudi zavest o varovanju okolja ni na najvišji ravni. Za kormorane je vsakdo slišal, za kemične snovi v Krki pa ve le malokdo. Res pa je, da se čez noč ne da veliko storiti. Mislim, da bi morali novomeški politiki na ravni države bolj pritisniti, da ne bi bilo samo obljub. Res, da smo v Kostanjevici samo manjši onesnaževalci, to pa samo zato, ker nas je manj. Krivi smo vsi, od izvira do izliva." Robi Hočevar, tajnik Ribiške družine Kostanjevica: "Tema posveta je bila zaščita brežin Krke pred erozijo z avtohtonimi (naravnimi) materiali, točneje: vzdrževanje desnega brega desnega rokava reke. Pri VGP Novo mesto so nas že oktobra prosili za soglasje za dela, vendar se čudim, da nas niso povabili na posvet. V potoku Obrhu poglabljajo strugo, pa nas za ta dela niti niso vprašali po soglasju, le obvestili so nas, da bodo pričeli delati... Za nas pa je potok življenjskega pomena, tak poseg lahko izniči ves naš trud. Dejstvo je, da je s kemičnega vidika Krka bolj čista kot pred petimi, šestimi leti. Ko govorimo o oporečnosti za vodni živelj, je ta nizka, drugo pa je, če govorimo o kopanju. Čistilna naprava v Novem mestu določene zadeve prečisti, vendar so komunalne odplake (ki jih je največ), najbolj bogate ravno s fosfati in nitrati, ki so dobra podlaga za različne organizme. Škropiva pa povzročijo celo takojšen pomor. To se ne da tako hitro očistiti kot npr. industrijske odplake." (nic) Vabimo Vas na predstavitev razvojnega projekta Možnost za pridelavo vrtnin in zelenjave v občini Sevnica, ki bo v petek, 12. aprila, ob 10. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici. Predstavitev in uporaba razvojnega projekta je namenjena širši javnosti, pridelovalcem vrtnin in zelenjave, tistim, ki razmišljajo o povečanju dohodka na manjših kmetijah. Kmetijska svetovalna služba Sevnica SEJEM Prašičji sejem Brežice. 30. marca - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 180 prašičev, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 310-370 tolarjev za kilogram žive teže prodali 120. Prodali pa so tudi 20 od 60 starejših prašičev. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 230 do 250 tolarjev. Zdravilni REGRAT Regrat kot prva solata pritegne na travnike številne ljubitelje te zdravilne zeli, ki ne le da je dobra, pač pa je tudi zelo zdrava, saj so njene blagodejne učinke zelo dobro poznali že stari Grki. Ker ugodno vpliva na jetra in ledvice, je regrat priporočljiv za spomladansko čiščenje krvi in kdor ga redno uživa, ne ve, kaj je Spomladanska utrujenost. Pospešuje izločanje seča in žolča, Odpravlja zastoje v presnovi, razstruplja telo, poživlja in vrača moč. Prav tako je nepogrešljiv pri čiščenju kože in s pridom bi ga mogli uporabljati mladi, ki imajo probleme z aknami. Paziti pa moramo, da ga ne nabiramo blizu prometnih cestišč, saj nase vleče težke kovine, podobno kot trpotec. Zato ga raje nabiramo v višinskih predelih. Oprati ga je treba večkrat pod tekočo vodo, najbolje takoj, ko smo ga nabrali, ker se zelo hitro osuši. Dokler ne gre v cvet, naj bo vsak dan na jedilniku in marsikateri pregled pri zdravniku ne bo potreben. Ko pa zacvete, stebelca lahko žvečimo, saj mleček v njih odlično uravnava sladkor v krvi, (ParaJozo) Naša anketa: Velika noč: kaj si obetamo od praznika novega življenja? Tokrat ne bom pisal o veliki noči, kot o njej pišejo modre knjige in kot o njej govorijo modri ljudje ali vsaj tisti, ki se na zadevo spoznajo. Veliko noč so že v drugih časopisih razčlenjevali tisti, ki to znajo, in tisti, za katere bi bilo bolje, da se je ne bi lotili. V uredništvu se nam je zdelo primerno, da tako pomembnemu prazniku namenimo anketo, pa naj ljudje povedo, kaj pričakujejo od njega. In pika. Rad pa bi ostal pri simboliki obujanja novega življenja. V zadnjem času smo se kar nekajkrat spogledali nad rezultati (zlasti) krškega gospodarstva, ki je sesuto v prah. Ob "takih" priložnostih se običajno srečujemo skoraj vedno isti ljudje, zato se naši razgovori in misli vselej ponavljajo, in sreča je, če se včasih kaka zamisel nadgradi. Žal slišimo predvsem tarnanje in ostre pripombe na račun tistih, ki bi morali kaj storiti, pa nočejo, ne znajo, ne zmorejo ... Saj je vseeno. Ob vsem tem smo priče tudi nenehnim prepirom, podtikanjem, medstrankarskemu in medosebnemu rivalstvu, privoščljivosti, očitkom... Naš gost na zadnjih odprtih straneh Našega glasa, poslanec v državnem zboru, Franc Černelič, je med drugim pripomnil, da "drugi samo čakajo, da se Posavci do konca med seboj skregamo, da nas bodo pohodili." To je kruta resnica. Velika noč je ne le čas Jezusovega vstajenja od mrtvih, ampak (tudi) čas barvanja pisank. Jajca so tako simbol kapelj Kristusove prelite krvi kakor zametka novega življenja. Naj ne zveni neokusno, če zapišem, da bo moral vsakdo izmed nas, ki lahko stori kar koli za skupno dobro, "imeti jajca" in to tudi storiti. Čeprav bo včasih malo bolelo in bo imel občutek, da je pohodil samega sebe. Za tisto, kar bo storil za skupni blagor, mu verjetno ne bo nikoli nihče rekel hvala, zaradi skupnega gorja pa si bo nekoč gotovo dovolj očital tudi sam. Ko bo gledal, kako bodo ljubljanski močvirniki Posavje čedalje bolj neizprosno spreminjali v Kalabrijo. Zato si, prosim vas, vzemite med temi prazniki čas in razmislite o tem, kaj je res v skupno korist posavskih občin in občanov. Želim vam srečne praznike. (Ika) Joži Mohar, farmacevtka iz Krškega: "Veliko noč praznujemo, ker je to že tradicija. Opažam, da je to v veliko veselje otrokom: takrat je vsa družina skupaj, ko barvamo jajčka in pripravljamo košarico za blagoslov, ki jo ponavadi odnesemo skupaj v cerkev. Praznik je spoštovanja vreden -nasledili smo ga od staršev in ga bomo prenesli na svoje otroke. Dobro je, daje to dela prost dan, ker se tako lahko v celoti posvetimo prazniku." Zdenka Koritnik, dijakinja z Orehovega: "Velika noč je zame cerkveni in tradicionalni praznik. Vedno ga praznujem doma skupaj s starši. Delamo stvari, ki so običajne za te praznike: barvamo jajca, pečemo potice, kuhamo šunko, ter se veselimo, da smo skupaj. Še vedno iščemo zajčka v travi, ki nas preseneti s kakšnimi darovi. Mislim, da bi takšne praznike morali spoštovati, ker združujejo družino." Albina Potočnik, gostilničarka iz Loke pri Zidanem mostu: "Začetek praznovanja velike noči je pri nas vedno delaven, saj imamo gostilno pri cerkvi in po maši vaščani radi pridejo na pijačo. Vendar se tudi kmalu razidejo, takrat pa si vzamemo čas za praznovanje tudi mi. Vsi prazniki, ki so povezani s tradicijo, so mi všeč. Takrat se zbere vsa družina, kar se drugače le redko zgodi." Marjan Mohar, komercialist iz Krškega: "Še iz otroštva se spomnim, da je bil ta praznik nekaj posebnega. Oba starša sta z velikim zanosom pripravljala vse kar sodi k praznovanju. To se je prijelo tudi mene, sploh obred pri mizi po žegnu. Ta praznik me spomni, da se je zima poslovila in pred prag prinesla pomlad. Ker ima zame in mojo družino velik pomen se mi zdi prav, da ga prenesemo na svoje otroke kakor so ga prenesli starši name." Janez Vogrinc, strojni inženir iz Gaberja pri Dobovi: "Velika noč je eden izmed dveh največjih krščanskih praznikov, praznuje ga veliko ljudi po vsem svetu. Tudi meni veliko pomeni. Je trenutek miru in neke notranje sreče, zato se ni čuditi, da v teh prazničnih dneh toliko ljudi obiskuje cerkev, kjer te občutke še posebej doživljajo. Želim, da bi to lepoto občutilo še več ljudi; Tako bi se bolj zbližali v dobrem in pustili spore ob strani." Andrej Keršič, dijak z Vrha nad Boštanjem: "Za praznike bomo dopoldan verjetno doma, tako kot vsako leto, popoldan pa gremo ponavadi na obisk k starim staršem, kjer se zberemo tudi z drugimi člani družine, bratranci, tetami...Vedno je na mizi potica in šunka, pa tudi pirhov ne manjka. Meni so takšni prazniki všeč, še posebej zato, ker nekatere sorodnike bolj poredko vidim." Slavka Gabrič, gospodinja iz Brežic: "Velikonočni prazniki so nekaj lepega, ampak današnji svet jih ne doživlja več tako, kot smo ga doživljali takrat, ko sem bila jaz še otrok. Takrat je nam otrokom pomenila recimo tista šunka, jajca, potica in ostale dobrote, ki so se pojavile na mizi samo enkrat na leto, mnogo več kot danes, ko imajo tako otroci kot odrasli vsak dan vsega v izobilju. Današnji občutki se s takratnimi ne dajo primerjati." Vera, upanje, ljubezen naj bo vodilo našega življenja, ki je enkratno, neponovljivo. Velikokrat se sprašujemo, kaj je pravzaprav življenje? Kaj so prave vrednote tega življenja? Koliko je vreden človek kot del tega Življenja? Koliko še cenimo dobroto in razumevanje? Kaj nam pomeni ljubezen do bližnjega, ljubezen do ubogih? Priča smo današnjemu svetu: na eni strani hitenje za materialnimi dobrinami, za čim boljšimi, dražjimi stvarmi sodobnega sveta, za bogatimi oblekami; povezujemo se med seboj z najsodobnejšimi komunikacijskimi zvezami, ki pa nas na žalost dostikrat le oddaljujejo med seboj - na drugi strani pa čedalje močnejše odkrivanje moči bogastva duha, upanja in ljubezni. Odkrivamo človeka kot veliko vrednoto življenja, saj so njegova dobra dela potrditev za to. Družina, najmanjša celica naše družbe, je osnovna prenoviteljica našega življenja, našega razumevanja, naše kulture, medsebojnih odnosov in nenazadnje vse družbe. Vdanost in zvestoba družini pomeni tudi vdanost in zvestobo prijateljem, sodelavcem. Iz družine, ki bo spoštovala in negovala našo čudovito slovensko pesem, naše običaje, duhovne vrednote, ki smo jih sprejeli že pred tisoč dvesto petdesetimi leti, bodo zrasli pokončni ljudje. In ti ljudje bodo znali ustvariti oblast, ki jo potrebujemo in katere vodilo je služenje drugim, živeti za druge, razumeti slabotne in zaničevane. Obenem pa našo domovino voditi in pripeljati v elitni svetovni vrh. Jutri, ko bo nov dan, nadaljujmo svoje poslanstvo, vsak dan naredimo kaj dobrega zase ali soseda, prijatelja, morda neznanca, ki smo ga naključno srečali. Tako bomo zvečer, ko bomo legli k počitku, ob misli, da smo storili nekaj dobrega, spokojno zaspali. Saj je tako lepo živeti z dobroto in ljubeznijo v srcu in s pesmijo na ustih. (Darinka Cvetko-Šegota) s Velika noč Pojem "velika noč" se nanaša na dogodke pred skoraj 2.000 leti; to so dogodki, ki opisujejo Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. V preteklih stoletjih so mnogi "strokovnjaki" poskušali z znanstveno metodo dokazati, da Kristus nikoli ni živel; njihovi poskusi so se vedno izjalovili. Danes vemo, da je Jezus Kristus zgodovinska osebnost - o tem pričajo mnogi dokazi. Angleška beseda "Historv" (zgodovina) pravzaprav pomeni "His story" ( Njegova zgodba). Nesporno je dejstvo, da nihče v zgodovini človeštva ni tako drastično vplival na razvoj kot prav Jezus iz Nazareta. Noben dogodek ali oseba ni navdihovala toliko literarnih, likovnih in glasbenih umetnikov kot prav Jezus Kristus. Nihče ni nikoli tako burkal duhov kot prav On. V treh letih svojega javnega delovanja je nauk o ljubezni do Boga in do bližnjega, nauk usmiljenja in dobrote, nauk brezkompromisnega obsojanja laži, hinavšČine, nemoralnosti, nepoštenosti, povzpetništva, pohlepa po denarju in oblasti, obenem pa nauk popolnega odpuščanja, nauk svobode, usmiljenja in dobrote ... živel najprej sam in po istih načelih učil tudi svoje učence, ki jih je imenoval apostole. Ker je takratnim skorumpiranim in oblastiželjnim judovskim voditeljem očital nemoralnost in hinavšino ¦ skratka, jim je povedal resnico, so se zbali za svoje "stolčke" in privilegije, skovali načrt o njegovi usmrtitvi in ga na veliki petek tudi v celoti izpeljali. Tako je umrl Pravični namesto krivičnih. Danes vemo.da smrt poštenih in pravičnih ni bila značilna le za čase pred 2.000 leti. Tudi v sodobnem svetu se marsikdaj in marsikje dogaja, da tisti, ki obsojajo nepoštena, nemoralna in krivična dejanja, svojo resnicoljubnost pogosto plačajo z lastnim življenjem. Danes svet morda bolj kot kdaj koli prej potrebuje rtpuk Jezusa Kristusa, potrebuje Resnico, odpuščanje in medsebojno ljubezen (mislim, da je naša ljuba domovina Slovenija med najbolj "potrebnimi" - nujno potrebuje Resnico; dovolj je bilo prevar, laži, in tatvin). Jezus iz Nazareta je zase trdil, da je Bog. To so težko verjeli celo njegovi učenci. Ko se jim je po vstajenju (na Velikonočno jutro - nedelja) prikazal v "poveličani podobi", je prej nejeverni Tomaž dejal: "Moj gospod in moj Bog." Te besede milijoni ljudi po svetu še danes sprejemajo za svoje. Tisti, ki križanemu in od mrtvih vstalemu Jezusu iz Nazareta še danes zaupamo svoja duhovna življenja, črpamo notranji mir, veselje, moč za premagovanje vsakodnevnih težav, moč za delo, ljubezen in odpuščanje iz Njegovih neusahljivih izvirov in verujemo, da je po svojem Svetem Duhu prisoten v vsakem trenutku našega življenja Danilo SITER Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, kij se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000} Bramacovih strešnikov BRAMAC Varna streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom SREDI NAŠ GLAS, 13-4. