vojna za energijo pr knj Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre GRAFI^NA PRIPRAVA MAXILINE d.o.o. Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 3. avgusta 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 20. julija 2001. red leti sem med brskanjem po knji`nih policah naletel na knjigo z zgoraj navedenim naslovom, katere osrednja misel je bila, da bo naslednja svetovna vojna potekala ne ve~ za ozemlja, temve~ za energijo kot gibalom celotne svetovne ekonomije. Tovrstno izhodi{~e je bilo nato mogo~e zaslediti tudi v kar nekaj futuristi~nih filmih, kjer je tisti, ki mu je v letih razpadanja civilizacije uspelo ohraniti kak{nega od energetskih virov, vedno bil tudi vladajo~i. In ravno v tej lu~i je precej zanimivo tudi ravnanje sedanjega ameri{kega predsednika Busha, ki je vpra{anje energetske oskrbe Zdru`enih dr`av Amerike glasno poudaril kot svetovni problem, pri ~emer so ga poleg pritiskov razli~nih energetskih lobijev vodile predvsem te`ave z oskrbo z elektri~no energijo ene najbogatej{ih svetovnih dr`av, Kalifornije. Ne glede na to, ali se strinjamo z vsemi njegovimi predlaganimi re{itvami in pogledi na re{evanje pere~ih ameri{kih energetskih problemov, je treba vendarle priznati, da mu je uspelo z nekaj izjavami, zlasti o nujni predelavi Kjotskega protokola, pospe{evanju gradnje novih jedrskih elektrarn in odprave omejitev izkori{~anja javnih zemlji{~ za ~rpanje nafte in zemeljskega plina, energetiko postaviti v sredi{~e zanimanja celotnega sveta. Spro`anje energetskih vpra{anj na svetovni ravni pa je zanimivo tudi s stali{~a sedanjih globalizacijskih procesov in odpiranja energetskih trgov, saj gre za dejavnosti, ki sicer potekajo pod krinko liberalizacijskih in demokrati~nih procesov, a mo~no spominjajo na novo delitev sveta in s tem dejansko tudi na vojno za razdelitev energetskih dele`ev ne samo v Evropi, temve~ tudi v svetu. Ravno v zvezi s tem pa bi bili lahko za Slovenijo zelo pou~ni tudi Bushevi izjavi, da prepogosto pozabljamo, da ekonomijo tudi v dana{nji visoko tehnolo{ko razviti industrijski dobi {e vedno poganja energija, pridobljena iz klasi~nih virov nafte, plina, premoga in vode, ter da izguba nadzora nad energetiko in velika energetska odvisnost pomenita tudi izgubo nadzora nad gospodarstvom ter s tem tudi nad suverenostjo lastne dr`ave. Foto Peter @ebre / tema meseca SLOKOCIGRE V LU^I IZZIVOV ODPRTEGA TRGA Na Bledu je od 28. do 30. maja potekala peta konferenca slovenskih energetikov, ki je tokrat imela dve nosilni temi, in sicer nacionalni energetski program in odpiranje trga z elektri~no energijo. Na uvodni slovesnosti so najza-slu`nej{im ~lanom podelili tudi plakete, priznanja in pohvale, na letni skup{~ini pa izvolili tudi novega predsednika, tako da bo to najve~jo strokovno organizacijo v naslednjem mandatu vodil mag.Vekoslav Koro{ec. L 2 etos praznujemo tri pomembne obletnice - osemdesetletnico pari{ke CIGRE, petdesetletnico ustanovitve jugoslovanskega komiteja in tudi desetletnico slovenskega nacionalnega komiteja, ki se je v tem ~asu uveljavil kot mo~na strokovna organizacija, namenjena re{evanju aktualnih tehni~nih in tudi drugih na energetiko vezanih vpra{anj. S temi besedami je peto jubilejno konferenco slovenskih elektroenergetikov odprl njen predsednik dr. Ferdinand Gubina, ki je v nadaljevanju opozoril, da leto{nja konferenca poteka v za slovensko energetiko prelomnem obdobju, saj smo pri~a uvajanju trga z elektri~no energijo in razglasitvi elektrike za tr`-no blago. Zato so pred elektrogospodarstvom, ki je vse od osamosvojitve zelo uspe{no opravljalo svoje poslanstvo in ohranilo dobro ime na{e dr`a-ve tudi v mednarodnih strokovnih organizacijah, nove naloge, povezane z omenjenimi spremembami. Odjemalci od odprtja trga pri~akujejo ni`je cene in ve~jo kakovost elek-tri~ne energije, kar sicer ni povsem v skladni povezavi, zaradi trgovanja pa bo prihajalo do preusmeritve energetskih tokov, kar bo zagotovo v do-lo~enih smereh prineslo dodatne obremenitve omre`ja in s tem tudi te`ave. Zavedati se tudi moramo, je dejal dr. Ferdinand Gubina, da trg prina{a ostrej{e zahteve in ve~je prilagajanje delovanja omre`ja, to pa posredno pomeni tudi ve~ vklapljanj in izklapljanj naprav in s tem njihovo hitrej{o obrabo. Poleg gole prodaje elektri~ne energije pa bo treba zagotoviti tudi vrsto sistemskih storitev, ki so nujne za delovanje elektroenerget- skega sistema. Prav tako je treba upo-{tevati, da bodo ob nadaljnji rasti porabe sedanji prese`ki elektri~ne energije hitro skopneli, prilo`nostni graditelji novih zmogljivosti pa imajo le en sam cilj, to je v ~im kraj{em ~asu ~im ve~ iztr`iti. Gre torej za zelo kompleksno problematiko in o nekaterih strate{kih vpra{anjih bo morala svoje povedati tudi dr`ava. Sicer pa leto{nje izjemno veliko {tevilo referatov o omenjenih vpra{anjih, je ob koncu uvodnega govora poudaril dr. Ferdinand Gubina, potrjuje, da imamo v slovenskem elektrogospodarstvu sposobne strokovnjake, ki so pripravljeni ponuditi strokovne re{itve za izzive odprtega trga z elektri~no energijo. Dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob pa je v svojih pozdravnih besedah predvsem poudaril, da je Sloko Cigre kot strokovna organizacija doslej opravil pomemben del strokovnega dela, ki je bilo ministrstvu v veliko pomo~ tudi pri sprejemanju posameznih odlo~itev in ga dejansko niti ne bi mogel opraviti nih~e drug. Ob tem je dejal, da je odpiranje trga ve~fazni proces, v okviru katerega je prva faza predvsem oblikovanje in pisanje zakonodaje, v drugi pride kapital, v tretji pa ostanejo problemi, s katerimi se bomo morali ~im bolj u~inkovito spopasti sami. In ravno zato, ker se tem problemom ne bo mogo~e izogniti, je {e toliko pomembneje, da se jih zavedamo `e zdaj in da imamo tak{no organizacijo, kot je Cigre, kjer je mogo~e o teh stvareh tudi {ir{e spregovoriti. Dejstvo, da {tevilo strokovnih referatov nenehno nara{~a, je verjetno tudi po- Na tiskovni konferenci pred za~etkom Gubina pojasnil namen in potek zase osvetovanja je dr. Ferdinand anja. brez varovalke sledica novih izzivov in potrjuje, da so se tudi elektrotehniki začeli zavedati, daje trg nekaj, s čimer moramo začeti aktivno živeti. In če bomo z njim aktivno živeli, bo mogoče večino težav, ki jih s seboj prinaša odprtje trga, tudi lažje reševati. NEP MORA BITI STRATEŠKI DOKUMENT Okrogla miza z naslovom Nacionalni energetski program, ki je bila tematsko vodilo prvega dne konference, se je začela z uvodnimi predavanji mag. Vekoslava Korošca, dr. Rajka Pirnata, Dr. Maksa Babudra in dr. Petra Novaka, ki so se te teme lotili iz precej različnih zornih kotov. Tako je dr. Maks Babuder iz Elektroinštituta Milan Vidmar v prvi vrsti opozoril na samo metodologijo nastajanja tega dokumenta, pri čemer je še zlasti poudaril, da bi morali takšen dokument, kot je nacionalni energetski program, pripraviti v dveh različicah, obsežnejši strokovni za ožji krog vpletenih bralcev in krajši poljudnoinfor-mativni, namenjeni širši javnosti, ki pa bi pred objavo vsekakor morali biti strokovno preverjeni in potrjeni. V zvezi s tem pa se zastavljajo tudi neka izhodiščna vprašanja, kot denimo, kdo naj bi sploh izdelal takšen dokument, kdo naj bi bil njegov nadzornik in tudi kakšno končno obliko naj bi imel. Dr. Maks Babuder je na ta vprašanja ponudil tudi konkretnejše odgovore, pri čemer je izrazil mnenje, da bi se morali lotiti izdelave tako pomembnega dokumenta po načelih izdelave velikih projektov z vsemi načeli projektnega vodenja in ob upoštevanju vseh zahtev iz sistema zagotavljanja kakovosti. Nadzor nad njegovo izvedbo bi vsekakor moralo prevzeti pristojno ministrstvo, sam dokument pa bi moral po njegovem mnenju imeti obliko tehnične dokumentacije in vsebovati tudi vse podatke za preverjanje izraženih stališč. Pred njegovo obravnavo v parlamentu bi morali nujno izpeljati tudi medresorsko uskladitev znotraj vlade, v sam dokument pa vnesti varovala oziroma standarde, ki bodo omogočala njegovo preverljivost, primerljivost in izdelavo posodobljenih različic tudi v prihodnje. Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev dr. Petra Novaka, ki je poudarek svoje razprave o nacionalnem energetskem programu namenil predvsem obnovljivim vi- rom energije in novim tehnologijam. Kot je dejal, je edina možnost za izpolnitev Kjotskih zahtev zmanjšanje rabe energije, povečanje deleža obnovljivih virov ali pa večja uporaba jedrske energije. Glede na trenutne razmere je še največ možnosti na področju obnovljivih virov energije, kjer je razpoložljivi potencial v Sloveniji poleg neizrabljenih rek še v bio-masi, geotermalni energiji, sončni in vetrni energiji. Pri tem je velik hidro-potencial še zlasti na Savi in Muri, pri drugih obnovljivih virih pa bi potrebovali ogromna finančna sredstva ali konkretneje, da bi pridobili 5 odstotkov primarne energije iz obnovljivih virov, bi morali v naslednjih desetih letih vložiti približno 430 milijard tolarjev ali okrog 40 milijard na leto, pri čemer pa je treba upoštevati, da gre dejansko za praktično neusahljive energetske vire. K drugačnim razmeram v energetiki pa bodo po besedah dr. Petra Novaka v prihodnje prispevale tudi nove tehnologije, ki postajajo vse cenejše in vse bolj uporabne tudi za energetsko oskrbo manjših enot ali celo posameznih gospodinjstev. Z informacijsko tehnologijo smo namreč dobili naprave, ki omogočajo zadovoljive izkoristke in večnamensko uporabo ali povedano drugače na pohodu je mikro energetika, katere cene z množičnejšo proizvodnjo hitro padajo. Hkrati pa smo tudi priča novim energentom oziroma vse zmogljivejšim in uporabnejšim gorivnim celicam, ki uporabljajo vodik, metan in metanol. Skratka, cilj, ki si ga je glede obnovljivih virov energije zastavila Evropska unija, to je povečanje njihovega deleža na 12 odstotkov do leta 2020, je sprejemljiv tudi za Slovenijo, vse je pa seveda odvisno od tega, ali bomo znali prisluhniti tehnološkemu razvoju in čim bolje izrabiti vse razpoložljive vire. Pri tem se je treba zavedati, je ob koncu povzel dr. Peter Novak, da bo prehod na obnovljive vire energije dolgotrajnejši proces, pri