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 18. IN 24. JANUARJEM 1996 i. Psihoenergoterapevt Drago Kavšek Danes, v četrtek 4. aprila, nastopi polna luna s Soncem v Ovnu in Luno v Tehtnici, kar vedno pomeni večje napetosti v ljudeh. Zato bodite previdni in V po možnosti ne nasedajte duhu alkohola. Mars bo še nekaj dni v kvadratu z Jupitrom, kar ponavadi pomeni porast kriminala, predvsem tatvin oziroma gospodarskega kriminala. Lahko pomeni zaostritve med državami in narodi, ki so že v tradicionalno slabih odnosih. Jupiter bo skoraj ves april v poikvadratu s Plutonom, kar kaže na konflikte znotraj političnih strank ali v vladah. Pokazali se bodo problemi v šolstvu, religiji in politiki. To obdobje je zelo neprimerno za daljša potovanja, ker se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Posli ne bodo tekli gladko, veliko bo zastojev, lažnih obljub in poti, storjenih zaman. April je prvi pravi pomladanski mesec. Pomlad simbolizira ponovno rojstvo. Vse v naravi se prebuja, ravno tako pa tudi v ljudeh. Vse, kar smo delali pozimi, prinese spomladi rezultate. Ni čudno, da je bilo Jezusovo vnebovzetje v pomladnem času. Zmotno je prepričanje, da je Jezus umrl na križu in je potem vstal od mrtvih. Ne, on je bil vnebovzet, kar je nekaj povsem drugega od smrti. Vnebovzetje v resnici pomeni smrt ega in ponovno rojstvo v luči. Pravzaprav je ta dogodek razsvetljenje, o katerem lahko veliko pregrete v knjigah indijske filozofije, pa tudi iz zahodne. Razsvetljenje je pravzaprav spoznanje o sebi: o tem, odkod smo, kam gremo, zakaj je življenje takšno, kot je, skratka, razsvetljenje je trenutek, ko dobimo odgovore na vsa vprašanja in še mnogo več. Naloga vseh ljudi je doseči to stanje, ki pa se ga doseže le s popolno, brezpogojno ljubeznijo do vseh bitij. Sodeč po aktivnih aspektih karmičnega Saturnaz vsemi transsaturnovskimi planeti (Uran, Neptun in Pluton), ki so ravno v tem času najbolj izraziti, se bo ta mesec marsikaj zanimivega dogajalo, še posebno okrog omenjenega praznika. Kdo ve, kaj bo. V vsakem primeru pa so energije, ki izhajajo iz našega Izvora, vsak dan močnejše, zato se nekateri ljudje prebujajo iz spanca, drugi pa se mu še bolj upirajo. No, upor proti Bogu se ne more končati dobro. OVEN: Značilno v tem obdobju je pretiravanje. Včasih se boste prav neumno vedli, ko boste skušali dokazati drugim, koliko ste vredni. Nič vam ne pomaga, raje poiščite vzrok, zakaj se hočete dokazati. Naj vam pomagam: imate kompleks manjvrednosti. Tega rešite in boste srečni. BIK: Možnosti imate, da doživite nekaj lepega in nenavadnega ali pa se izkažete, da niste tako trdi, kot drugi mislijo. Družbene spremembe se vas lahko zelo dotaknejo, tako da ne boste vedeli, kaj je narobe s tem svetom. Nič ni narobe z njim, le z vami je, pa tega nočete priznati. DVOJČKA: Bolje bo, da se ne naprezate preveč in ne stremite za vsako ceno za zunanjimi zadovoljitvami, kot sta denar in seks. Iščite srečo v sebi, bodite zadovoljni s sabo, najdite harmonijo v sebi. Vsak drug poskus se bo izkazal za napačnega. Odgovori na vsa vprašanja so v vas. RAK: Čas je zelo neprimeren za daljša potovanja, posebno v tuje dežele. Pazite na to, kaj delate s svojim denarjem, ker ga imate samo začasno. Bolje bo, da se naučite dajati ga naprej v koristne namene. Tako se ne boste navezovali nanj in ko ga zmanjka, vas ne bo strah. OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 9 '¦m. 'ji p KOZOROG 23.12.-20.1. RIBI 20.2.-20.3. LEV: V tem trenutku se borite s sabo in pri tem zelo pretiravate. Ni potrebno, da se mučite še naprej. Vse je zelo enostavno, ko se naučite predati eni osebi do konca. Pa pri tem sploh ni važno, kdo je ta oseba. Ljubezen je univerzalna sila, ki ne pozna meja. Imejte se radi. DEVICA: Vaše ljubezenske težave se bodo nadaljevale, če nočete videti, da ste enaki kot vaš partner. Nehajte se delati, da ste vi popolni, drugi pa manjvredni. Nehajte deliti ljudi na lepe in grde, ker je to le slika v vašem umu. V resnici smo vsi drugačni in - lepi. TEHTNICA: Počasi se bo vaše iskanje ljubezni lahko prevesilov pravi odnos z nekom, ki ste ga ravnokar spoznali. Če pa ste dlje časa vezani na nekoga, boste užili več harmonije in miru. Utegne biti zelo nenavadno in divje. Vse je dobro, če uživate vtem. Če ne, je treba nekaj spremeniti. ŠKORPIJON: Zopet bodo izbruhnila vaša nepotešena čustva, zato je možno vse: od divjega seksa do velikega ljubosumja in žalosti. To je pač dvojnost, ki je nikoli ne morete zadovoljiti. Edina prava rešitev je prava ljubezen -sprejemanje vsega, kar je. To je pot odrešitve. STRELEC: Pazite malo na svoja enostranska prepričanja. Smo v času, ko se vse staro podira, vi pa postanite bolj gibljivi in se začnite prilagajati. Prave stvari so znane, a se jih redkokdo drži. Naučite se ljubiti, dajati sebe in svojo lastnino. Šele potem boste zadovoljni. KOZOROG: Morda boste doživeli velike spremembe v službi ali na finančnem področju. Morda boste doživeli nekaj, kar bo za vedno spremenilo vaša dosedanja prepričanja. Sprejmite to kot del igre, ki jo imenujemo Življenje. Ja, to je igra, zato je ne jemljite preresno. Lahko vam škodi. VODNAR: To je čas transformacije za marsikoga od vas. Vaše sposobnosti bodo nagrajene in dobili boste priznanja, ki jih tudi zaslužite. Tokrat so spet vse nebeške sile na vaši strani. Vaši rezultati bodo posledica trdega dela v preteklosti - če ste seveda sploh kaj delali. RIBI: Lahko se zgodi, da bo vaši romantični duši ta čas prinesel zadovoljstvo in mir. Zato poiščite miren kotiček in ljudi, ki si tudi želijo tega. Nevezane ribice bodo morda našle sorodno dušo, ki jim bo polepšala kak dan. Ljubezen ne pozna meja, zato se ji predajte. Bodite spontani. Bono Baršek V Našem glasu ste imeli bralci kar nekajkrat možnost zaslediti kak članek o ljudeh, ki pomagajo soljudem, kadar ti izrabijo vse možnosti uradne medicine. V teh vrsticah bomo poskusili kar se da slikovito predstaviti človeka, katerega življenjska naloga je prav to -nesebično pomagati sočloveku, kadar se znajde v življenjski pat poziciji. Doslej smo takšno pomoč morali iskati zunaj Krškega, če pa bo vse posreči, jo bomo sedaj dobili doma. V podjetju Mavrica so se odločili vsak četrtek povabiti v svoje prostore radeškega psiho- energoterapevta -bioenergetika Draga Kavška, ki v popoldanskih urah sprejema ljudi, ki so poskusili vse, da bi rešili svoje težave, pa jim to ni uspelo. Prvi vtis ob srečanju z Dragom je opozarjal, da gre za izjemno razgledanega in predvsem srčnega človeka, ki izžareva dobroto in skromnost. Posebno me je presenetilo, da v vsem pogovoru ni poudaril tistega za bioenergetike značilnega "jaz, kaj drugi". In to mi je bilo vodilo, da gre za človeka, ki ne deluje iz pleksusa solarisa (področje ega), ampak za osebo, ki energijo (ljubezen) predaja preko srčne čakre. Druga zanimivost, do katere sem zaenkrat malce skeptičen, pa vendar počakajmo, da čas pokaže svoje, je le ena sama seansa, ne nekaj zaporednih kot ponavadi. Čeprav se je prvi možakar, ki je prišel iz ordinacije, počutil slabše kot pred seanso, je slabost zanesljiv pokazatelj, da je prišlo do reakcije. Se pravi, da se je pri iskalcu pomoči aktiviral imunski sistem. Naslednji dan ponavadi nastopi diametralno nasprotno počutje (izboljšanje). Naslednja zanimivost in novost, ki je prej pri bioenergetikih nisem opazil, je odkrivanje bolezni s pomočjo Kirlijanove fotografije. Večina bioenergetikov, ki nimajo razvitega tretjega očesa, si pri odkrivanju energetskih zastojev (blokad) v telesu pomaga z nihalom. Drago je korak pred kolegi s pomočjo znanstveno preverjene metode: iz posnetka lahko nezmotljivo postavi diagnozo, brez katere je nemogoče narediti pravi korak. Zase pravi, da ima najboljše rezultate pri obolenjih glave in glavobolih. Marsikdaj pa zadostuje samo pogovor in nevšečnosti, ki ste jih prinesli s seboj, izginejo, ne da bi vedeli, kdaj. Iz pogovora sem razbral, da veliko pozornosti posveča kristalom, in ta odnos goji prav na čustveno nežen način. Vsako izgubljeno vibracijo vam kristal lahko povrne. Povezanost z naravo je za človeka, ki želi ohraniti harmonijo, nujna in Drago rad pove, kako ta odnos neguje in gradi že od otroških let. Ta segment njegove osebnosti se še kako čuti. Kar se tiče teoretičnega znanja o subtilnih energijskih telesih, ki so materialnim očem nevidna, si je do sedaj pridobil prvo in drugo stropnjo tehnike reiki pri italijanskemu parapsihološkem inštitutu Piemonte iz Torina. Letos se odpravlja nad gradit svoje znanje in računa na mojstrski naziv. Tudi na aromaterapijo da veliko. Tisti, ki potrebujejo posebne sprostitve, jih popelje v odkrivanje tehnik meditacije (molitve). Žal pa nisem izvedel, ali inpersionalistično po načelu tao ali po persionalističnem odnosu z bogom. Če ga boste obiskali, boste verjetno izvedeli tudi to. Dihalne tehnike, s katerimi se zavestno vrnete čez prag tega življenja v prejšnje, bo mogoče doživljati na njegovih seansah kasneje, ko bodo za to primerno uredili prostor. In še so tehnike, ki jih s pridom uporablja, kadar začuti, da so potrebne. Pristop k zdravljenemu je celosten, saj se ne ukvarja samo z obolelim delom telesa, temveč razume človeka kot neločljivo celoto, kar ne pride vpoštev kot pri uradni medicini.« Če bo dovolj zanimanja, bo izpeljal dvodnevne delavnice, osebne transformacije in poleti v naravi petdnevne sprostitvene delavnice, ki pri ljudeh s stresnim načinom življenja pustijo ugodne posledice in vzbudijo željo po novi kreativnosti. Ne smem pozabiti, daje Drago eden redkih mojstrov pri nas, ki vas bosonoge popelje preko žerjavice. Kot ljubitelju zdravilnih zelišč mi je najbolj ugajalo njegovo poznavanje tega področja. Upam, da bova kdaj drugič na to temo še kakšno rekla. Za konec naj povem, da Drago zelo ceni konvencionalno medicino in z zdravniki sodeluje. V prihodnje si želi več tovrstnega sodelovanja, ker meni, da sta alternativa in uradna medicina lahko skupaj nezlomljiv oreh, človeštvu nujno potreben. (Para Jožo) Z vlakom do Dobove V mesecu marcu sem skupaj s svojimi učenci, ob temi o prometu, načrtovala vožnjo z vlakom in ogled večje železniške popstaje, kot je naša v Krškem. Odločila sem se za vožnjo do Dobove. Prijetno sem bila presenečena, ker sem vsepovsod pri Železnici naletela na zelo prijazne ljudi. Od prodajalca na blagajni v Krškem pa do sprevodnika na vlaku in strojevodje, ki nam je razkazal svoje delovno mesto. Posebne pozornosti pa smo bili deležni tudi na železniški postaji v Dobovi, kjer nas je vodil g. Kert in otrokom potrpežljivo, za njihovo stopnjo primerno, razložil in pokazal marsikaj zanimivega. Z njim smo bili celo na pravi "dizel" lokomotivi, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Ob tem pa so bili z nami zelo prijazni tudi vsi ostali zaposleni na tej postaji, ki smo jih srečali. Otrokom bo ta dan ostal dolgo v lepem spominu, saj so doživeli res nekaj lepih in zanimivih uric, za kar se v njihovem imenu, v imenu staršev in svojem lastnem iz srca zahvaljujem. Tatjana Umek, OŠ Jurija Dalmatina Krško Bili smo v Dobovi V četrtek smo se z vlakom peljali v Dobovo. Ko smo prispeli v Dobovo, smo si najprej ogledali železniško postajo. O postaji in prometu na njej nam je razložil pomočnik šefa postaje. Z njim smo si šli ogledat notranjost lokomotive. Ogledali smo si tudi prometnikovo pisarno. Od tam pa smo odšli v OŠ Dobova na obisk h gospe Metki, ki nas je učila v prvem razredu. Ona in njeni učenci so nas bili zelo veseli. Razkazali so nam šolo in nas pogostili. Poslovili smo se od njih in odšli proti železniški postaji. Ustavili smo se pri Aleševi babici in si ogledali veliko zajčkov. Tudi naša tovarišica Tatjana nam je pripravila presenečenje. Peljala nas je na pizzo. Na obisku v Dobovi mi je bilo najbolj všeč to, da sem videla tovarišico, ki me je učila lansko leto. Urška Pernar, 2.Č OŠ Jurija Dalmatina Krško Bili smo v Dobovi V četrtek smo si ogledali železniško postajo v Dobovi. Tam je bilo veliko vlakov, kot so: tovorni, potniški, brzi. V prometni pisarni na železniški postaji je bilo veliko zanimivosti. Zelo veliko peronov ima železniška postaja v Dobovi. Tudi kretnic ima veliko. Videli smo različne vagone, kot so: cisterna, vagon za nekadilce, vagon za kadilce, spalni vagon, tovorni vagon. Bili smo v lokomotivi. Notri je bilo zelo veliko gumbov in ročk. Promet na postaji je urejal prometnik. Čakali smo pred zapornicami. Mimo sta se pripeljala potniški in tovorni vlak. Na vlaku nam je vozne karte preščipnil kontrolor. Videli smo veliko novih stvari. Tilen Buršič, 2.č OŠ Jurija Dalmatina Krško Še vedno brez naslova ponedeljek, 25.3.1996 Z Darjo na oddajah tako ali drugače sodelujeva že dve leti, vendar je do danes še nikoli nisem poslušal z ušesi običajnega poslušalca. Vedno sem bil v času njenega vodenja oddaje nekje na radiu, kar seveda ne ponuja realne slike oziroma realnega zvoka. Danes sem jo poslušal tako, kot jo slišijo ostali, in ugotovil, da kar naprej čeblja, čeprav resnici na ljubo čeblja zabavno. Moram ji povedat, da lahko kakšen komad spusti tudi v celoti, ker drugače izgleda tako, kakor da bi poslušal karaoke, kar naprej poje; včasih s posluhom in včasih brez. torek, 26.3.1996 Pelje me vlak v daljave ..., tako nekako prepeva Anja Rupel. Jaz sem si pel:" pelje me Kruno v Maribor... "Na programu sva imela nekaj prijetnih, a nekoristnih sestankov in seveda na drugi strani nekaj neprijetnih, a na srečo koristnih. Hvala bogu naju čas ni preganjal, tako da sva si privoščila še kosilo; dve kili banan na poti domov v avtomobilu. četrtek, 28.3.1996 Kar pestro za en normalen četrtek. Predvsem se je zgodilo veliko majhnih stvari. Celo preveč jih je bilo, da bi si jih lahko zapomnil. Ena mi je le ostala v spominu; zelo dober frend še iz osnovne šole se je odločil, da se bo poročil. En, dva, tri ... kaj sledi? Fantovščina, seveda! Lepa zadeva, če ne bodo prezgodaj obležali. Zaradi obveznosti prespim v Ljubljani; če bo šlo tako naprej, si bo potrebno poiskati stalno - nestalno prenočišče, saj hoteli niso preveč poceni. petek, 29.3.1996 Na kratko se ustavim na Radiu Ga-Ga, Sašo sicer nima časa za kratek dialog, zato ga samo pozdravim skozi debelo šipo. Takoj izkoristi priložnost za majšo provokacijo v eter. Na srečo je nisem slišal; jo je pa zato moja mama, saj me je zvečer vprašala, kaj sem delal v Ljubljani, da se še po radiu o tem pogovarjajo. sobota, 30.3.1996 E, moj Fifi, kaj ti je tega treba? Na fantovščini, ki je bila hkrati tudi dekliščina, je potekalo vse v najlepšem redu. Igor in Mateja sta zdržala do konca, pijanih ni bilo veliko, hrane in pijače je bilo dosti ... le Zdenko je bil slabe volje, vsedel se je na mesto, kjer je nekdo malo pred njim klical jelene. nedelja, 31.3.1996 Ponoči smo premaknili uro... če smo jo. Kajti če je niste prestavili, potem ste zamudili na kosilo v krogu domačih, zaman ste čakali na nadaljevanko na TV, v kino ste prišli proti koncu filma in lahko se vam zgodi, da boste jutri zamudili v službo. Edi J Sirena jo ondan v Vidmu naznanjala požar in njeno tuljenje je bilo slišati na desno stran Save, kjer so pozno v noč zasedali krški obrtniki: "Še kar tuli," je rekel eden, drugi pa: "Seveda, če so pa tako daleč! Veš, da morajo sedaj priti gasit Čehi!" Malo daljši (in malo tudi zares mišljen) pasesliši za različne lokalne potrebe: Nekateri naši kritiki iz nekega veleslavnega mesta (ki pa nas ne bero tako redno, kot se zdi) menijo, da jih (o, mi nesrečniki!) zapostavljamo. Zato smo si drznili napraviti drobno statistiko Njih pojavljanja: v 12 letošnjih številkah srno o Njih napisali 11 daljših in 26 krajših člančičev, vseh mogočih drugih reči, ki bi si jih dotični tudi utegnili bolj ali manj prisvajati, pa je reci in piši 10. Povprečje: D = 0,92, K = 2,17, drugo = 0,83 na številko našega nepomembnega časopisa. S stališča, da se Tam ne dogaja bogzna veliko (če pa se, ponavadi niti ne zvemo, ker pač nihče nič ne pove), je to še kar nekaj, ne? P.S. O tem pa, ali smo "dobri" ali ne, naj presodijo naši redni bralci. Slovesnost ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju v Krškem Si je prišel ogledat (skoraj že naš, posavski) poslanec, pisatelj, učitelj in še kaj, Tone Partljič. Ker so neustrašni senovški gledališčniki igrali njegovo komedijo, je moral povedati tudi nekaj besed - prostodušno je priznal, da ga je kot avtorja kar strah gledati svoje delo. Verjetno je bilo tudi igralcem tedaj malo lažje pri srcu. Simpatičnega Partljiča pa imamo vedno rajši - tudi zato, ker poleg gospodov in gospa ni pozabil pozdraviti tovarišev in tovarišic! Ko je Tone Partljič tedaj govoril kot dramatik, je govoril nekaj malega tudi o kritikih - kateri pisec pa ne bi - in povedal, da najdejo v vsaki drami, še tako zamorjeni in dolgočasni, neko globino, v komediji pa - plitvino. Kapelska polovična osnovna šola se sicer še ne podira, poka pa menda že! Vsega pa je po mnenju krajanov kriv pettisočlitrski vodohran, nameščen na podstrešju tega hrama učenosti, ki že dolgo vrsto let ždi nad glavami otrok in njihovih učiteljev kot nekakšna tempirana bomba. Pa je minuli teden direktorica brežiškega KOP-a, Vladka Kežman, prestrašene Kapelce potolažila, da bo nevarni vodohran še letos izpraznjen. Namesto njega bo vodo do vsake pipe v vasi poganjal hidrofor in tako ne bo več bojazni glede petih ton vode nad glavami. Poslej bo po glavah vrlih Kapelcev brnela elektrika oz. račun zanjo, kajti hidrofor ne bo deloval niti na veter niti na zavist. VIBROFON Nova 3, Kampec Dolores Najkvalitetnejši glasbeni dogodek se je nedvomno zgodil v soboto, 30. marca, v brestaniškem Domu svobode, kjer je organizacijsko taktirko v rokah držalo Društvo zaveznikov mehkega pristanka. Za to priložnost so se oborožili z najboljšo dvorano, kar jo zmore bližnja okolica. Temu v prid je govoril kristalen zvok, ki smo ga imeli možnost slišati. Seveda so ključni pogoj za dober koncert z artizmom dopolnili izvrstni nastopajoči. Brez dlake na jeziku je bil to najboljši koncert do sedaj v organizaciji zaveznikov. Že na začetku so kot predskupina NOVA 3 opozorili nase s Žisto drugačno sliko svoje godbe, kot smo je bili do sedaj vajeni. Novo dimenzijo je v skupino prinesel novi basist, Jurij Avsenak, ki je v zelo kratkem času nadomestil nastalo praznino. In ne le to, še kaj več, saj gre za zelo talentiranega glasbenika. Nova 3 so z njegovo pomočjo prebili led povprečne skupine. Glavna točka večera je prišla iz Madžarske - Kampec Dolores. Šestčlanska zasedba je nekaj manj kot 200 obiskpvalcem ponudila izvirnost, kakršne še tu nismo slišali. Njihovo početje opisovati z besedami bi bilo nehvaležno na tako majhnem prostoru, ki ga imamo na razpolago, saj bi za toliko raznolikosti, kot jo zmorejo v svoji glasbi, cel tak cajtng ne zadostoval. Zato priporočam, da si kar se da hitro kupite njihov izdelek. Če niste bili na koncertu, ste zamudili nekaj zares izjemnega. (Misteriozo) Kampec Dolores Gostovanje FUK-a v Novem mestu Forum ustvarjalcev kulture Brežice bo 4. aprila organiziral v cafeju Slon (NM) razstavo slikarskih del Bojana Levaka - Gusa ter predstavitev pesniške zbirke Pesmi. Večer bo z glasbeni točko popestrila skupina Supervaja. 3 Ilelidonov glasbeni kotiček Majda Sepe med iskrenimi ljudmi Pri glasbenem založništvu Helidon je izšel nov biser iz zakladnice slovenskih skladb oz. kompaktna plošča in kaseta Majde Sepe z naslovom Med iskrenimi ljudmi. Pri Helidonu so na izdelek nadvse ponosni, saj je album skupek najlepših zimzelenih skladb, ki jih je Majda Sepe ustvarila v svoji bogati glasbeni karieri. To neponovljivo ploščo ali kaseto bi moral v svoji zbirki imeti prav vsak ljubitelj slovenske glasbe in šansona. Naslovi zimzelenih skladb, kot so Med iskrenimi ljudmi, Šuštarski most, Ribič me je ujel, Solze na oknih, povedo vse. Majda Sepe je prvič nastopila leta 1956 in od takrat posnela dve LP plošči, tri kasete in 18 singlic z dvema do štirimi skladbami, sodelovala pa je tudi na 25 festivalskih ploščah. Vedno je bila zaželen gost vseh jugoslovanskih radijskih in TV hiš, na televiziji je od leta 1958 kot pevka, plesalka, igralka in voditeljica sodelovala v več kot 600 oddajah od Ljubljane pa do Skopja, kot ambasadorka slovenske pesmi pa je nastopala še v Egiptu, Sovjetski zvezi, Poljski, Bolgariji, Kubi, Italiji, Franciji, Monte Carlu, ZDA, Kanadi, Avstraliji ... V najplodnejših letih je pela letno tudi na 150 koncertih doma in v tujini. V svoji uspešni karieri je prejela nešteto priznanj in nagrad. Svoja zrela leta je Majda Sepe posvetila uglasbeni slovenski poeziji, na tem področju je orala ledino in nedvomno ji je uspelo, da je to zahtevno vejo slovenske zabavne glasbe, šansona, približala širšemu krogu poslušalcev. Mnoge njene tovrstne pesmi so se uvrstile v antologijo slovenske zabavne glasbe, za kar ji preprosto moramo biti hvaležni. (Galex) KONCERTI DOMA IN V GOSTEH Toni Cetinski v živo - Termopolis Jasmin Stavros v Pacificu Terme Čatež, 30. marca Iz nove generacije hrvaških pop glasbenikov si Toni z neverjetno hitrostjo utira pot h kultni osebnosti v pop hierahiji in predvidevam, ne bo preteklo leto dni, ko bo po priljubljenosti z ramo ob Dinu Dvorniku. Skupaj sta že zelo uspešno naredila nekaj projektov. V Termopolisu je pričel svoj nastop s hitom Tvoje telo in se ob pomoči dobrega benda in odličnega zvoka izrazil perfektno, kot se spodobi za pop zvezdnika. Ceniti je, da brez lahko nekdo play backa zveni tako kot na plošči. (Mafijozo) NAGRADNA KRIŽANKA CVETLIČARNE KERIN Sponzor današnje nagradne križanke je CVETLIČARNA KERIN iz Krškega. Glede na to, da smo tik pred praznikom, povejmo najprej, da boste pri Kerinovih našli vse vrste velikonočnih dekoracij (jajčka, zajčke, kokoške, različne pisanice in aranžmaje), če pa je treba, vam bodo tudi celovito uredili lokal. Ko boste "preštihali" cvetne grede, lahko pridete v CVETLIČARNO KERIN tudi po čebulnice in gomoljnice (lilije, gladiole ...), kot posebno sezonsko ponudbo pa imajo na voljo sadike mnogocvetnih vrtnic lastne proizvodnje - po 200 SIT. To je več kot za pol znižana cena. Kupite lahko tudi namenske mešanice zemlje (za rododendrom, fuksije, balkonsko cvetje, za setev in pikiranje ...), popularna gnojila Biogrena, Biopost ter namenska tekoča gnojila in zaščitna sredstva. Vse to prodajajo pri Kerinovih v manjših količinah, primernih za vrtičkarje. Na zalogi imajo še balkonsko cvetje (bršljanke, surfinije, petunije, fuksije...), različna cvetlična korita in lonce (domače izdelave an uvožena) za-vsak zep, program vrtnega orodja Gardena, namakalne naprave, potopne črpalke za fontane, program vrtne razsvetljave Gardena, toplo folijo Coverfan in Vileda, mrežo za senčenje ... CVETLIČARNA KERIN je odprta vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 17., ob nedeljah pa med 8. in 11. uro. Pokličete jih lahko na telefon 0608/31 -457 ali 0608/ 21-457, na vrtnariji v Jelšah pa (do 17. ure) na telefon 0608/75-790. Za reševalce nagradne križanke so v CVETLIČARNI KERIN pripravili tri nagrade: 1. blago iz cvetličarne Kerin po izboru v vrednosti do 4.000 tolarjev, 2.20 sadik bršljank, 3.10 sadik mnogocvetnih vrtnic. Rešene križanke (lahko samo geslo) pošljite najkasneje do sobote, 13. aprila 1996, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom "Nagradna križanka cvetličarne Kerin". Upoštevali bomo samo pravilno rešene križanke, izrezane iz časopisa. Leskovec pri Krškem, 29. marca - Ta večer je Pacific gostil popularnega zabavnjaka iz Dalmacije, Jasmina Stavrosa. Ta je tisti večer uspel držati tempo nastopa kar se da navito. Najpogostejše, kar je v nastopu izgovoril, je bilo "a sad svi ruke gore". Izkazalo se je, da to pali. Verjetno gre za nov način telovadbe ob glasbi. Množica v polnem Pacificu mu je sledila pri petju refrenov, ki so jih poznali stari in mladi. Dan kasneje je nastopila domača skupina Babilon, ki jo v tem trenutku prepoznamo po skoraj že zlajnani pesmi Ona. Za naslednji petek pa se obetajo vsem dobro znani izvajalci soul-funka KUT Gas. To bo šele gužva. (Misteriozo) mi SKjSLs JNW" naš glas C0LN NA 16 VESEL SREDOZ. RASTLINA AMER. IGRALKA (PAULETTE) TROP. KUKAVICA HIMALAJ. KOZA HIHmIIi PSI KARTA PRI TAROKU P 18 7 PRAVOSL PODOBA U ZEMEU. P0DN0-ZISCE N 8 N0RV. FJORD A TEŽA, EMBALAŽE KRAJ POD FRUŠK0 GORO ¦ - mm Sevnica). Na ščitu je tudi trilistna srebrna zidna krona kot obzidje sevniškega gradu, ki mesto ščiti že več stoletij, (ksenija) Telče: butara velikanka Telče, 30. marca - Tudi z butarami na cvetno nedeljo so nekoč tekmovali gospodarji. V Dobrni so, kot poročfcjo Slovenske novice, fantje tokrat prinesli pred cerkev 60 metrov dVgo. Fantje s Telč pa so v soboto zvečer ob zvonik sv. Jakoba postavili 27 metrov dolgo butaro. Krasili so jo pri hiši šoferja Lisce, Alojza Šviglja, in za to porabili za dve traktorski prikolici zelenja. 14 fantov jo je nato prineslo pred cerkev. Smreka je bila dolga 25 metrov, brin pa je primaknil nadaljnja dva. Butara po višini sedaj kar precej prekaša 20 metrov visoki vaški zvonik. Pri mukotrpnem postavljanju so se fantje uspešno izognili vsem žicam električne napeljave, ki jih. tod ne manjka, saj stoji v bližini pokopališča tudi transformator. Župnik je butaro velikanko in vse ostale butare blagoslovil v nedeljo zjutraj. Nekaj metrov krajšo butaro so telški fantje postavili že lani. Tokratna bo stala do prihodnje sobote. (A. Ž.) Jezus, prvi igrani film, sinhroniziran v slovenščini Krško. 30. marca- Občinski odbor SKD Krško je z organizacijo premierne predstave filma Jezus izkoristil izjemno priložnost, da si v Krškem med prvimi v Sloveniji ogledamo prvi film, v celoti preveden in sinhroniziran v slovenski jezik. Film Jezus, ki ga je prav tako kot Bena Hura režiral John Hevman, ustvarja tako živo predstavo dogodkov iz prvega stoletja po Kristusu, da ga mnogi poznavalci imenujejo kar dokumentarni film Jezusu Kristusu. Zgodovinski spektakel je posnet po Lukovem evangeliju v Palestini. Družba Jesus Rim International se je pred leti odločila, da bo omogočila prevod in sinhronizacijo filma v vse svetovne jezike z več kot 200.000 "uporabniki". Doslej je bil preveden in sinhroniziran že v več kot 200 jezikov in si gaje po ocenah distributerjev ogledalo več kot 500 milijonov ljudi. Naslovno vlogo so zaupali Brianu Deaconu, članu uglednega angleškega Kraljevega Shakespearovega gledališča. (Galex) NA KRATKO Še ena salamiada Loka pri Zidanem mostu, 30. marca - V gostilni Trubarjev hram se je v soboto odvila letos najbrž zadnja salamiada. Čeprav je bilo na ocenjevalni mizi le 10 salam, se jih je komisija lotila zelo resno in po vseh kriterijih, določenih za takšno prireditev. Komisija je po dveurnem delu razglasila zmagovalca Damijana Križnika iz Sevnice, za njim pa so se uvrstili še: Drago Kosem in Franc Strajnar iz Loke ter Franci Čot in Franci Hočevar iz Račice. Prvih pet je prejelo praktične nagrade, za ostale pa je lastnica gostilne pripravila tolažilne nagrade. Seveda so salame tudi pojedli in jih zalili z vinom, kot se to za Štajerce spodobi, (ksenija) Častniki bodo letos zelo dejavni Brežice, 29. marca-Občinska organizacija Združenja slovenskih častnikov iz Brežic bo letos usmerila svoje delovanje predvsem na področje informiranja in strokovnega izobraževanja svojih članov, skrbela pa bo tudi za njihovo športno-rekreativno ter družabno dejavnost. Tako so namreč brežiški častniki minuli petek sklenili na svoji dobro obiskani redni letni konferenci v prostorih cerkljanskega učnega centra. Aktivnosti bodo potekale vse leto, pričele pa se bodo že ta mesec s strelskim tekmovanjem, med ostalim pa častniki načrtujejo tudi ogled tuje bojne ladje, muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu ter taktične vaje cerkljanske