čemer bo vmesno obdobje najverjetneje povezano z večjo uporabo jedrske energije, čeprav zanjo v večini evropskih držav trenutno velja moratorij. IMEP PRED ODPIRANJEM TRGA Mag. Vekoslav Korošec je v uvodnem predavanju o nacionalnem energetskem programu /NEP/ dejal, da je Odločnejša SlALlSCA CIGRE ti m m/evladna in neprofitna organizacija SLOKO CIGRE, Slovenski komite mednarodne organizacije za velike elektroenergetske sisteme, deluje v 16 študijskih komitejih, ki obravnavajo področja elektroenergetike s tehničnega, ekonomskega in ekološkega vidika. Cilj komiteja je razvoj tehničnega znanja, izmenjava informacij in dvig splošne kakovosti elektroenergetskega sektorja. Več deset članov aktivno zastopa SLOKO CIGRE v mednarodni CIGRE s sedežem v Parizu. Letošnje pete konference SLOKO CIGRE na Bledu seje udeležilo 400 naših strokovnjakov in gostov iz sosednjih držav. Podali so 131 referatov, največjih je obravnavalo odpiranje trga, temo, ki ji je bila namenjena tudi uvodna okrogla miza. Vse povedano govori o velikem intelektualnem tehničnem potencialu v elektroenergetiki ali, kot je navedel organizator v sporočilu za javnost, je to prava eksplozija tehničnega sporočanja o novostih v elektroenergetiki. Žal pa ti strokovnjaki več ali manj sami sebi predstavljajo tehnične dosežke, spoznanja in videnja. Elektroenergetika kot stroka pa je eksaktna, nedvoumna in jasna. V večini so taki tudi strokovnjaki v njej. CIGRE je nevladna strokovna organizacija. In kakšne so njene ugotovitve po konferenci na Bledu o aktualnih temah, kot sta nacionalni energetski program ali odpiranje trga z električno energijo. Kaj slovenski komite zastopa, kakšno je strokovno stališče 400 strokovnjakov do obravnavanih dveh tem. Ni res, da nimamo strokovnega znanja in vedenja. Vendar kaj nam pomaga vse to znanje, če ga ne znamo oznanjati, zastopati, uveljaviti. Tudi zato je politika v elektrogospodarstvu tako močno prisotna in tudi zato je pred novim vodstvom SLOKO CIGRE veliko dela z več poguma za zastopanje in uveljavitev strokovnih pogledov in stališč do posameznega problema. ___ MINKA SKUBIC 3 tema meseca 4 slednji klju~nega pomena za slovensko energetsko gospodarstvo, ki se z odpiranjem energetskega trga sre~uje z velikimi izzivi, prilo`nostmi in nevarnostmi. NEP mora biti temeljni dokument slovenske energetske politike, ki je danes pred zahtevnimi od-lo~itvami. Njena aktualna vpra{anja so: kako zagotoviti zanesljivo, kakovostno, ekolo{ko in ekonomsko sprejemljivo oskrbo z energijo v razmerah odprtega trga ob upo{tevanju specifi-ke sorazmerno majhnega slovenskega energetskega gospodarstva. Brez NEP, ki ga mora sprejeti ne samo dr-`avni zbor, ampak ga mora vzeti za svojega vse slovensko gospodarstvo, ni mogo~e uspe{no in racionalno odpiranje trga z energijo. Brez njega tudi programa privatizacije vlada ne bo mogla izpeljati. Pri tem je treba upo{tevati narodno gospodarski vidik energetike. Dejstvo je, da bomo pri preskrbi z elektri~no energijo tudi v prihodnosti {e vedno odvisni od doma~ih proizvodnih objektov, ker se ve~ elektri~ne energije preprosto ne da uvoziti zaradi tehni~nih omejitev. V slovenski energetski politiki je treba upo{tevati in se zavedati posledic uni~enja doma~e proizvodnje, ki zaposluje pomemben del kadrov in posredno odpira trg doma in v tujini tako doma~emu znanju, industriji in gradbeni operativi. Tudi zato so od-lo~itve energetske politike kompleksne, zahtevajo veliko znanj in razumljivo je, da je razumna energetska politika vlade te`ka naloga. NEP mora biti vladi v veliko pomo~ pri odlo~it-vah in uresni~evanju programa. Slovensko energetsko gospodarstvo potrebuje svojo podlago, potrebuje NEP kot dokument, ki bo pomenil nacionalno strategijo, pomembnej{o od dnevnih politi~nih te`enj.V Sloveniji odpiranje trga z elektri~no energijo temelji na evropski zakonodaji liberalizacije trga z elektri~no energijo. Tr g naj bi bil v celoti odprt do leta 2006. Slovenski elektroenergetski sistem je `e danes v Evropi, saj na{ sistem zanesljivo obratuje v okviru in-terkonecije UCTE. Nobene mo`no-sti nimamo, da bi se odpiranju trga lahko izognili, saj je na{a vpetost v Evropo prevelika ne glede na na{e cilje in pogoje za ~lanstvo v EU. Lahko pa se na odprti trg dobro pripravimo in za{~itimo svoje interese, da ne bi iz enega monopola pri{li v {e huj{i monopol in ne nazadnje kolonizacijo celotne energetike in posledi~no z njo povezanih {tudijskih in projektantskih institucij, industrije in gradbene operative, je nadaljeval Vekoslav Ko-ro{ec. Dosedanje {tudije ka`ejo, da je do leta 2005 mogo~e uvoziti najve~ do 30 odstotkov dosedanje porabe, po letu 2016 pa 40 odstotkov na~rto-vane porabe. Ve~ji uvoz je omejen tudi s samo zasnovo EES, ki potrebuje doma~e proizvodne objekte kot podporne to~ke 400 in 220 kV omre`ju, povezanem v UCTE zaradi stabilnosti sistema, za regulacijo frekvence, napetosti in sistemsko rezervo. Dejstvo je, da je bil slovenski elektroenergetski sistem na~rtovan kot del velikega jugoslovanskega sistema z velikimi agregati /NEK,TE[/ in visokonapetostnimi