oklepnomehanizirane enote. (ES) Korajža velja - tudi za mamice Veliki Podlog, 30. marca - V dvorani domačega gasilskega doma so učenci in učiteljice podružnične šole Veliki Podlog pripravili glasbeno prireditev Korajža velja, ki so jo posvetili pravkar minulemu materinskemu dnevu. Prijeten večer v polni dvorani je pomagal izvesti Studio H iz Trbovelj, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo mladih pevcev in plesalcev in za primerno ovekovečenje na videokaseti. (nic) Smetišče v Štircu je sanirano Senovo, marca - Štirc je dobil po opravljeni čistilni akciji povsem novo podobo. Pobude in kritike so rodile sadove in prisilile odgovorne, da so ustrezno ukrepali. Žal se je s potrebnimi ukrepi predolgo odlašalo, zato so bile posledice veliko hujše in porabljenega je bilo več denarja, kot bi bilo treba. Akcija je stala 260.000 SIT, kar je veliko denarja. Veliko bolj koristno bi ga bilo porabiti za nakup kontejnerjev in posod za smeti, saj bi s tem zmanjšali možnost ponovnega navoza smeti. Bati pa se je, da bosta lični tabli premalo, da bi odvrnili brezvestneže, ki bodo spet našli na očiščenem kraju najbolj primerno mesto, da se znebijo vse mogoče navlake. (Toni) GLASBA GLASBA GLASBA Glasbeni festival OŠ Velika Dolina Velika Dolina, 28. marca - Na tamkajšnji osnovni šoli so v nabito polni šolski avli izvedli drugi tradicionalni glasbeni festival, na katerem je nastopilo dvanajst mladih pevcev, učencev te šole, ob spremljavi šolskega pevskega zbora in "one man banda" na sintetizatorju. Zbrana sredstva od vstopnic so namenili za pokritje stroškov zaključnega izleta nastopajočih. (Mr. Jožo) Koncert pihalnega kvinteta SLOVVIND Brežice, 26. marca - ZKO Brežice je v malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah organizirala koncert pihalnega kvinteta Slovvind. V izredno akustičnem prostoru so mojstri pred manj kot desetimi ljudmi odigrali večinoma dela avtorjev 20. stoletja, od tega dela kar treh francoskih skladateljev, Paula Taffanela, Andreja Jovileta in Jeana Francaixa, ter delo domačega skladatelja Uroša Rojka. Pihalni kvintet sestavljajo: flavta -Aleš Kacijan, oboa - Matej Šare, klarinet - Jurij Jenko, fagot -Paolo Calligaris in rog -Metod Tomac. Glede na to, da je občina Brežice generalni pokrovitelj koncertov komornih ansamblov Slovenske filharmonije, je bilo pričakovati številnejšo udeležbo. Upati je, da bo zanimanje za nastop komornega godalnega orkestra 21. maja vseeno večje. (Misteriozo) Krško, 25 marca - Po dvomesečnem tečaju je štirideset udeležencev iz posavskih lovskih družin opravilo izpit za lovskega čuvaja. Organizator je bila Lovska zveza Posavja, izvajalec pa Slovenska lovska zveza. Bistvo novopridobljenega znanja je, da bodo novi čuvaji lahko s svojim delom učinkoviteje pomagali izboljševati ali vsaj ohranjati pogoje za življenje prostoživeče divjadi. Razen tega dobijo čuvaji določena pooblastila, na podlagi katerih lahko ukrepajo pri posameznih nepravilnostih (dejanjih) v lovišču. (Ika) Brežice, 29. marca - Končno smo, zahvaljujoč dobro organiziranim fukovcem, imeli možnost slišati veterane istrskega punkrocka, ki slišijo na ime KUD-ldijoti. Naglo približevanje dvajseti obletnici delovanja jim daje dimenzijo dinozavrov v tem početju. Sicer zabave polni fantje med seboj delujejo tesno in prijateljsko povezani, kar se najbolje vidi v izvedbi živih špilov. Tokrat so pred nekaj manj kot 300 ljudmi predstavili svoj najnovejši izdelek Mega Punk. Zvok jim žal ni bil v prid, kot tudi ne forlauferjem iz Kamniške Bistrice z imenom Urnebes. Naslednji koncert, ki se bo zgodil v organizaciji Foruma, bo grosupeljskih Dicky B. Hardy. (Mr.Jozo) Zdolska 33, 8270 KRŠKO Slovenija, Tel/fax: 0608 22 145 Srednja šola Krško se predstavlja Krško, 18. marca - Pretekli teden so se mladi Srednje šole Krško tri dni predstavljali staršem. Bila je to predstava posebne vrste, ki je starše presenetila. Prišli so na roditeljski sestanek, hkrati pa so bili povabljeni na predstavo KAKO IZBRATI PRAVO POT. Dijaki so staršem predstavili svoja razmišljanja o življenju in svoj pogled nanj. Svoje misli in verze so popestrili z glasbo v živo. Predstavitev so zastavili kot kažipot. Dobre poti, ki so jih predstavili, vodijo k zdravju, uspehu, ljubezni ... Ena pa je slaba, uničujoča in rušilna, dovolj široka, da človeku zdrsne. Mladi želijo iti po poti SODELOVANJA Z ŽIVLJENJEM. Staršem so povedali, da večina mladih želi iti po dobrih poteh, kamor so poleg šole uvrstili tudi naravo in šport. Opozorili so na posledice negativne poti, saj so zaradi nje zaskrbljeni. Starše skrbi zaradi drog, alkohola in nasilja. Bojijo se, da bi njihovi fantje zašli na slabo pot. Mladi so dejali, da je zelo pomembno razumevanje v družini, medsebojno zaupanje in pogovor o vsem, kar vznemirja mlade, ne samo o šoli. Seveda skrbi starše tudi uspeh v šoli. Dijaki so povedali, da se lažje učijo, če se ukvarjajo s športom, gredo v naravo in če se lahko družijo s prijatelji. Menijo, da potrebujejo nadzor staršev, ravno pravšnjega, a ne preveč vmešavanja v osebne zadeve. Vse to in še marsikaj je bilo predmet pogovora. Pogovoru so se pridružili tudi razredniki, nazadnje pa še ravnatelj šole in pomočnik ravnatelja. S svojimi spodbudnimi besedami so starše pritegnili in spodbudili k sodelovanju z mladimi in s šolo. Da bo pogovor doma lažje stekel, so dijaki za starše pripravili GLASILO pod istim naslovom kot predstavo. V anketi so starši zapisali, da je glasilo zelo koristna informacija in dober pripomoček za pogovor doma. Zapisali so, da se bodo doma pogovarjali o vsebini srečanja. Menijo, da pogovor vpliva na boljše medsebojno razumevanje v družini. Vsi so še pripravljeni priti na podobna srečanja. Pripisali so tudi, da bi bilo dobro čim več mladih vključiti v podobne skupine kot je SKUPINA ZA HUMANIZACIJO, ki je predstavitev in pogovor pripravila. S tem pa se delo skupine šele začenja. Vodstvo šole je že predlagalo pred- stavitve za dijake po oddelkih, nadaljevale se bodo po interesnih področjih. Upamo, da se bodo pogovorom tudi takrat pridružili profesorji. Delo, ki smo se ga lotili, smo zastavili z veliko željo, da bi prispevali k boljšemu počutju dijakov in profesorjev na šoli ter z željo, da bi tudi starši začutili možnost dobrega sodelovanja s šolo. Triletnemu projektu smo dali naslov MLADI ZA HUMANO MESTO. Prvo možnost humanega delovanja na šoli so mladi že izrazili. K sodelovanju bodo povabili še več sošolcev in profesorjev. Želijo si, da bi imeli možnost širšega delovanja. Za začetek pa se veselijo predstavitve na lokalnem radiu in kabelski televiziji. (Anton Marinček) Gimnazijcev premalo, trgovcev preveč Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo informacijo o številu učencev, prijavljenih za vpis v srednje šole za šolsko leto 1996/ 97, po šolah in programih oziroma poklicih. V brežiški gimnaziji je od razpisanih 160 mest, zasedenih 153, ali primanjkuje še 7 prijav. Drugač je za poklic prodajalca, kjer je prijavljenih 100 kandidatov ali 4 preveč in za poklic ekonomski tehnik, kjer je celo 20 prekoštevilnih (na voljo je 128 Dan delavcev v vzgoji in izobraževanju Krško, 29. marca - Petek je bil posvečen vsem, ki se ukvarjajo z mladimi - v krškem kulturnem domu so delavcem v vzgoji in izobraževanju podelili priznanja za jubileje - dvajsetletnico in tridesetletnico dela, upokojitev ali začetek dela. Ob podelitvi so jubilantom pripravili komedijo Na svidenje nad zvezdami v izvedbi nesmrtne dramske sekcije DKD Svoboda Senovo. Odličnemu večeru so poleg avtorja Toneta Partljiča prisostvovali še njegov poslanski kolega Brane Jane, direktor novomeškega zavoda za šolstvo, Jože Škofca, in svetovalka zavoda, Marjeta Bračko, vse skupaj pa je prijetno povezoval Slovenko Podržaj, predsednik območnega odbora SVIZ. (nic) mest). Na krški srednji šoli se ubadajo s primanjkljajem v vseh poklicih. Tako npr. za poklic elektrikarja elektronika manjka še 12 kandidatov, za poklic elektrotehnika 20 in za poklic strojnega tehnika 14. Najbolj zanimiv za osmošolce je poklic avtomehanika, kjer je od razpisanih 32 mest prosto samo še eno mesto. V sevniški tekstilni srednji šoli imajo še okrog 50 odstotkov prostih mest, za poklic pomožna šivilija 8 in za poklic šivilija -krojač 38. Na srednji kmetijski šoli v Novem mestu, za poklic kmetijski tehnik, imajo še 44 prostih mest, istočasno imajo na srednji ekonomski šoli za poklic prodajalca 30 prijav preveč. Za poklic zdravstveni tehnik je na zdravstveni šoli v Novem mestu 30 prijav preveč. Za končane osemšolce so tudi nezanimivi gradbeni poklici. Na Srednji tehnični šoti Novo mesto za poklic gradbeni tehnik manjka še 32 prijav, za poklic tesarja so od 32 možnih trenutno zasedena samo 4 mesta. V Novem mestu primanjkuje tudi gimnazijcev (27), natakarjev (26) in gostinskih tehnikov (6). In kaj naj storijo učenci, ki bi se želeli prijaviti v kako drugo srednjo šolo ali drug program? Do 9. aprila lahko dvignete prijavo in jo enostavno prenesete na drugo šolo. Do 9. aprila lahko prijavo prenesete na katero koli šolo, ne glede na to, ali ima šola premalo, dovolj ali preveč prijavljenih učencev. Zveza za tehnično kulturo se prebuja Ob bok ŽKO in športni zvezi Krško, 28. marca - V četrtek so se predstavniki krških tehnično usmerjenih klubov sestali na skupščini Zveze iS H&. 11 Hi jSja HIB'v sil ¦¦L \Ba organizacij za tehnično kulturo, na kateri naj bi ponovno vzpostavili Uradno" povezavo, tako da bi se lahko na občinski ravni enakopravno postavili ob zvezo kulturnih organizacij in športno zvezo. Krška ZOTK povezuje šest organizacij, od tega so kar štiri podpisnice pogodbe s Civilno zaščito, kar pomeni, da v posebnih razmerah država uporablja njihove usluge. V zvezi s tem so se pojavila tudi vprašanja o davčnih olajšavah in drugih koristih kot povračilo za to, zanje bi morala poskrbeti Zveza na državni ravni. Andrej Jus z ZOTK Slovenije je pritrdil, da bo ena od nalog gotovo tudi to, ker pa se delovanje po petih letih mirovanja šele prebuja, država pa je v tem času Ob bok ZKO in športni zvezie poostrila nekatera merila za društvene dejavnosti, si bo treba marsikaj priboriti nazaj. Skupščina je imela nekak status ustanovnega zbora, zato je bilo treba sprejeti vse, kar takšne institucije potrebujejo -statut, pogodbo o pristopu društev v zvezo, program dela, finančni načrt... Novi predsednik je postal svetnik Ivan Rime, tajniška dela pa bo opravljal Boško Karabaš st. Zvezi bo svoje prostore dal na voljo krški radioklub. Boško Karabaš st.: "Vsi klubi in društva so že aktivni, povezovanje pa bo prineslo enotno financiranje, za kar je zainteresirana tudi občina. Tako se bomo postavili ob bok drugima dvema zvezama v občini, za svoje pravo mesto pa se bomo morali še boriti." (nic) Dobrodelni koncert Tudi duševno prizadetim je treba prisluhniti Brežice, 31. marca - Drugega dobrodelnega koncerta za pomoč duševno prizadetim v brežiškem prosvetneijt domu se je udeležilo solidno število obiskovalcev, ki so tako pomagali razvojnemu oddelku brežiškega vrtca, v katerem se specialna pedagoginja Marija Terihaj s sodelavkama trudi šestim prizadetim otrokom po najboljših močeh polepšati nesrečno otroštvo in jih čim bolje pripraviti za življenje in poznejše oblike usposabljanja. V dveurnem sporedu so nastopili mladinski pevski zbor dobovske osnovne šole, ansambel Miš-maš, Lidija Kožar, AmirTokič, ansambel Prvi poljub, Sabina Urek, Marjetka in Mateja Ogorevc, plesalca Kazine Tina Korbar in Jaka Piltaver ter znani zvezdi slovenske glasbene scene Majda Arh in Čudežna polja. Prireditev so podprla tudi številna podjetja in zasebniki, pa tudi politične stranke SKD, LDS in ZLSD. Predsednica društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje, Zinka Bogovič, je bila z izkupičkom letošnjih akcij zadovoljna: "S prejšnjim koncertom ter akcijo na radiu Brežice smo zbrali 460 tisoč tolarjev, skupaj s sponzorji pa v denarju in materialnih dobrinah okoli 1,2 milijona tolarjev. Zelo smo zadovoljni, tako smo si priskrbeli skoraj vse nujno potrebne pripomočke, kot so klinasta blazina, ortopedski stolček, ki ga je darovalo podjetje Ford Paič iz Krške vasi, ter posebna povijalna miza. Tudi z današnjo akcijo smo zadovoljni, verjetno pa jih bo potrebnih še nekaj, kajti v Brežicah želimo ustanoviti oddelek za delovno usposabljanje, t.j. varstveno-delovni center, kot ga imajo v Krškem in v ostalih občinah, v katerem bomo lahko poskrbeli tudi za starejše bolnike. V občini je trenutno 88 duševno prizadetih vseh starosti, za katere je treba skrbeti. Število se lahko poveča, čeprav si tega seveda nihče ne želi, kajti ni nujno, da se otrok že rodi prizadet, kot večina ljudi zmotno misli. Ravno v našem razvojnem oddelku imamo punčko, ki je bila dve leti zdrava, zatem pa je prebolela meningitis, ki ji je pustil hude posledfce." (ES) b Za posebej dobro vzdušje so na koncu prireditve poskrbeli priljubljeni člani skupine Čudežna polja iz Maribora Popravek marčevske košarice življenjskih stroškov Mercator Sevnica Artikel Količina EM Cena Znesek Diskonti: Olje Cekin 1/1 3 kos 170,80 512,40 Sladkor 1/1 3 kos 127,90 383,70 Sol 1/1 kamena 1 kos 44,70 44,70 Kis vinski 1/1 1 kos 156,00 156,00 Moka Tip 500 1/1 3 kos 73,80 221,40 Testenine 2 kg 150,60 301,20 Riž 1/1 1 kg 136,00 136,00 Kava Bar 1/1 1 kg 1.427,00 1.427,00 Marmelada meš. 1/1 1 kg 387,00 387,00 Pivo zaboj •25 kos 89,40 2.235,00 Radenska 1/1 12 kos 53,00 636,00 Vino belo 1/1 3 kos 188,50 565,50 Sirup 3/1 1 kos 688,20 688,20 Trgovine: Posebna salama 2 kg 624,30 1.248,60 Šunkarica 2 kg 1.076,30 2.152,60 Vse