povezavami, prilagojenimi jugoslovanskemu sistemu. Po razpadu sistema se je Slovenija zna{la v te`kem polo`aju, ki ga je uspe{no prebrodila in danes vodi blok Slovenija, Hrva{ka in BiH, ki sinhrono obratuje v okviru UCTE. Kljub zelo zanesljivemu obratovanju v dosedanjem obdobju je nujno treba ~im prej zgraditi 400 kV daljnovod Kr{ko-Be-ri~evo in 110 kV daljnovod. Uvajanje trga in ponovna povezava omre`ij jugovzhodne Evrope z UCTE pa zahtevajo nove 400 kV povezave z Italijo in Mad`arsko. Klju~ni problem pri tem je vklju~itev daljnovodov v okolje, saj se je v zadnjih letih te`i{~e problematike elektroenergetike preneslo na podro~je vklju~evanja novih in obstoje~ih elektroenergetskih objektov v prostor. V drugem delu razprave je Vekoslav Koro{ec predstavil poglede na sedanje stanje, klju~ne probleme in nekaj mo`nih predlogov za uspe{nej{e in enotnej{e delovanje elektroenergetskih podjetij v sodelovanju z zakonodajnimi in upravnimi organi in {ir{o javnostjo. Svoje predavanje je kon~al s predlogi o spodbujanju zavesti o vlogi energetike v dru`bi, povezovanju energetike z drugimi infrastrukturami na podro~ju sprememb pravne ureditve, skupnem usklajevanju v prostoru z drugo infrastrukturo in lokalnimi skupnostmi in sodelovanju pri raziskavah o vklju~evanju linijskih objektov v prostor. V NEP-U CILJI, NE OBJEKTI Z dru`boslovnim pogledom je nacionalni energetski program obdelal dr. Rajko Pirnat. Naslov njegovega predavanja je bil NEP med trgom in javnim interesom. V uvodu je pojasnil, kaj je to javni interes, konflikt med posameznikom in javnim interesom in vlogo trga. Za trg je bistvenega pomena veliko {tevilo bolj ali manj enakih igralcev, in ~e oblast tega ne zagotavlja, se trg izkrivi. V zadnjih letih je klju~ni omejevalni dejavnik trga okolje. Bistvena lastnost trga je zasledovanje zasebnih interesov, trg je relativno svoboden in je reguliran le minimalno. Kjer menjalnih razmerij zaradi razli~nih vzrokov ni mogo~e do-se~i, pose`e javna sfera-dr`ava. Pose`e lahko na dva na~ina, in sicer z javnimi slu`bami, podjetji ali pa s predpisi - regulacijo. V javnem sektorju je predpisano na~rtovanje, kaj in za koliko kaj narediti. Na~rtovanje je lahko racionalno, na dolgi rok pa se po-ka`e za neuspe{no, ker vseh okoli{~in ni mo~ vnaprej predvideti in prihaja do netransparentnosti stro{kov. Tak primer je bilo omejevanje inflacije na ra~un cene elektrike in poslovanja elektro podjetij. Prelivanje denarja ni bilo skladno z zakonom vrednosti. Tudi v javni sferi je lahko na~rtovanje samo indikativno, dr`ava ne more sprejeti konkretnih programov, ampak le usmeritve. Prav indikativnost plana je tisto, kar je treba upo{tevati pri oblikovanju NEP-a. V nadaljevanju je dr. Pirnat govoril o trgu na podro~ju energetike. Uvajanje trga pomeni liberalizacijo in privatizacijo ne deregulacije, ampak nasprotno regulacija je pove~ana prav zaradi javnega interesa. Naravo planskih aktov bo treba spremeniti v indi-kativne, ki bodo pribli`no povedali, kaj lahko pri~akujemo. @al `e energetski zakon ni sledil tej naravi na~rtovanja, kar se ka`e v tem, da bi po njem moral biti NEP direktiven – opredeliti bi moral, kaj bomo naredili, obseg del, koli~ino zasebnih vlaganj, natan~ne energetske bilance. Vse to bo te`ko dose~i znotraj Slovenije, pri odprtem trgu pa nemogo~e. Pomembni so cilji, ki naj se dose`ejo, in te je treba preliti v pravo, ki ima izvr{ilno mo~. Ministrstvo je nima. V tr`nih dejavnostih so regulatorne mo`nosti dosti manj{e. Trg lahko dr`ava regulira le z obrobnimi parametri. Pri proizvodnji elektri~ne energije, ki je tr`na dejavnost, so zasebna vlaganja prosta. ^e dr`ava no~e sama graditi elektrarn kot doslej, in tako se je odlo~ila po smernicah EU, potem tega podro~ja ni mo-go~e absolutno in popolnoma obvladovati. Energetska dovoljenja morajo biti nediskriminatorna, vsakdo, ki izpolnjuje splo{ne pogoje, ga mora dobiti. V na~rtu ni mogo~e napisati, da bomo na dolo~eni lokaciji gradili elektrarno, ~e je ne bo gradila dr`ava, ampak jo bo gradil investitor, ~e bo dobil zemlji{~e. Pri hidroelektrarnah je sicer mogo~e razpisati koncesije, za vse druge vire pa velja, da je mo`nost usmerjanja razvoja omejena. Dr. Pirnat je ob koncu opozoril, da po njegovem trga ni mogo~e kontrolirati v celoti. Tam, kjer bo trg do-pu{~en, bo dopu{~en dolo~en kaos. Mo`nost neposrednega vplivanja na gradnje na trgu je majhna, uravnavamo lahko samo splo{na pravila delovanja trga. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da bi zmanjkalo proizvodnih zmogljivosti, ker trg ne bo deloval. Ni pa mogo~e dolo~ati kot prej, kaj, kje in kdaj se bo gradilo. ^e bo tako zastavljen, bo spisek `elja. Edini instrument, s katerim je mogo~e dose~i omejitve, je prostor, nad njim ima oblast dr`ava. S prostorskim planom lahko dr`ava usmerja ta del trga. ODPIRANJE ENERGETSKEGA TRGA PRINA[A VELIKE SPREMEMBE Zadnji dan konference slovenskih elektroenergetikov je bil namenjen seminarju o odpiranju trga z elek-tri~no energijo. Na vpra{anje, kako v prihodnje re{evati probleme, znani predavatelji sicer niso podali nekih konkretnih odgovorov ({e vedno je ~as analiz in prou~evanja), vseeno pa so udele`encem seminarja posredovali vrsto dobrih nasvetov, priporo~il in smernic, kako ravnati pri odlo~anju med razli~nimi mo`nostmi v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo. Mag. Andrej Gubina (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani) je podal razvoj elektri~nega trga v svetu in {e posebej predstavil angle{ki primer in njegov razvoj, kalifornijske izku{nje, skandinavski model in evropski trg. Pri obravnavi deregulacije po svetu je med drugim omenil tudi naslednje velike spremembe v elektroindustriji: Ni ve~ reguliranega monopola, velika podjetja postajajo ve~ja glede {tevila odjemalcev in prometa, delovanje je podobno sodobnim korporacijam (upravljanje s tveganjem, diverzifika-cija podjetij). Vzroki in poti so raz-li~ni, rezultati pa podobni, kar pome- Dr. Robert Golob je na seminarju o odpiranju elektri~ne energije na Bledu med drugim poudaril, da Trgel ne bo imel nobene posebne pravice. V bistvu bo moral delati nepristransko pod nadzorom Agencije za energijo in bo samo eden od enakopravnih udele`encev na trgu z elektri~no energijo. Seveda pa bo lahko s pridom izkori{~al svoje znanje in izku{nje, o ~emer nih~e ne dvomi. ni naslednje: vzpostavitev konkurence, novi postopki vodenja EES, ni`je cene elektri~ne energije, prevzemi in zdru`evanja v elektroindustriji. Gorazd Skubin (Borzen) je predstavil delovanje trga z elektri~no energijo in ve~ji del predavanja namenil ponudbam, delu organizatorja trga, trgovanju, pogodbam, zavarovanju pogodb, optimiranju ponudb, strategiji ponujanja in izdelavi za~etnega voznega reda. Pri na~inu trgovanja na dnevnem trgu elektri~ne energije je omenil sprotno trgovanje in avkcije. Osnovni vrsti ponudb sta tr`na ponudba, pri kateri udele`enec trgovanja ne postavlja omejitev glede cene, in omejena ponudba, kjer udele`enec trgovanja dolo~i {e sprejemljivo ceno nakupa (najvi{jo) oziroma prodaje (najni`jo). Poleg tega se na dnevnem trgu elektri~ne energije pojavljajo {e druge vrste ponudb. Toma` [tokelj (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani) je predaval o ponudbah in cenah na trgu elektri~ne energije. Pojasnil je vrsto tematskih sklopov, kot so napoved obremenitev, napoved cen, ocena prilo`nosti zaradi izpadov agregatov, cena in stro{ki optimiranja ponudb, strategija ponujanja in sodelovanje na trgu sistemskih storitev. Med drugim je povedal, da velika tr`na mo~ do-lo~enega podjetja lahko povzro~i izkrivljanje delovanja trga. S strani dr`ave se zloraba tr`ne mo~i pre-pre~uje z zakonom o prepre~evanju omejevanja konkurence. Glede na tr`no mo~ lo~imo tako imenovane dominantne proizvajalce in manj{e proizvajalce, ki te mo~i nimajo. Tr`na mo~ se izra~una s pomo~jo indeksov na podlagi tr`nega dele`a podjetja in odstopanj sistemske cene od mejnih stro{kov proizvodnje. Dr. Ferdinand Gubina (Elektroteh-ni{ka fakulteta v Ljubljani) je predstavil sistemske storitve, med katere sodijo vodenje EES, regulacija frekvence, regulacija napetosti in jalovih mo~i, vzdr`evanje ravnote`ja odjema in proizvodnje, razbremenjevanje omre`ja, vzpostavljanje omre`ja po razpadu in zagon agregatov brez zunanje napetosti, pokrivanje izgub in posredovanje podatkov za obra~un trgovanja. Med pojasnjevanjem posameznih tematskih sklopov se je posebej dotaknil tudi cenovne problematike. Kot je povedal, so cene sistemskih storitev odvisne od obdob- 5 ja, stanja EES, razpolo`ljivosti agre- tema meseca 6 gatov, razpolo`ljivosti hidroenergije, oddaljenosti virov, povpra{evanja, pogodb in {pekulacij. Jure Ratej (Korona) je med predavanjem o razdeljevanju elektri~ne energije pojasnil predvsem naloge distribucijskega operaterja, zahteve za priklju~itev odjemalcev in proizvajalcev, pogoje za dobavo elek-tri~ne energije, merjenje dobavljene elektri~ne energije in obra~un energije. Med drugim je poudaril, da ima vsak proizvajalec ali odjemalec pravico do priklju~itve na omre`je. Up-ravljalec distribucijskega omre`ja mora dati soglasje za izdelavo pri-klju~ka in pove~anje priklju~ne mo-~i. Pogoje in merila za izdajo soglasja dolo~ajo splo{ni pogoji za dobavo in odjem. Dr. Ferdinand Gubina (Elektroteh-ni{ka fakulteta v Ljubljani) je med predavanjem o nadzoru pretoka in napovedi obremenitve pojasnil naloge posameznih odjemalcev, obremenitvene diagrame in njihovo napoved, proizvajal~evo napoved obremenitve ter odstopanja in njihovo izravnavanje. Med metodami za napoved obremenitve je omenil ve~kratno linearno regresijo, avtoregresijo, dr-se~e povpre~je, ekspertni sistem itd. Sicer pa je na tem podro~ju pomembno sproti spremljati stanja dobave elektri~ne energije v skladu s pogodbami. Poleg tega so pomembni tudi ustrezen informacijski sistem za dostop do podatkov, standardizirani obremenitveni diagrami za tipe odjemalcev brez meritev, napoved obremenitve vozli{~ in postopek za ugotavljanje odstopanja in kr{iteljev. Mag. Marko Sen~ar (Agencija za energijo) je omenil aktualna vpra{a-nja glede izdaje licenc, cene za uporabo omre`ij, nadzora nad delovanjem trga in zagotovitve preglednosti oziroma javnosti delovanja trga. Med neznankami se v tem trenutku pojavlja tudi dilema glede statusa upra-vi~enega odjemalca: 41 kilovatov na vsaj enem odjemnem mestu ali na samo enem odjemnem mestu? Dr. Robert Golob (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani) je predaval o odprtih problemih trga v Sloveniji. Glede energetske politike je omenil pripravo NEP-a (dolo~itev strate{kih usmeritev), program re{e-vanja nasedlih investicij ter uskladitev energetskih in okoljskih strate{-kih usmeritev pri ume{~anju projektov v prostor. Na podro~ju zakono- daje je omenil pripravo drugih podzakonskih aktov za odpiranje trga z elektri~no energijo in iskanje mehanizmov za spodbujanje u~inkovite rabe energije ter soproizvodnje toplote in elektri~ne energije. Zatem je podal roke za liberalizacijo energetskih trgov na podro~ju elektri~ne energije in zemeljskega plina. Nato je omenil najpomembnej{a vpra{anja glede cene za uporabo omre`ja, spodbud za kvalificirane proizvajalce, novih igralcev na trgu z elektri~no energijo, konkurence in problematike nasedlih investicij. Med drugim je pojasnil tudi preobrazbo Elesa, in sicer s poudarkom na vlogah upravljalca prenosnega omre`ja (sistemski operater), dejavnosti prenosa elektri~ne energije, organizatorja trga (Borzen) in ve-letrgovca (Trgel). PRIZNANJA IN PLAKETE CIGRE Leto{nje priznanje SLOKO CIGRE za `ivljenjsko delo je dobil prof.dr. Marjan Plaper. Plakete kot priznanje in zahvalo za dolgoletno uspe{no delo v slovenski elektroenergetiki so prejeli Franc Curk, Janez Kern, [te-fan Lutar in Zdravko Mo~nik. Mag. Janez Gori{ek, Slavko Grajfo-ner, mag. Maja Kon~an-Gradnik, prof. dr. Rafael Mihali~, Tatjana Muha, Marko Ramov` in Zvonko To r o { so dobitniki pohval za delo v {tudijskem komiteju in za napredek Slovenskega komiteja CIGRE ter CIRED. Poleg tega je bilo podeljeno {e {est diplom za najbolj odmevne referate s ~etrte konference SLOKO CIGRE v Roga{ki Slatini leta 1999. Prof. dr. Marjan Plaper je diplomiral leta 1947 na Tehni{ki fakulteti v Ljubljani in postal asistent pri prof. Milanu Vidmarju, pozneje je bil docent, zatem redni profesor in sredi {estdesetih let dekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. V svojem bogatem opusu razvojno-raziskoval-nega, poglobljenega strokovnega in pedago{kega dela je vedno iskal odgovore na bistvena vpra{anja v `ivljenju slovenskega in celotnega elektroenergetskega sistema nekdanje Jugoslavije. Posve~al se je elementom sistema, osnovam optimalne izbire vodnikov, prakti~nega oblikovanja daljnovodov, njihovim optimalnim parametrom, raziskavam naravne prenosne mo~i, problematiki jalovih mo~i in njeni kompezanciji, optimalnemu stopnjevanju napetosti v razdelilnih in prenosnih omre`jih, osnovam optimizacij, {ir{im energetskim ekonomskim in drugim problemom. Bil je kreator in gonilna sila pri snovanju in prak-ti~nem oblikovanju slovenskega in jugoslovanskega omre`ja vseh napetostnih nivojev. Postavil je koncept povezovanja elektroenergetskih sistemov Balkana in pokazal, kako naj med dva velika evropska elektroenergetska sistema ukle{~ena nekdanja Jugoslavija razvija svoje sodelovanje s sosednjimi dr`avami. Po njegovih {tu-dijah se je v sedemdesetih letih takratni jugoslovanski elektroenergetski sistem preko Slovenije s pomo~jo regionalne skupine SUDEL vklju~il v zahodnoevropski elektroenergetski sistem UCPTE. V svojem dolgoletnem ustvarjalnem delu je objavil ve~ samostojnih publikacij in ve~ kot sto strokovnih prispevkov v doma~ih in tujih revijah. Napisal je tudi tri u~benike s podro~ja elektroenergetskih omre`ij. Prejel je vrsto odlikovanj in drugih priznanj ter pohval. Vrsto let je vodil {tudijski komite za nadzemne vode pri nekdanjem jugoslovanskem komiteju JUKO CIGRE in bil deset let predsednik Elektrotehni{ke zveze Slovenije, `e ve~ kot trideset let predseduje uredni{kemu odboru Elektro-tehni{kega vestnika. Kot priznan pedagog je vzgojil ve~ generacij elektrotehnikov, ki so se s svojim solidnim znanjem uveljavili v o`ji domovini in v svetu. Franc Curk, sodi med najpomem-bnej{e slovenske elektroenergetike zadnjih desetletij. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1955 se je zaposlil na Elek-troin{titutu Milan Vidmar, ki mu je ostal zvest vse do danes. S svojim strokovnim delom je pustil globoke sledi na podro~ju ozemljevanja nevtralnih to~k omre`ij, ozemljevanja sistemov in naprav, kratkosti~nih analiz, obratovanja elektroenergetskih omre`ij, korozije in vplivov elektroenergetskih naprav na okolje in druge sisteme. Rezultati njegovega dela so vtkani skoraj v sleherni del slovenskega elektroenergetskega sistema. Od njega so se u~ili {tudentje, prav tako pa tudi generacije njegovih sodelavcev na EIMV in {tevilni drugi. Strokovnih problemov se loteva sistema-ti~no, z natan~nimi in jasnimi fizikalnimi predstavami, iz katerih zna iz- Leto{nje plakete SLOKO CIGRE so nedvomno {le v prave roke. lu{~iti bistvo, pomembno za re{itev. Njegov svet elektrotehnike je splet predstav in fizikalnih