kupce obveščamo, da smo pričeli prenavljati samopostrežbo, samoizbiro in Planiko v spodnji etaži nakupovalnega centra v Krškem. Bivši diskontni oddelek obratuje kot samopostrežba, oddelek Planike pa je preseljen v gornjo etažo k prodaji tekstila. Posebej ves želimo opozoriti, da vsi oddelki v gornji etaži obratujejo nemoteno in da smo na nekaterih celo razširili asortiman. Prav tako to in pa pestra paleta tekstilnih izdelkov, športa in pohištva po res ugodnih cenah je razlog, da vas še posebej vabimo, da nas obiščete. Pričakujemo vas v gornji etaži nakupovalnega centra Mercator - Preskrba v Krškem. Jubilej 95 let najstarejše brežiške obrtnice Brežice, 28. marca - Cecilijo Lukež, ki se je z gostinstvom ukvarjala že pri svojih petindvajsetih, je ob njenem lepem življenjskem jubileju, ko je dopolnila častitljivih 95 let, obiskala delegacija Obrtne zbornice Brežice, ki sojo sestavljali predsednik Franc Bratanič, sekretarka Ida Križanec, predsednica gostinske sekcije Rezika Štingl ter člana Andrej Pavlin in Jožica Žagar. V prijetnem klepetu za gostilniškim omizjem se je gospa Cecilija, ki ji, kot pravi, spomin še dobro služi, spominjala časov, ko sta leta 1935 z možem odprla v bližini starega mostu čez Savo, koder je takrat in še dolga leta zatem vodila v mesto edina južna vpadnica, gostilno, ki še dandanes obratuje. Koliko gostov se je v vseh teh letih pri njej najedlo golaža ali vampov, se res ni mogla spomniti, povedala pa je, da je v gostinstvu vedno rada delala. Pričela je že pred sedemdesetimi leti, ko je imela do odprtja lastnega gostišča v najemu več brežiških lokalov, segla pa je tudi do oddaljene Rogaške Slatine. Da je svoje poklicno poslanstvo resnično ljubila, pove tudi podatek, dajo prihajajoča leta od dela v gostilni niso odvrnila, saj je zares povsem prenehala z delom v gostilniški kuhinji šele pred šestimi leti, ko je bila stara 89 let! Je pa res korenina tale Lukeževa Cecilija. (ES) Cecilija Lukež je bila obiska zelo vesela ŠOLA NI SALA Sreča je, če srečaš na poti t šolo m v Nekega lepega sončnega jutra sem se z veseljem odpravil v šolo. Takoj, ko sem stopil na cesto, sem v daljavi zagledal dimnikarja Hitro sem se prijel za gumb. Ko sem prišel do dimnikarja, je opazil, da se držim za gumb. "Fantič, le drži ga, srečo boš imel." Besede dimnikarja so se mi uresničile. Že prvo uro pouka sem v šoli dobil petico. Do konca pouka je šlo vse kot po maslu, kar se meni redko dogaja. Ko sem prišel domov, me je čakalo še nekaj tisočakov. Kupil sem si tisto, kar sem si najbolj želel. Tak je bil moj srečen dan. jAJPO\ RAČUNALNIŠKI TEČAJ! Windows 95 Wtndows 3.1 x MS Office 95 MS Office Razočaran list Hočem pisati pesem, pa srce mi ne da. Ne morem biti resen, ko je toliko sveta. Pa nisem jaz ga videl, jaz ga ne poznam, a rad bi se zavedal, odšel bi kam drugam. Ko gledam sive ceste, ob njih zelene breste, hočem biti ptica, reka, ki pronica. vodo hočem piti, se zraka naužiti, videti vesolje, se potopiti v morje. Sem le list na drevesu življenja, ki stiska v pest grenkobe trpljenja. Barbara Pungerčič, 8.r OŠ Jurija Dalmatina Krško Ljubljanski kvartet saksofonistov Tisti, ki radi poslušate zvok saksofona, ste bili verjetno 26. marca v krškem kulturnem domu, kjer je kvartet nastopil. Sopran je igral Primož Flajšman, alt Betka Kotnik, tenor Jure Cizej in bariton Andrej Knap. Slišali smo skladbo, napisano prav za ta kvartet, druge pa so bile prirejene, ker na žalost še ni veliko napisane literature posebej za saksofon. Igrali so tudi dela klasičnih in jazzovskih skladateljev. Ob enournem nastopu smo se lahko sprostili in uživali. Liza Ravbar, 7.a nov. krožek OŠ Artiče Šolsko tekmovanje iz matematike V petek, 22. marca, smo imeli na "naši šoli šolsko matematično tekmovanje Kenguru. Udeležilo se ga je 58 učencev iz 12 razredov. Takmovanja se niso udeležili samo učenci 1. a in 1. b razreda. Za najboljše rezultate in bronasta Vegova priznanja se je borilo 58 učencev, le 35 najboljših pa jih bo tudi prejelo. V 5. a in 7. b razredu učenci niso imeli sreče in so tokrat ostali brez priznanj. V 2. a bo dobilo priznanje najboljših pet. V 2. b razredu sta uspela priti do priznanja le dva. V 3. razredu jih bo prejeloi priznanje pet, v 4. a prav toliko. V 4. b sta se prebila do priznanja Matjaž Zupan 4.r OŠ Krmelj le dva, trije srečneži pa iz 5. b. V šestem razredu bodo podelili največ Dronastih Vegovih priznanj, in sicer kar 6. V 7. a razredu so se posebej izkazali trije učenci. V 8. a pa bosta prejela priznanje dva. Nekaj najboljših učencev bo šlo tudi na občinsko tekmovanje. Želim jim veliko sreče pri reševanju nalog. Sandra Ivanšek, 7.a OŠ Artiče, nov. krožek Prvič na vlaku Ko mi je bilo tri leta in pol, sem se prvič peljala z vlakom. Te vožnje sem se vedno bala, ker sem si predstavljala, da se vozim v neznano, skratka, da strojevodja ne bo ustavil tam, kamor smo želeli odpotovati. Z družino smo se domenili, da se odpeljemo na Hrvaško, kjer smo imeli prijatelje. Do železniške postaje smo se peljali z avtom. Na postaji smo kupili vozno karto, malo smo še počakali na peronu. Nestrpni smo bili, mene je bilo zelo strah. Kar naenkrat pa se je izza ovinka prikazala zelena pošast; bil je vlak, ki se je imenoval brzi ali hitri vlak. Vkrcali smo se in že smo se odpeljali. Mene je bilo res strah. Ne spominjam pa se več, kako dolgo smo se vozili. Prišel je sprevodnik in nam preščipnil karte, s tem pa je potrdil, da smo jih zares kupili. Tako smo se varno peljali vse do hrvaške meje. Bilo mi je zelo všeč, ker sem takrat premagala strah in se imela zelo lepo. Lidija Kuselj. LNK OŠ Adama Bohoriča Brestanica Zvezek pripoveduje Nekega jutra je Katja na pisalni mizi pozabila zvezek. Tistega dne se je zgodil čudež. Šolske potrebščine na Katjini mizi so oživele. Zvezek se je začel pogovarjati s starim nalivnim peresom. Rekel je: "Živjo, veš, Katja ima danes na urniku slovenščino, pa me je spet pozabila doma. Gotovo bo učiteljica Milena zelo huda, kajti mene je že velikokrat pozabila. Sicer pa, da ne povem, kako piše po meni, kot da bi se kokoške sprehajale. Nič ne pazi na moja ušesa. Velikokrat se je že zgodilo, da smo šolske potrebščine zmrzovale zunaj na mrazu za šolskim vogalom." Potem pa se oglasi nalivno pero: "Da ne boš mislil, daje z menoj lepo ravnala. Vrgla me je po tleh, če sem se slučajno polulal. Nekega dne me je tako vrgla po tleh, da se mi je zlomila konica na vrhu glave. Sedaj pa ji delam le še napoto in čakam, da me bo vrgla v smeti." Tako sta klepetala zvezek in nalivno pero. Katja Petrič 5.r OŠ Krmelj OD TU IN TAM B, Pisateljici in prevajalki Gitici Jakopinovi v slovo Čeprav je imela Gitica Jakopin izredno življenjsko in ustvarjalno energijo in se je v zadnjem času zelo intenzivno posvečala tudi "svoji" literaturi, moramo danes žal potegniti črto, tisto dokončno - 9. marca se je v 68. letu poslovila za vedno. Rojena je bila 14. avgusta 1928 v trgovski družini Vahčičevih v Leskovcu, obiskovala osnovno šolo v Krškem, klasično gimnazijo v Ljubljani; od 1938 do 1941 je bila skupaj s starši pregnana na trnovo pot slovenskih izgnancev v Nemčijo, kjer je v Bregenzu nekaj časa celo hodila v gimnazijo; maturirala je v Ljubljani (1947) in nato na Filozofski fakulteti študirala angleščino in nemščino. Naslednjih sedem let (1949-1956) je živela v Leskovcu in že začela prevajati iz francoščine. Prvo prevedeno delo, ki ga je opravila še v Leskovcu, je bila otroška zgodba "Kozliček Rdečegobček" C. Vildraca (1951). Njen prevajalski opus, ki ga je nadaljevala v Ljubljani, je izredno obsežen (več kot 70 književnih del iz ruske, francoske, nemške, srbohrvaške, angleške in ameriške književnosti v slovenščino in iz slovenščine v nemščino) in kakovosten, za kar je bila nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado (1985). Opravila je tudi vrsto prevodov za časopise, gledališče in televizijska besedila (v letih 1967-1974 je delala kot prevajalka in urednica na osrednji slovenski TV). Z najdeno "živo, sodobno in komunikativno besedo" (dr. Helga Glušič) bo za vedno ostala v slovenski prevodni književnosti zapisana s Tolstojevo Ano Karenino, Fitzgeraldovim Velikim Gatsbvjem, Zvveigovim Balzacom, Dvojnikom F. M. Dostojevskega, Rabelaisovim romanom Gargantua in Pantagruel, večino del Jacka Londona in mnogimi drugimi. Že od gimnazijskih let pa je pisala tudi izvirna besedila, prve objave so s konca petdesetih let v revijah Borec, Problemi, Tedenska tribuna, pozneje v Književnih listih (literarna priloga Dela), Naši ženi, novomeški Rasti in v Pesniški tribuni, ki jo v Krškem izdaja Silvo Mavsar; pesmi za otroke pa v Cicibanu, reviji Otrok in družina in v samostojni zbirki "Anina uspavanka" (MK 1985). Izvedla je številne literarne nastope na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, sodelovala je s prispevki na kongresih jugoslovanskih prevajalcev, leta 1972 pa vodila jugoslovansko delegacijo na mednarodnem srečanju prevajalcev ruske književnosti v Moskvi. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in poezijo. V kratkem romanu "Žarometi" (1962) je predstavila življenje takratnih poslovnih ljudi: zgodba je usmerjena v en sam dogodek, prometno nesrečo in njen vpliv na sodelavce ponesrečenega. Spominu mladih Krčanov, ki so pripravljali odpor proti okupatorju v letu 1941 in so jih Nemci postrelili, je posvečena povest "Devet fantov in dekle" (Borec 1963, 2. izd. 1978), za katero je prejela Kajuhovo nagrado. Roman "Veronika" (MK 1980, Naša žena 1994) je zgodba mlade študentke, ki se mora ob neuspehu prve ljubezni zdraviti v psihiatrični bolnišnici. V letu 1995 je v samozaložbi izdala izbor kratke proze "Duša, kaj želiš", ki je nastajala od petdesetih let do izdaje. Gitica Jakopin je intelektualno in literarno sicer dozorela v Ljubljani, s srcem pa je bila iskreno vezana na rojstno okolico, kar je opazno zlasti v zadnji knjigi, v povestih "Kostanji", "Rasla je jelka do rjeba", "Vinko" in deloma v "Pozno (e že". Kakor bi slutila, da ji ni preostalo več dosti časa, je v preteklem letu izdala še zbirko ljubezenskih pesmi "Pesmi - Se praprot budi" v slovenščini in hkrati v nemščini "Die Farnstunde", izbrala, priredila za natis in uredila pa je tudi pesniško zbirko "Moja pesem" Anke Salmičeve, pokojne ljudske pesnice iz Leskovca (Krško, Leskovec 1995). Tenkočuten posluh za lepo in humano zveni iz njenih objav v letu 1995, prežet s svojevrstno duhovitostjo ob vsakdanjih (navadnih) skrbeh in dogodkih, ki nam jih prinaša življenje. Le v stopinjah človeka ostaja njegov spomin. Redkim so dane opaznejše sledi. Gitici Jakopin so bile. Naj te skromne besede spomina izzvenijo kot preprosta beseda priznanja njenemu delu iz okolja, kjer se ji je življenjska pot začela. Ljudmila Šribar Dan mamic V ponedeljek, petindvajsetega marca, je bil dan mamic. V Krmelju smo se ta dan zelo posvečali mamicam. Izdelovali smo broške iz Fimomase, pomagali pri hišnih opravilih in jim podarili rože. Za zaključek dneva pa smo jim pripravili pravo presenečenje v Domu svobode. Pred tem smo se ves teden pripravljali na to. Ob šestih se je predstava začela. Najprej nam je ravnateljica Berta Logar povedala nekaj lepih misli. Veliko lepih pesmi o mamicah smo povedali. Otroški pevski zbor je poskrbel, da je bilo polno glasbe. Na koncu smo še podarili rože voditeljici predstave, gospe Mojci Tomažin. David Gambeta, 4.r OŠ Krmelj Obisk na oddaji Pod klobukom EETt m Delovni čas: od 08.00 do 12.00 od 13.00 do 18.00. Sobota: od 08.00 d012.00 Metrsko blago, krojaški pribor, gumbi, zadrge in vse ostalo potrebno za šivanje. Ul. 11. novembra 27 8273 Leskovec tel.: 0608/31-797 STUDIOBREZICE RADIO POSAVJE TELEVIZIJA NOVO MESTO ffJiiŠal s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 1B. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE ^LPOH RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTWARE Wtndows 95 Upgrade 17,999,00 SIT Wir*diows 95 35^90>Q0S|T /^^M e n j a I n i c a ** NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Knto 0MK1-851 Scvnca 060&414BO l&crfmtagalaut DARKO VUČAJNIK MAOOBHEŽZ? OODOVA tel/. 00386/ 6D8 «74361 < SLO) tef.: 00388/41795-71« {HR) - tZ&ELtt* EVROPSKIH VL&NItf KU« - IZOEtOTA I« MOKTAŽA VIHSS« KUOK ZA VSE TIPE AVTOttO»UJV • izaeUNA ?msiK » koviksre galanterije - WR*ML0 KHEH*KL HEHAHHZACUE . - PRANJE »PESKAtUS Bil je hladen zimski dan, ko sem na šolski oglasni deski opazil velik plakat, na katerem je z velikimi črkami pisalo o nekem nastopu. Tedaj mu nisem posvečal velike pozornosti. Naslednje jutro sem si plakat dobro ogledal. Ugotovil sem, da bodo na njem napisani učenci nastopali na televizijski oddaji Pod klobukom. Čez nekaj dni sta k meni prišli dve učiteljici. To ponavadi pomeni, da si v nekakšni godlji. Pa sploh ni bilo tako. Prišli sta mi povedat, da je ena od tekmovalk zbolela, in me prosili, da bi jo nadomestil jaz. Brez premisleka sem privolil. Še isti dan sem dobil literaturo za tekmovanje. Ostali so še trije samcati dnevi pred "velikim" nastopom. Ker je bilo veliko snovi, sem bil oproščen dveh predmetov. Odšel sem domov in se začel pridno učiti. Kmalu je prišel čas odhoda v Ljubljano. Vsi smo govorili, kako smo brez treme. Mi o volku, volk iz gozda. Ko smo prišli v Ljubljano, so se dekleta, čeprav oddaja ni bila v živo, začela malo pritoževati nad strahom pred nastopom - tremo. Vendar, ko smo videli, kako sproščeni so voditelji, smo se tako počutili tudi mi. Eden izmed voditeljev je bil tudi znani slovenski pevec, Davor Božič. Predlagal je, da gremo v studio in začnemo vaditi prihod na klopi. Tako se je počasi začelo šesturno snemanje. Ko smo začeli, se nam je vsem zdelo, da čas zelo hitro teče. Vendar, ker nismo navajaeni sedeti na enem mestu tri ure (vmes smo imeli odmor), nas ne bi mogli imenovati najboljši navijači. Proti koncu smo postali zelo nemirni, ker nismo vedeli, kakšen bo izid tekmovanja, ko pa nam je rekla "šefica" snemanja, da je konec, smo bili malo žalostni, čeprav sta bila rezultata obeh ekip izenačena. Nato smo šli nazaj v garderobo, se preoblekli (prej smo imeli oblečene posebne majice) in se dogovorili, da gremo zmago proslavit v znan ljubljanski lokal, ki se imenuja Dairv Oueen. Tam nas je častila naša dobra gospa ravnateljica. Na poti domov sem premislil o vsem, kar se je dogajalo. Tako smo preživeli čudovit dan. Najboljše pa je bilo to, da smo bili na televiziji. S snemanjem te oddaje sem prišel do zaključka, da je potrebno za vsako oddajo vložiti veliko truda, znanja in potrpežljivosti, čeprav gledalci pred malimi ekrani tega ne opazijo. Simon Čižmek 6.b OŠ Senovo MERVIN ' ' ' ¦'......................""