razmerij, ki so podprte z neverjetno koli~ino teh-ni~no popolnih in uporabnih podatkov. Znan je po tem, da kompleksne tehni~ne probleme enostavno in hitro re{uje. Janez Kern je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1963. Njegova strokovna pot je tesno povezana z zgradivijo slovenskega prenosnega sistema. Prvo obdobje njegovega dela je bilo zaznamovano z zgraditvijo 220 kV omre`ja in njegovih razdelilno transformatorskih postaj. Drugo pa z gradnjo 400 kV omre`ja, povezavo z evropsko inter-konekcijo, gradnjo in obnovo 110 k-V daljnovodov, gradnjo slovenskega opti~nega prenosnega kri`a. Danes je direktor gradnje zelo pomembnih prenosnih objektov, kot so 400/110 kV RTP Kr{ko, 400 kV daljnovod Kr{ko-Beri~evo in 400/110 kV RTP Diva~a. Njegovi daljnovodi so na-tan~no zasnovani, racionalno grajeni in strogo nadzorovani do poslednjega detajla. Kot vrhunski strokovnjak in poznavalec daljnovodne tehnike stalno sledi tehnolo{kemu razvoju in uporablja u~inkovite inovativne re{itve za svoje objekte. Svoje iz-ku{nje in zamisli rad posreduje osebno, kot pisec {tevilnih strokovnih ~lankov ali kot soavtor in spremljevalec {tudijskih nalog. Zelo aktiven je v CIGRE z zanimivimi in aktualnimi referati, zanje je v prej{nji JUKO CIGRE nekajkrat prejel diplomo za najodmevnej{i referat. [tefan Lutar je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko leta 1963 in se zaposlil pri Elektro Mariboru leta 1969. Zelo hitro je napredoval in postal vodja projektantske slu`be, pozneje vodja projektantsko razvojne slu`be in pred devetimi leti direktor podjetja. Na strokovnem podro~ju se je izkazal z inovativnimi zamislimi pri projektiranju elektroenergetskih objektov, vodov in naprav. Zelo cenjeni so bili njegovi predlogi in zamisli pri pripravah konceptov razvoja srednjenapetostnega in visokonapetostnega distributivnega omre`ja ter transformacije 110 /SN. Kot izku{en razvojnik in poznavalec distribucije je v za~etku devetdesetih let odli~no ocenil perspektive razvoja distribucije in ni dovolil, da se obravnava razvoj distribucijskega odjema z ni~elnim porastom, kot je narekovala takratna politika. Pozneje so se njegove od-lo~itve pokazale za pravilne in utemeljene. Aktivno je sodeloval v raznih {tudijskih komitejih CIGRE {e v ~asu prej{nje dr`ave, v samostojni Sloveniji pa pri pripravi konference SLOKO CIGRE v Mariboru in pozneje spodbujal razvoj slovenskega komiteja CIGRE in CIRED. Zdravko Mo~nik se je po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1960 zaposlil kot in`enir obratovanja na HE Vuhred in se s tem zapisal hidroelektrarnam na reki Dravi in Dravskim elektrarnam. Ko je spoznal obratovanje in sisteme elektrarn, je sprejel novi strokovni izziv in leta 1965 v skupnih slu`bah DEM prevzel organizacijo prve skupine in prve metodologije za obra~un prodaje elek-tri~ne energije. Tehni~ni direktor DEM je postal v osemdesetih letih s klju~no nalogo prenove HE na Dravi. Vodil je prenovo HE Fala, HE Mariborski otok, HE Vuzenica, HE Dravograd, dispe~erskega centra in sistema telekomunikacij in informatike, kjer je bil s svojimi izku{njami in znanjem klju~ni zagovornik novih zamisli, organizator gradnje in tehni~ni spremljevalec celotne problematike. Kot poseben produkt tega dela je nastala vzorna interna standardizacija, ki jo je vodil in se pri njenem delu tudi osebno izjemno anga`iral. Danes nadaljuje delo pri prenovi HE Vuhred in HE O`balt z novimi zamislimi in izvirnimi re{itvami, hkrati pa uspe{no nadaljuje mentorstvo mlaj{im sodelavcem. Z DEREGULACIJO VE^ POZORNOSTI ZNANSTVENIM ENERGETSKIM RAZISKAVAM Elektro in{titut Milan Vidmar iz Ljubljane je v ~etrtek, 31. maja, na Bledu pripravil omizje na temo Energetske raziskave v Srednji Evropi po deregulaciji. Osemdeset udele`encev iz petih tujih dr`av - Avstrije, Italije, Nem~ije, Hrvatske, Jugoslavije - in Slovenije je razpravljalo o statusu energetskih raziskav po deregulaciji energetskega sektorja. Prof. Gerd Bal-zer je predstavil stanje v Nem~iji, dr. Albert Reuter iz Celovca avstrijski pogled, dr. Angelo Invernizzi italijanske ugotovitve, direktor In{tituta za energetiko Hrvoje Po`ar iz Zagreba dr. Damir Pe{at pa hrva{ka razmi{ljanja. Gostitelj prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektro in{tituta Milan Vidmar je orisal nekaj zna~ilnosti, ki povezujejo vse srednjeevropske elektroenergetske sisteme, in se osredo-to~il na stanje v Sloveniji, ki z deregulacijo potrebuje ve~ pozornosti, posluha in sredstev za energetske raziskave. In katera so temeljna vpra- 7 {anja, na katera bo treba odgovoriti z tema meseca dejanji in na~inom, ki bo spremenil dosedanje pojmovanje? Kak{en je raziskovalni potencial za energetske projekte? Na podro~ju raziskav za potrebe energetike v Srednji Evropi sodeluje posredno ali neposredno pribli`no 500 strokovnjakov, od tega ve~ kot 200 specialistov. Ta raziskovalni potencial je razpr{en po dr`avnih in tudi manj{ih zasebnih in{titutih. Kdo je skrbnik programa globalnih energetskih raziskav v Sloveniji? Prof. dr. Maks Babuder je najprej