——"B" VGOSNE mZKE CENE PEJL.ČAS: SOBOTA; S-m«Kf ¦ HOSitAVA ,\A l>OM Salon pohištva MIKVIN ,1 ,t.O . \«;«frv t< >j*?V I) :¦;¦(¦ fl. >yj)Kid'M 1 MEN tmnaaa Cen* frnifdv MB*v«v i* W«* Srčik* frlJfM.:fl608,<63-*4« VSE VRSTE POHIS TVA; »pafmo*. **•«» sob* predsob« »*d*žfr* g*tnrt«in». kuhinje, kopalnica, jogi je. otta&k* pMteijlc*. zibetjke. vrtne FVC gjM-niiur«. vrtni* g*rrtitur» RATAN TEKSTIL: pre&te odej«, etek« posteljna.. *¦*»# pc n*ro6lu <¦ NAŠ GLAS, 13-4. APRIL 1996 PORT KOŠARKA NOGOMET Košarkarji Interierja med favoriti Tri kola pred koncem rednega dela tekmovanja v A-1 SKL košarkarji krškega Interierja, novinci vtem tekmovanju, presenetljivo delijo prvo mesto z ljubljansko Olimpljo. Le poraz z ljubljansko Olimpljo, ko trener Mahorič v ekipo, na igrišču ni postavit treh najboljših, Naklča, McDonalda in Kraljeviča, ki tisti teden, po besedah gospoda Radeja, niso izpolnili postavljenih trenerjevih zahtev, jih sedaj zaradi slabše razlike danih In prejetih košev postavlja na drugo mesto z enakim številom točk. Interler igra do konca tekmovanja v gosteh z Idrijo, doma z Rogaško Donat Mg in spet gostuje pri Savinjski Polzeli. Glede na odlično formo v zadnjem času ima Interler še precej možnosti, da osvoji tudi prvo mesto In s tem najboljše mesto in prednost tekme več na domačem igrišču v razigravanju za prvaka. Drugo mesto pa mu ne more več uiti. Veliko pa bo odvisno od rezultatov Ollmpije, ki ni več tisto, kar je bila pred leti, tako da dajejo njeni vse pogostejši porazi priložnost tudi ostalim slovenskim ekipam. Upajmo, da bo to Interler znal Izkoristiti. (Jože Arh) >: KK Interier : KK Satex 84 : 70 (41:38) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 800, sodnika Fišer (Murska Sobota) in Jeršan (Ljubljana). Na tekmi z mariborskim Satexom so igralci Interierja ponovno zaigrali odlično in že od vsega začetka gostom pokazali, da bo zmaga ostala doma. Začetek je pripadel domačim, ki so vodili že z 12 točkami razlike, nato pa dopustili gostom, da so razliko ob polčasu uspeli zmanjšati na vsega tri točke. V nadaljevanju Kraljevič, Nakič in McDonald niso dopustili večjega presenečenja, razigral se je predvsem Kraljevič, ki je povsem nadigral gostujočega centra Kotnika. Ob dobri igri ostalih domačih igralcev je zmaga tako ostala v Krškem. KK Interier: Murovec 5, Kraljevič 18, Krajcar 2, McDonald 14, Nakič 32, Ademi 12, Kralj 1.(J.A.) Ari SKL od 1. de 8. Smelt Olimpija 25 17 8 2199:1950 42 Interier 25 17 8 2146-5005 42 Idrija 25 14 11 1934:1955 39 KovinotehnaSav. 25 13 12 2146:2141 38 Satex 25 12 13 2108;2099 37 Rogaška Donat MG 25 10 15 1961:2106 35 BavariaWolltex 25 9 16 2221:2322 34 Litostroj 25 8 17 1904:2041 33 KK Brežice - KK Nova Gorica 99 : 71 (51:35) Vrstni red B-SKL: Brežice 30, Prebold 30, Šentjur 30, Radovljica 30, Borovnica 27, Janče 24, ŽKK Maribor 23, Radio '94 20, Snežnik 19, Nova Gorica 19. ROKOMET RK Gorenje : RK AFP Dobova 22 : 21 (11:11) Rdeča dvorana Velenje, gledalcev 800, sodnika Kalin In Korič (oba Ljubljana). Dobovčani so bili v srečanju z Gorenjem ves čas enakovreden nasprotnik. Tako se je tudi prvi polčas končal neodločeno. Čeprav so v drugem delu zaigrali še bolje in proti koncu tudi dvakrat povedli, jim sodnika nista dopustila, da bi se veselili zmage. Dosodila sta kar 11 sedemmetrovk za domače, tako da Dobovčani kljub dobri igri niso imeli možnosti za zmago. Upati je le, da bodo Glaser in soigralci ponovili dobro igro tudi na povratnem sobotnem srečanju v Dobovi in se oddolžili za poraz. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 1, Begovič 2, Mijačinovič 1, Voglar 1, Ocvirk 3, Češnovar, Žibert, Glaser 6, Medved 3, Stojakovič 4, Denič. (J.A.) RK Krško : RK Preverit 21 : 27 (12:11) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 300, sodnika Juratovec In Puntarič (oba Ljubljana). Na slabi tekmi so igralci Preverita zanesljivo zmagali. V prvem delu so se jim domači enakovredno upirali in ga tudi dobili. V nadaljevanju so Krčani zapravili kar štiri napade zapored. Gostje, ki so v Krškem nastopili brez dveh svojih najboljših igralcev, Maksiča in Petričeviča, so napake Krčanov kaznovali in po zaslugi odličnega Pušnika in strelsko razpoloženih Barla in Gologranca na koncu visoko zmagali. Po tekmi je Stane Škoberne, vodja RK Krško izjavil: "Današnja in tekma proti Gorenju sta sramota za nas. Igralci so psihično, fizično in predvsem taktično slabo pripravljeni. Dosegli smo svoj cilj - obstanek v ligi, to pa še zdaleč ne dovoljuje takega odnosa igralcev do igre. V klubu moramo čim prej priti do sprememb. Razmišljamo o zamenjavi trenerja in ožjih sodelavcev. Ne smemo se igrati s potrpljenjem naših zvestih gledalcev, ki nas bodo upravičeno zapustili, če bomo nadaljevali s takimi igrami." (J.A.) RK Krško: Kekič 2, Kukavica 3, Sirčo 4, Cvijič 7, Urbanč M. 1, Deržič 1.4. RK Brežice - RK Lisca Sevnica 18:30 (10:16) V sezoni 1971/72 je pomenilo srečanje teh dveh posavskih rokometnih moštev za številne navijače pravi rokometni praznik, saj sta bili obe ekipi v tistem času prav na vrhu takratne prve republiške lige. Minulo soboto pa smo videli nezanimivo drugoligaško srečanje dveh neenakovrednih nasprotnikov, ki si ga je ogledalo le nekaj deset gledalcev, izmed njih pa je le malokdo vedel za nekdanje lepe dosežke brežiškega rokometa. Sevničani, ki letos že tretjič zapored naskakujejo uvrstitev v prvo ligo, pa kljub gladki zmagi niso navdušili. Za RK Brežice so nastopili: Kuhar, Pinterič 2, Kranjc 2, Gabron 1, Šiško 3, Avsec G. 1, Fink 3, Aringer 5, Ogorelc 1. Za RK Lisca Sevnica pa so zaigrali: Marcela, Blagojevič 8, Šunta 3, Plazar 1, Jug, Sečki, Senica, Sirk 2, Lupše 2, Čater 5, Simončič 8, Rupret 1. (ES) GOLF Otvoritveni turnir INTERBORA Mokrice, 29. marca - Na golfigriščih Golf hotela Grad Mokrice je v petek v lepem vremenu potekal otvoritveni turnir INTERBORA. Rezultati -1, netto moški: Vovk 19, II. netto moški: Murovec 17, III. netto moški: Sedej 16, IV. netto moški: Završnik 16, V. netto moški: Markuš 15:1, netto ženske: Miklavčič 21, II. netto ženske: Radanov7; Nearest to the pin: Sedej; gosti - najboljši v puttanju: Uroš in Barbara Gunčar. NK Kovinar - NK Krško 0 : 1 (0:1) V10. krogu MNZ Celje so člani NK Krško v Štorah povsem nadigrali gostitelje in z novimi točkami obdržali priključek pri vrhu lestvice. Zmagoviti zadetek je v 40. minuti dosegel Lenič. Po prikazani igri in priložnostih bi morali Krčani zmagati z večjo razliko, saj so Molan V., Lenič, Petrič in Brdik zapravili vrsto priložnosti. Trenerja Maurerja zagotovo skrbi neučinkovitost krških napadalcev, pa tudi rdeči karton srednjega branilca Murna, ki si ga je nepotrebno prislužil v 62. minuti. Za NK Krško so nastopili: Stritar, Murn, Rabič, Naraglav, Lenič, Molan M., Brdik, Molan V, Stopar, Petrič (Kresnik), Harapin (Vešljigaj). V soboto Krčane čaka zelo težko gostovanje v Hrastniku proti ekipi iz Laškega. V nedeljo so prvenstvo nadaljevali tudi krški mladinci, ki so gostovali v Šentjurju in z rezultatom 1:1 iztržili točko. Strelec je bil Gabrič. Krški starejši dečki so z zmago v Kozjem s 6:0 odlično začeli prvenstvo. Za Krčane so bili uspešni Rusič 2, Šetinc 2, Nadarevič in Pilipovič. Krški mlajši dečki so bili prosti. (Pilip) NK Brežice - NK Odred 3 : 0 (OH)) Nogometaši iz Kozjega so se zelo dolgo upirali domači ekipi. V 62. minuti je prvič klonil odlični gostujoči vratar Budna. Za Brežičane je bil uspešen Vračun, v nadaljevanju pa še Zorko in Lazanski. Zmago za domače so prislužili: Polovic M., Zofič, Polovic B., Galič, Lazanski, Zorko J., Slakonja, Kožar, Jurečič (Vračun), Panič (Jalovec), Zorko K. (Bakič). Za NK Odred Kozje so nastopili: Budna, Alič, Kukovičič (Pregrad), Bevc, Zaje, Kostanjšek, Šerbec, MajeriČ, Planko, Simončič, Lender. Brežiški kadeti so brez boja dobili tekmo proti ekipi iz Vranskega, saj gostov ni bilo v Brežice. Starejši dečki so v Rogaški Slatini proti Steklarju izgubili z rezultatom 0:6, mlajši dečki pa so proti ekipi Steklarja prav tako izgubili, in sicer 0:3. (Pilip) Vrstni red MNZ Celje - člani: Usnjar 22, Krško 21, Brežice 17, TI M Laško 14, Vransko 14, Odred Kozje 9, Kovinar 5, Šmarje. STRELJANJE Mitja Pacek državni prvak Krški srednješolci ekipni zmagovalci Ljubljana, 30. marca - Na državnem prvenstvu v streljanju za osnovne in srednje šole so mladi posavski strelci nadaljevali tradicionalno dobre uvrstitve. Mitja Pacek, učenec 6. razreda OŠ Leskovec, je zmagal med pionirji, kar sicer ni preveliko presenečenje, saj že več let sodi med najboljše slovenske pionirje. Ekipa OŠ Leskovec pa je nepričakovano z odličnim rezultatom osvojila 2. mesto. Uspeh iz preteklih let so ponovili tudi dijaki Srednje šole Krško, ki so zabeležili ekipno zmago med mladinci. Na tekmovanju je prišlo pri izračunavanju do nekaterih zapletov, saj so organizatorji pri računanju rezultatov za najuspešnejšo šolo pozabili na OŠ Leskovec, ki je bila po udeležbi najštevilčnejša. V skupnem seštevku dečkov in deklic so ji prisodili 3. mesto, kar pa gotovo ne bo držalo. Leskovčani so po kriterijih zagotovo najboljša ekipa v Sloveniji. Podoben zaplet se je zgodil tudi med srednješolci, tako da se je več ekip pritožilo. Rezultati - OŠ ekipno: 2. OŠ Leskovec 535; OŠ posamezno: 1. Pacek 183, 8. Zorko 177, 18. šumej 175, 24. Kržan 174, 64. Arh G. 160; SŠ ekipno: 1. Srednja šola Krško 973,4. Gimnazija Brežice 941; Sš posamezno: 4. Mlakar (SŠ Krško) 341, Arh B. (Gimnazija Brežice) 329, Fridl (SŠ Krško) 321, Vrščaj (Gimnazija Brežice) 311, Zorič (SŠ Krško) 311, Koritnik (Gimnazija Brežice) 310; med pionirkami sta nastopili tudi Mlakarjeva (161) in Dubričeva (149), med mladinkami pa je za SŠ Novo mesto nastopila Leskovčanka Arh Š. (313). (J.A.) PLES Sebastjan in Urška v Blackpool Ob 8. do 13. aprila letos bo v Blackpoolu v Angliji potekalo neuradno svetovno prvenstvo v športnih plesih za juniorje (od 12 do 16 let). V konkurenci najboljših parov bosta nastopila tudi člana PPK Lukec Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki si bosta letos nabirala izkušnje na tem velikem tekmovanju in poskušala v naslednjem letu doseči odmevnejši rezultat. Na tekmovanju ju bo spremljal klubski trener Dušan Vodlan. (Galex) Dan odbojke Globoko '96 Na odbojkarskem turnirju pod imenom 'Dan odbojke Globoko '96', ki ga je pripravilo Športno društvo Globoko, je v telovadnici OŠ Globoko nastopilo 13 ekip oziroma 90 ljubiteljev odbojke. Rezultati - moške ekipe: 1. Brestanica, 2. Badmlngton klub Brežice, 3. Schevveppes team Kapele, 4. Globoko I, 5. ŠD Bizeljsko, SD Sušica Pirošica, Concordia Sevnica, Fantje vseh vetrov, MORS - Uprava za obrambo Krško in ŠD Globoko II; ženske in mešane ekipe: 1. ŠD Globoko (ženska ekipa), 2. OŠ Globoko (mešana ekipa 3 + 3), 3. ŠD Globoko lil (mešana ekipa 3 + 3). (Stane Preskar) DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane ISKRA Hoja za zdravje Verjetno se boste strinjali z menoj, da zelo malo ljudi razmišlja o tem, kaj vse lahko naredimo za svoje zdravje. Človek največkrat razmišlja o zdravju šele takrat, ko je bolan. Žal je to velikokrat prepozno. Ali je res bolj enostavno prepustiti svoje življenje toku dogodkov in vdano čakati, da nas prizadene ali da nam prizanese? Kaj lahko storimo, da bi si zdravje čim bolj utrdili in ga ubranili pred škodljivimi vplivi? Med drugim lahko hodimo, hodimo za zdravje. Prikazal bom eno izmed možnosti krepitve in ohranjanja zdravja, in to telesnega in tudi duševnega. Dokazano je, da telesna vzdržljivost razvija tudi pri intelektualnem delu možnost za dolgotrajno naprezanje najbolj zapletenih funkcij živčevja. Ne trdim, da je hoja edino, kar lahko vsemogočno vpliva na zdravje. Je pa težko verjeti, da nekaj tako preprostega, kot je hoja, lahko vpliva na krepitev zdravja. Vendar strokovnjaki trdijo, da je ta najstarejša oblika aerobne vadbe na svetu tudi najboljša. Ne tako dolgo tega je bila hoja edini množični način potovanja. V novejšem času pa se je pojavila kot množična vadba za izboljšanje zdravja. Z redno hojo lahko okrepimo pomehkužene mišice. S hojo se lahko preprečijo bolezni srca in ožilja, ublažijo bolečine, ki jih Izziva angina pektoris, zmanjša duševna depresija in bolečine zaradi artritisa, lahko pa se upočasni tudi delovanje določenih dejavnikov, ki vplivajo na staranje. Iz tega je razvidno, da s hojo pozitivno vplivamo na zdravje. Če smo bolj natančni, je treba reči, da lahko s hojo pozitivno vplivamo na telesno zdravje preko izboljšanja telesne zmogljivosti. Hoja vpliva na srce in krvni obtok. Pri mnogih starejših ljudeh In tistih, ki delajo sede, hitra hoja s tempom od šest do osem kilometrov na uro (od 120 do 140 korakov v minuti) vpliva podobno učinkovito na srce in pljuča kot lahkotni tek (jogging). Hoja od izložbe do Izložbe ali običajno gibanje pri delu še ni program gibanja za krepitev in varovanje zdravja. Mnogi strokovnjaki za zdravstveno varstvo priporočajo pospešen korak, določeno intenzivnost gibanja, ki jo je potrebno doseči, da bi bilo učinkovito za srce In krvni obtok. Nadalje strokovnjaki trdijo, da hoja spodbuja spremembe v presnovi, kar preprečuje ali uravnava sladkorno bolezen, značilno za zrelo dobo. Hoja upočasnjuje tudi izgubljanje kostnega tkiva, kar preprečuje osteoporozo. Za ljudi, ki imajo poškodovane sklepe ali ligamente ali težave s hrbtenico, je hoja najprimernejša. Pri teku pride do stopnjevanja z udarci, zato lahko tek škoduje. Celo pri hoji pride do udarcev, ko se peta dotika zemlje, vendar je moč udarcev pri teku večja. To ne škoduje zdravemu sklepu, za poškodovanega pa je hoja primernejša. Poleg vseh koristi, ki jih prinaša v telesnem pogledu, ni dvoma, da se z njo izboljša tudi duševno življenje. še priporočilo. Preden se odločite za program hoje za krepitev zdravja, se posvetujte s svojim zdravnikom. Ko dobite njegovo privolitev, pričnite s hojo v dobrih športnih copatih ali udobnih čevljih. Hodite najmanj pol ure na dan, najmanj trikrat na teden. Če ste telesno slabo pripravljeni, hodite počasi, nato pa postopno pospešujte korak. Tudi pri hoji velja pravilo "hitite počasi". Hoja In svež zrak sta boljša kot kakršno koli drugo poživilo. ŠPORTNO PLEZANJE Plezanje po zaledenelih slapovih Letošnja hladna in dolga zima je po dolgem času postregla z ugodnimi razmerami za ledeno plezanje. V naših hribih so zamrznili prav vsi slapovi, tudi tisti, ki niso zamrznili že več let. Plezanje po zaledenelih slapovih je ena najatraktivnejših dejavnosti alpinistov, hkrati pa tudi dober trening za plezanje daljših zaledenelih smeri v Alpah, Andih ali Himalaji. Ugodne razmere so dobro izkoristili tudi alpinisti Posavskega alpinističnega kluba, saj so preplezali kar veliko število slapov, in sicer: Matej Zorko in Bojan Kurinčič slap Sušico, Slap pod tunelom v Logarski dolini, Lukežev led v Loški steni, Centralni slap v Tamarju in Vikijevo svečo na Jezerskem, Bojan Kurinčič z Arnoldom Koštomajem še Luciferja, Matej Zorko z Andrejem Markovičem pa Stirifobijo. Metod Kovačič je preplezal Sušico, Luciferja, Strmec, Desni Ivovec, Palenk in Avtocesto, Andrej Sotelšek tudi Luciferja, Peter Sotelšek in Andrej Založnik Palenk, Levega in desnega Ivovca in vsak še po en slap šolo, Ivovec in Palenk sta preplezala tudi Franc Gričar in Arnold Koštomaj, Gorazd Pozvek in Marjan Zver pa sta preplezala Sušico in Slap pod tunelom. Še posebno prav bo plezanje slapov prišlo štirim članom kluba, Mateju Zorku, Metodu Kovačiču, Marjanu Zvem in Francu Gričarju, ki se bodo v letošnjem letu udeležili odprave v Južno Ameriko v Ande, kjer bodo v zasneženih pet- in šesttisočakih poskusili preplezati čim več smeri. Sicer pa so se razmere v gorah nekoliko poslabšale, saj je otoplitev povzročila nevarnost plazov. Tako}gOBt>Š^ WQOAJALLC KOSILNICE IN DROBILNIKE VIKINO, GOZDARSKO i5\« V« |f T?J§I OPREMO IN REZERVNE DELE STIHL. *» & "^-A^TiVJk*^ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (BREZ OBRESTI), «"|,70 ,*.'**L, H,^S'e" 3-SsJ GOTOVINSKI POPUST. Zaradi malomarnosti oskrunjeno leskovško pokopališče Smetišča se naglo širijo po vseh mogočih bolj ali manj vidnih mestih javnega življenja. Da pa pravo smetišče zraste na pokopališču kot na ieskovškem, je res skrajno neokusno in nespoštljivo do tistih, ki tam počivajo svoj zadnji mir. Še bolj absurdno je, da se ne najde nihče, ki bi sramoto v kratkem času lahko popravil s poceni naročilnico Kostaku za odvoz nakopičene plastike, ki skoVajda prekriva posamezne grobove. Na 14. seji občinskega sveta je Jože Žabkar zastavil vprašanje o nujni infrastrukturi tega pokopališča, vendar se nikjer ni pojavilo vprašanje o sanaciji nastalega smetišča. Mogoče si bodo svetniki na naslednji seji utrgali delček cenjenega časa za to vprašanje. Če ne, bodo stare sveče in plastični venci kaj kmalu zrasli čez obzidje, da se bo videl pravi obraz malomarnosti tistih, ki bi morali poskrbeti, da ne pride do javne sramote prve stopnje. Naj počivajo v miru, pa čeprav pod smetmi. (Eko Jožo) % BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 25. marca do 1. aprila so v brežiški porodnišnic) rodile: Sonja Patricija Jurkas z Vrha pri Površju - Luko, Vladka Blažinčič Iz Urešja - Miho, Nada Medvedek s Senovega • Sandro, Polonca Virant z Loga pri Boštanju - Urško, Simona Sevšek-Božič iz Kostanjevice -Tajdo, Damjana Klenovšek Iz Gornje Lepe vasi - Nastjo, Anuška Dlrenda Iz Artič - Matevža, Natalija Znlderšič Iz Sevnice - Polono in Marjanca Danko iz Brežic - dečka. Vsem iskrene čestitke) I AŠ GLAS, 13 OBJAV OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA ZA POSLOVNE PRILOŽNOSTI PODJETNIKOV Nadaljujemo objavo ponudb in povpraševanja, ki nam jih posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRESPONDENCE CENTRE). Podatke občina Krško redno dobiva kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi letos objavljamo že šesto informacijo o ponudbi in povpraševanju EIC BORZE, kjer se zbirajo informacije iz več kot 220 Euro Info Centrov v Evropi. Objavljanje informacij bomo nadaljevali vse leto, zato vam priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAS GLAS. Informacije so zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in kot že rečeno "vsakokrat nove". Če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete natančno izpolnjen obrazec (EIC BORZA-Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, DUNAJSKA 156/1, 61000 LJUBLJANA (tel. 061/ 188 11 67; fax 061/188 11 78 (za Ireno Rezec ali Laro Černetič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško- Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212-ali telefon 22-771 int. 293). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz občine kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis NAŠ GLAS, so tokrat namenjene naslednje informacije: številka objave/ Message identification VSEBINA: FTS 151 Švedsko podjetje, s katerim lahko kontaktiratetudi v slovenščini, je pripravljeno prevzeti prodajo in trženje izdelkov slovenskih proizvajalcev na osnovi predhodno dogovorjene provizije, ki je izplačljiva po uspešni realizaciji posla. 336 dp7 Ameriško podjetje deluje na področju elektronske, hidravlične, pnevmatične in optične tehnologije (opreme) ter išče partnerje za skup na vlaganja, za transfer tehnologije, za sklenitev licenčnih dogovorov in ostalih oblik sodelovanja na omenjenem področju. 441 c7v Nemški proizvajalec zaves, dekoracijskega blaga in blazin išče partnerje, s katerimi bi sklenil nabavne in distribucijske tokove. 353 b6n Angleško podjetje je proizvedlo inovativno polietensko pralno vrečo, ki se lahko uporablja v bolnišnicah, pralnicah in drugih podobnih ustanovah, ker preprečuje, da bi se zaposleni, ki delujejo v pralnicah, okužili. Omenjeno podjetje išče distributerje, ki delujejo na tem področju. 353 df4 Italijansko podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem na področju davkov, administracije, kontrole managementa, računanju plač, si želi sodelovati s podobnimi podjetji. 033 dnq Italijansko podjetje išče direktne uvoznike na debelo za ženska in moška oblačila ter čevlje. 152 btf Italijansko podjetje išče partnerje na področju prehrane za skupna vlaganja ali za druge oblike sodelovanja. Omenjeno sodelovanje ima tudi davčne prednosti. 333 dff Angleško podjetje išče proizvajalce barv in lakov, protipožarne opreme in materialov. 341 dwn špansko podjetje, ki razvija nov proizvod za gospodinjsko in hotelirsko uporabo, išče kupce licence oz. želi skleniti licenčni sporazum z zainteresiranimi podjetji za prodajo tega proizvoda. Njegova funkcija je, da je sposoben bolje izkoriščati obremenitvene zmogljivosti hladilnikov in zmrzovalnikov. 459 dx5 Angleško podjetje, ki obnavlja hotele v Rusiji, išče pogodbene proizvajalce eno- in dvoposteljnih postelj za hotele. 465 2d5 Angleški izvajalec, ki obnavlja hotele v Rusiji, išče pogodbene proizvajalce namiznih svetilk in lestencev. 765 fxp Izraelsko podjetje želi sodelovati s podjetji, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, razvojem in proizvodnjo strojev/naprav, tako da bi izdelovali bolj avtomatične proizvode z nižjimi proizvodnimi stroški. 348 fd5 švedsko podjetje išče dobavitelje osnovnih sestavin za izdelavo stekla in dobavitelje stekla in ogledal. 469 fSr Nemško podjetje za grafično oblikovanje embalaže išče partnerje. 468 fsh Gradbeno podjetje išče kooperante za proizvodnjo lesenih balkonov. 188 ft1 Italijanska trgovina, ki proizvaja klasična oblačila in pletenine za moške in ženske, išče prodajne agente in distributerje. 195 gg3 Italijansko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo aluminija, železa in lesenih okvirjev za vrata in okna, išče partnerje za finančno in tehnično sodelovanje. Hkrati pa želi skleniti podizvajalsko pogodbo za izdelavo ogrodnih konstrukcij s področja tesarstva. 352 b5s Italijansko podjetje, ki proizvaja obleko in spodnje perilo za otroke od enega do deset let starosti, išče distributerje. Hkrati pa nudi svoje distribucijske usluge podjetjem, ki želijo prodajati na italijanskem trgu. KMETIJSKA APOTEKA r NUDIMO VAM: ŠKROPIVA, SEMENA, VRTNICE, VRTNO ORODJE, VIJAKE IN OSTALI KMETIJSKI REPROMATERIAL. mSB9 EVNI frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. IR INŽENIRING, d.o.o. KRŠKO "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO objavlja na podlagi 5. člena Razpisa (Naš glas št. 28 z dne 06.09.1995) in 9. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Naš glas št. 15 z dne 20.04.1995) naslednji seznam upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem: Stanovanje tipa A: - Robertu Rihterju, Krško, Blok E, - Francu Škrabcu, Brege, Blok D, - Vesni Bratič, Samobor, Blok D, - Zdenki Urbanč, Mrtvice, Blok D, Stanovanje tipa D: -Zvonki Maruša, Krško, Blok E, * - Aljoši Preskarju, Krško, Blok E, Stanovanje tipa E: - Jerneju Starcu, Ivandol, Blok E, - Majdi Kolšek, Krško, Blok E. * Pogojno - ob izpolnitvi določenega pogoja. Ob dodelitvi stanovanj zgoraj omenjenim prosilcem bo blok E polno zaseden. V Krškem, 29.03.1996 Pripravila: Komisija za dodelitev neprofitnih stanovanj Direktor: Jože Kos »LL FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 4. IV. ob 20. uri: CARMEN, drama 4. IV. ob 18. uri, 5., 6. in 7. IV. ob 18. in 20. uri in 8. IV. ob 20. uri: KDO BO KOGA? (dts), kriminalka komedija 9. IV.: ni predstav 10. IV. ob 20. uri: HOLLANDOV OPUS, melodrama 11., 12., 13. in 14. IV ob 18. uri: ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU, akcijski 11., 12., 13., 14. in 15. IV. ob 20. uri: CASINO (dts), gangsterska drama 16. IV: ni predstav 17. IV. ob 20. uri: ZLOMLJENA PUŠČICA (dts), akcijski (dts): 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 4. IV. ob 19. uri, 5. IV. ob 20. uri in 7. IV. ob 18. uri: DOLGA POT DOMOV, melodrama 11. IV. ob 19. uri in 14. IV. ob 18. uri: ACE VENTURA - KLIC NARAVE, komedija 11. IV. ob 17. uri in 13. IV. ob 18. uri: MREŽA, srhljivka 16. in 17. IV. ob 18. uri: ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU, akcijski Kino Kostanjevica 6. IV. ob 20. uit: SEDEM, triler 7. IV. ob 20. uri: AMERIŠKI PREDSEDNIK, romantična komedija 13. IV. ob 20. uri: ANGLEŽ, KI JE ŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE Kino Šentjernej 5. IV. ob 19. uri: AMERIŠKI PREDSEDNIK, romantična komedija 5. IV. ob 19. uri: SEDEM, triler 12. IV. ob 19. in 21. uri: ANGLEŽ, KI JE ŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE Kino Sevnica (nismo dobili podatkov) KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. Hermanova 1 8290 SEVNICA VABI K SODELOVANJU: UPOKOJENE GOZDARSKE TEHNIKE Ponujamo vam pogodbeno delo pri prehodu iz merskega sistema v težinski sistem prevzema lesa za obdobje od aprila do decembra 1996. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 10 dneh po objavi oglasa na naš naslov: TANIN - KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. Hermanova 1 8290 SEVNICA OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 OBČINSKI SVET Komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 18. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS št. 2/96) ter 15. in 1$. Člena Pravilnika o izvajanju Odloka o občinskih priznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1996 1. Občinski svet Občine Krško podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam Slovenske vojske naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: občinski svet in njegova delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote Slovenske vojske ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se,. predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga. ,jj 4. Predloge je treba poslati na Občino Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanja in občinska priznanja do 24. aprila 1996 do 12. ure. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja Marica ŽIVIČ, predsednica__________________________________________ W^^ MALI OGLASI Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodamo enostanovanjsko hišo z manjšim vinogradom in sadovnjakom na odlični lokaciji na Velikem Kamnu. Vsa parcela meri 50 arov. Tel.: 061/483-923 (popoldan). Prodam starejšo hišo v Starem Gradu. Cena po dogovoru. Tel.: 31-503. V Posavju prodam vikendhišo s travnikom in gozdom. Tel.: 004114622718 (Švica). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Prodam kravo simentalko staro 6 let s tretjim teletom. Tel.: 51-535. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. Oddam v najem ali prodam enosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 22-050 (v soboto in nedeljo). Enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje vzamem v najem (do 250 DEM). Tel.: 22-049 (popoldan). Prodam dvosobno stanovanje v Krškem (52 m2), centralno ogrevano, KATV, z balkonom ter shrambo. Tel.: 34-729. Ugodno prodam enoinpolsobno opremljeno stanovanje v Krškem (centralno ogrevano, KATV) v izmeri 48 m2. Tel.: 87-364. Enosobno stanovanje (40 m2) na Cesti 4. julija 62 b prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Prodam opel kadett 1.3 GLS, letnik 1984, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 33-991 (Testen, po 16.uri). ¦ •# Prodam yugo *45 A, prevoženih 55.000 km. Tel.: 33-441. Prodam avto Zastava 750, letnik 1986, registriran do decembra 1996. Tel.: 70-440. Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Toyoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siv, pomična streha, registriran do oktobra 1996, prodam. Tel.: 31-811. Novo moško gorsko kolo (18 prestav), dve ustrojeni koži divjega prašiča, zapuščen vinograd in gozd (skupno 33 arov), prodam. Tel.: 70-314. črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podloženo, številka 54, prodam. Ohranjena kot nova Cena 300 DEM. Tel.: 78-365. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Mlajše dekle za strežbo zaposlim. Tel.: 22-049. Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). Prodam dobermana, starega 9 mesecev. Cena po dogovoru. Tel.: 75-398. Kupim dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Tel.: 32-155. Najamem garažo na področju Vidma. Tel.: 31-194 (po 20. uri). Prodam trikilovatno termo-akumulacijsko peč. Tel.: 32-338. Prodam žensko gorsko kolo s Shimano opremo (18 prestav). Cena 15.000 tolarjev. Tel.: 69-296 (po 19. uri). Natakarico ali pripravnico zaposlimo v okrepčevalnici v Brežicah. Možno stanovanje. Tel.: 61-576. Poslovne prostore, primerne za trgovino ali pisarno, v Ulici stare pravde v Brežicah, oddam v najem. Tel.: 61-576 MAVRICA GEA d.o.o. - nepremičnine (prodaja, nakup, oddaja, najem ...) - stilno pohištvo - viteški oklepi - bioenergetika Informacije po telefonu 0608/22-609,21-609 Spoštovane stranke obveščamo, da smo se preselili v lastne prostore Pod obzidjem 10 a, pod vodovodnim stolpom, zraven steklarske delavnice. Delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Se priporočamo. Vljudno vabljeni. Galerija MEKE ZADNJA NAS GLAS, 13-4. APRIL 1996 Krško okrožno sodišče obravnavalo pritožbi Vitacela in Videm papirja t "Izid javne dražbe mora biti razveljavljen," zatrjuje Jože Klemenčič in čaka na razsodbo krškega sodišča Krško, 2. aprila - Pred tričlanskim senatom krškega okrožnega sodišča sta v torek tožnika Vitacel in Videm papir, ki ju je zastopal odvetnik Janko Nolda, skušala s tožbo doseči prepoved sklenitve kupoprodajne pogodbe med podjetjem Videm v stečaju in kupcem ICEC. V dokaznem postopku je predsednica senata Pavla Cepin ugotovila, da tožnika med postopkom javne dražbe 13. marca nista položila deset-odstotne varščine, kar je odvetnik-Nolda utemeljil s tem, da zaradi pravne negotovosti to takrat ni bilo potrebno in smotrno. Ponovno pa je poudaril, da je med dražbenim postopkom prišlo do spremembe objavljenih pogojev javne dražbe, saj sta bila Vitacel in Videm papir kot imetnika predkupne pravice nezakonito postavljena v položaj dražitelja, na kar je po njegovih besedah kar trikrat opozoril že med potekom javne dražbe, a je dražbena komisija vztrajala, da se ta kljub temu nadaljuje. Po mnenju odvetnika Janka Nolde bi se namreč dražba morala končati 13. marca ob 11. uri-, ko ni nihče več povišal zadnje cene, kajti po zakonu naj bi se predkupna pravica »uveljavljala šele s trenutkort!) ko je najugodnejša prodajna cena že določena. Povsem drugačnega mnenja pa je bil zastopnik ICEC-a, odvetnik Miroslav Senica, ki je navedbe tožeče stranke zanikal in označil tožbo Vitacela in Videm papirja za neodgovorno potezo, s katero zavlačujeta postopek prenosa lastništva ter povzročata po njegovem mnenju zakonitemu lastniku, ICEC-u, veliko škodo. Trditev, da je tožba neodgovrono dejanje, je podkrepil tudi z navedbami, objavljenimi v sredstvih javnega obveščanja, da imetnik predkupne pravice sploh nima potrebnega denarja za nakup Vidma. Zato je predlagal, da morata tožnika za nadaljevanje postopka položioti varščino v višini 100 milijonov nemških mark, kar pa je sodnica zavrnila. Ker v nadaljevanju razprave ni bilo več novih uporabnih novih uporabnih dokazil, je sodnica ocenila, da zbrana pričevanja in gradiva zadostujejo za izrek pisne sodbe, ki jo bosta stranki prejeli v naslendjih dneh v pisni obliki. Epilog torej sledi, izvedeli pa smo, daje ICEC 28. marca vložil tožbo zaradi zavlačevanja podpisa kupoprodajne pogodbe, čeprav menijo, da je zadosten dokaz, da so konec marca postali zakoniti lastniki Vidma, že podpisi na zapisniku o dražbi, ki sta ga podpisali obe strani. In kaj menita o izidu procesa oba udeleženca? Jože Klemenčič, Vitacel: "Pred senatom smo povedali vsak svoje in sedaj pač čakamo na izrek. Upamo, da bo kmalu, in to v našo korist." Branko Ogorevc, stečajni upravitelj Vidma: "Napovedati se tu ne da nič. Preostane nam le, da počakamo na razsodbo." (ES) Utrinek z odprtih strani: Odredi pravične smrti Franc Šušteršič razmišlja: "Markovičevega zakona ni zasnoval Markovič, ampak osebe, ki so prisotne danes. Te osebe so na oblasti, vendar nihče tega ne upa povedati naglas. Povsod so prisotne nekdanje strukture oblasti. Tiste, ki kradejo, ne glede na strankarsko pripadnost, je potrebno postaviti pred sodišče. To se v Krškem še ni zgodilo. Dokler sodišča ne bodo ukrepala, si bodo posamezniki prilaščali premoženje od drugih. Dejstvo je, da tožilstvo ne dela in ljudje lahko mirno kradejo. V državah, kjer se takšni posamezniki razbohotijo, obstaja nevarnost, da se formirajo odredi pravične smrti, ki bodo te kriminalce ob določenem času likvidirali. Človek, ki bo zapisan smrti, si to gotovo tudi zasluži." MIMOGREDE: Jasno je, da bi vsak subjekt našega političnega sistema najraje videl, da Naš glas "drži" samo z njim in da skupaj z njim tolče po vseh njemu neprijaznih ostalih. Sem sodijo tako politične stranke, posamezni politiki, gospodarstveniki... Jasno je, da Naš glas nima mo* nosti, da bi dokazal, kako se trudi ostati nevtralen, sploh tistim, ki tega nočejo verjeti. A to je del našega posla. Tudi to, da nas vsi napadajo. Tu ni kaj storiti. Zdi pa se mi vendarle potrebno, da razjasnim neko podrobnost. V eni izmed prejšnjih številk se je zgodilo, daje eden od ljudi, ki so pisali za nas, (zunanji sodelavec, Danilo Koritnik - Dama) pomešal svoja stališča in dejansko informacijo o dogodku. Stvar njegovega okusa in bontona. Želeli smo preprosto samo to, da loči dejstvo od komentarja. Komentarjem smo namenili drugo stran, ki se tudi imenuje "Druga stran", in tam lahko izrazi svoje mnenje prav vsakdo, ki ga zakon ni izločil ali prepovedal njegovo mnenje. V preostalem delu časopisa pa bi radi ohranili kulturo poročanja o dejstvih. Tokrat nam to zaradi ne- Odprte strani Našega glasa "*"" ,_. Černelič: renta je trenutno brezpredmetno dete nad. z 2. strani FranoČernelič: Tudi v Ljubljani sem uspel pridobiti zaupanje, saj sem namestnik vodje "poslanske skupine, podpredsednik komisije za spremljanje resolucije nacionalne varnosti, član odbora za lokalno samoupravo, član odbora za infrastrukturo, član odbora za obrambo in član stalne delegacije Severnoatlantske zveze. V državnem zboru imam nek renome in lahko rečem, da me cenijo po tem, da nisem politikanski. Sem umirjen in stvari izpostavljam predvsem takrat, ko gredo v večini primerov "skozi". Poslanci, ki zelo veliko govorijo, le malokdaj uspejo s svojimi predlogi." Med večje dosežke v svojem mandatu uvršča poslanec Černelič tudi pridobitev sodišča v Krško in kot sam pravi, je prav njegova trma v zadnjem trenutku prispevala piko na i. "Vendar je bilo potrebno lobirati s Slovenj Gradcem, ki je prav tako dobil sodišče. Mi z njihovo in oni z našo pomočjo smo pridobili okrožno sodišče. To je DAJ - DAM," dodaja Franc Černelič. Na vprašanje mag. Vizlerja o volilni zakonodaji odgovarja Franc Černelič: "Mislim, da večinskega sistema ta trenutek ni mogoče sprejeti, ker bi tako "prerezali" možnost, da se ob glavnih strankah pojavi še kdo drug. Voliti osebe in ne stranke je simpatična zadeva, vendar ima demokracija strankarski sistem." Edo Komočar je spregovoril o zadevi, ki je v izključnem interesu občanov krške občine in Posavja. Ob prebiranju Zakona o varstvu okolja se namreč sprašuje, kje so razlogi, da se posamezni členi omenje-nega zakona iz leta 1993 ne uresničujejo, predvsem tisti del, ki govori o oblikah nadomestitve oziroma vprašanje rente. Franc Černelič: "Dejstvo je, da parlament pri posameznih zakonih od vlade zahteva, da s podzakonskimi akti opredeli določene kriterije in jih potem tudi uveljavi. Pri zakonu o varstvu okolja podzakonski akti niso bili nikoli pripravljeni. Vlada ima mehanizme, ki jih redno uporablja. Podzakonski akti za rento NEK niso izpisani, ker bi to pomenilo, da se v proračunu zagotovijo sredstva zanjo. Tudi večina drugih področij ni zainteresiranih, da bi Krškemu zagotovili rento. Podpirajo jo Velenjčani, Šoš- tanjčani, pa tudi Mežica, malo tudi Trbovlje, potem je pa konec. Dokler tega ne bo, je renta neizvedljiva. Potrebno je prisiliti Ministrstvo za okolje in prostor, vendar lahko naredi samo liberalna demokracija, znotraj katere je potreben konsenz. Ta zadeva je trenutno "brezpredmetno dete". V tem primeru gre za ignoranco do ljudi." razumevanja bistva predloga, ki smo ga dali Koritniku, ni uspelo. To je pač življenje. Hotel sem samo povedati, da bi vse, kar je bilo natisnjeno, tako ali drugače objavili, čeprav je bilo jasno, da bomo na vsak način izzvali vsaj eno besno reakcijo. Izzvali smo jih seveda več in sedaj smo jih žal verjetno izzvali še več. Nihče ni popoln! (Ika) 0KCH* nemogoč« |C m0goc« Oenoročne baterije za kad, Unitas 11.990 SIT OWC DESKE, lesene OBOJLERJI 80 lit JMffcSIT i8.nisir O TUŠ KABINE TK 80/90 KOLPA, bele 14.990SIT .............................3»%f'' VELIKA IZBIRA INSTALACIJSKEGA MATERIALA, ŽARNIC, BATERIJSKIH VLOŽKOV, PODALJŠKOV IN ŠE IN ŠE... PO IZJEMNIH CENAH DO PRODAJE ZALOGI r\ nos j« t es mogoč« č«VS« prodajni c®n0eo"8/62-857 . iNTEHMARKET Brežic© kovinOtehna OB KOFETKU Prosti čas v vinogradu in sadovnjaku Tokrat smo na kavo povabili mlado, zanimivo sogovornico Karolino Požun z Malega Kamna. Srečali srrxno najprej na občinskem, nato pa še na regionalnem tekmovanju "Mladi in kmetijstvo". Živela si na kmetiji. To je gotovo vplivalo na tvojo poklicno usmeritvi? "V veliki meri je. Zelo zgodaj sem spoznala, da imam rada živali in vse, kar je povezano z naravo. Ker je brat želel ostati na kmetiji, sem se odločila, da grem naprej v šolo. Pri izbiri nisem niti za hip omahovala. Izbrala sem srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu in ni mi žal. V času šolanja sem zelo veliko pomagala delati na posestvu šole, kjer smo enkrat na teden delali v okviru šolskega programa, popoldan pa prostovoljno, da smo zaslužili denar za knjige, izlete in še kaj. Najljubši so mi bili strokovni predmeti, ker so obravnavali teme, ki sem jih poznala." Slišali smo, da rada tudi bereš in pišeš? "Ja, veliko berem, predvsem dela slovenskih avtorjev, ki govorijo o navadnem človeku, kmetu. Kdaj pa kdaj pa preberem tudi kakšno kriminalko in p^^Dlovski roman. Tudi pisala sem za naše šolsko glasilo, ki se je najprej imenovalo Kmečka inteligenca, nato pa smo ga preimenovali v Mladega kmetovalca. Tri leta sem bila urednica časopisa in se ob njem učila umetnosti pisanja. Ko je tovarna zdravil Krka razpisala nagrado za najboljše delo s področja poznavanja Dolenjske in njenih znamenitosti, sem se še z dvema drugima dekletoma lotila tega projekta in nastala je knjiga "Prispevki k zgodovini Dolenjske". V knjigi smo obdelale tri teme: Življenje in delo Ludvika Prša, Stolpna soba na gradu Grm in Portret prof. Cirila Jegliča. Pri tem smo uporabile vsa ustna in pisna izročila, ki so nam bila na voljo. Knjiga obsega 30 strani in ni bila izdana v veliki nakladi (5 izvodov), vendar je naša in vsem trem veliko pomeni." Kako to, da si se odločila tekmovanje "Mladi in kmetijstvo", kljub temu da si obremenjena z delom? "Tekmovala sem že dvakrat, še v srednji šoli. Učenje mi ne dela težav, saj sem šolo končala z odličnim uspehom in se takoj zaposlila na prašičji farmi na Pristavi. Ko sem slišala za tekmovanje, sem nagovorila še dva prijatelja s farme in takq smo začeli delati. Na občinskem tekmovanju smo zlahka zmagali, saj so se vprašanja nanašala na tematiko, ki jo dobro poznamo. Regijsko tekmovanje se nam je zdelo že precej težje, vendar smo tudi v Sevnici zmagali in se uvrstili v finalno prireditev, ki bo v Slovenj Gradcu. Upam, da bomo tudi tam dosegli dober rezultat." Ti poleg vseh teh dejavnosti še ostaja kaj prostega časa? "Zelo veliko res ne, ga pa koristno uporabim. Imam majhen vikend z vinogradom in sadovnjakom. Tam pre' ivim večino prostega časa, v glavnem pri delu, včasih pa tudi v dobri dru" bi s prijatelji. Vse to pa sem lahko dosegla s pomočjo staršev in brata, ki so me na " ivljenjski poti podpirali in mi pomagali k uspehu." (ksenija)