omenil Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki je poskrbelo za vzgojo raziskovalcev pod geslom »2000 novih raziskovalcev«. V okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo deluje Zavod za standardizacijo, Urad za meroslovje in seveda Urad za akre-ditacijo. V okviru te dejavnosti se kreirajo znanja, ki so potrebna za razvoj elektroenergetskega sistema. V zadnjih mesecih se je proces elektroenergetskih sprememb spreminjal razmeroma po~asi, podro~je elektroenergetike pa se je iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti preselilo in pristalo v Ministrstvu za okolje in prostor. Pri~akovati je, da se bodo razvojne raziskave, ki so dolo~ene v poglavju Energetska politika za~ele razvijati v primernem tempu, o katerem meni, da ne bi smel biti zelo po~asen, ampak dovolj hiter. Roki so razmeroma kratki; 15. april 2001 se nam je `e oddaljil in 15. oktober se zelo hitro bli`a. Katere so zna~ilne spremembe za nabor energetskih raziskav po deregulaciji v Sloveniji? Skrbi za sistem in optimiranje sistema (kot je bilo to v prej{njih ~asih), naj bi se na nek na~in brez dvoma zmanj{ale. Iz nacionalnega interesa je smotrno razmi{ljati o optimiranju sistema kot celote. Lahko re~emo, da je opazno zmanj{evanje zavzetosti posameznih poslovnih subjektov za sistemske raziskave, ker razmi{ljajo le o lastnih interesih. Prof. dr. Maks Ba-buder pravi, da bi morali razmi{ljati, kdo bo skrbnik sistema, ki je danes razpr{en, in ne vemo, kdo ga bo obvladoval. Opazno je usihanje interesa 8 za razvojne raziskave, ki podpirajo splo{ni tehni~ni in tehnolo{ki napredek. Skopo odmerjena sredstva za raziskave, na katere ra~una raziskovalna sfera za celotno podro~je in ne samo za elektroenergetiko, so povzro~ila usihanje znanstvenega zanimanja. Na nek na~in je pri{lo skoraj do upora podjetij za pomo~ pri raziskavah na podro~ju razvoja tehni~nih predpisov. V Sloveniji {e danes nismo posodobili tehni~nih predpisov in uporabljamo {e vedno zelo stare strokovne smernice, usmeritve, navodila, priporo~ila, standarde, tehni~ne predpise. Vsakdo si misli, da bi morala za to poskrbeti dr`ava, ki naj bi uredila te stvari. Vidimo neko po~as-nost pri zagonu procesa raziskav za videnje dr`avne energetske politike. Ta odzivnost bi se morala pove~ati. Kak{ne so spremembe nabora raziskav? Elektroin{titut Milana Vidmarja ima precizen pogled na znanstveno-razi-skovalno elektroenergetsko podro~je. Korak naprej bi morali storiti pri poglobljenih raziskavah za pretoke sistemskih storitev tako na podro~ju prenosa kot na podro~ju proizvodnje. Nadalje bi omenil metodolo{ke raziskave in analize optimiranja pretokov ob pove~anju variant stanja elektroenergetskega sistema iz skrbi za bolj{o izkori{~anje tranzitov. Kot primer se ukvarjamo s problemom, kaj narediti s prej{njimi regulacijami. Vsak poslovni subjekt bo za~el gledati na svoja osnovna sredstva maksimalno racionalno, zato bodo pomembne raziskave diagnosti~nih metod za ugotavljanje stanja in preostale `ivljenjske dobe pomembnih komponent sistema. Uporabili jih bomo do skrajnih mo`nosti, ko nudijo {e zadovoljivo zanesljivost. Med nove naloge se uvr{~ajo tudi raziskave zanesljivosti dobave in kakovosti elektri~ne energije. Na kakovost elektrike nas je opozoril razpravljalec na okrogli mizi o Nacionalnem energetskem programu v okviru 5. konference Sloko Ci-gre, ki je dejal, ~e{ da v Ljubljani `e imamo zanesljivo dobavo, kaj pa je z njo na pode`elju in v zadnjem zaselku v Sloveniji. Ali lahko nekdo kupi stroj, ki terja kakovostno elektri~no energijo in bo z njim `elel proizvajati kakovostne izdelke, ~e nima kakovostnega napajanja z elektri~no energijo? To pomeni, da je treba raz-mi{ljati tudi o tem vpra{anju. Potreb- Prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektro in{tituta Milan Vidmar, je vodil omizje o energetskih raziskavah po deregulaciji energetskega sektorja. ne bodo metodolo{ke raziskave za izvedbo analiz in strate{ke poslovne na~rte podjetij. Vsako podjetje se bo zna{lo v tem mete`u in iskalo svoj lastni optimum. Katere so potrebne raziskave informacijskih sistemov v razmerah deregulacije? Prva zapreka, na katero smo naleteli v razmerah deregulacije, je bil banalni problem - problem meritev. Ne moremo organizirati odprtega trga, ~e seveda ne merimo in ne prena{amo teh podatkov na prava mesta dovolj kakovostno, hitro in skratka, ~e ne vzpostavimo celotnega sistema. Kako je s sredstvi za raziskave? Ministrstvo odmerja premalo sredstev za energetske raziskave in tudi v teh razmerah si ni obetati kaj ve~. Nacionalni energetski program kot krovni dokument se ne izdeluje, ker ga pa~ naro~nik ni pla~al; vemo, kako je s to zgodbo, razlaga prof. dr. Maks Babuder. Raziskovalni projekti se oddajajo na razpisih, pri katerih dostikrat prihaja do nelojalne konkurence med posameznimi institucijami. Za sistemske raziskave se odmerja manj denarnih sredstev, ker v novih razmerah deregulacije proces {e ni v celoti stekel. Pa vendarle je optimist v tem pogledu, ker ve, da brez znanja ta proces ne bo tudi ustrezno hitro stekel. Kak{na je napoved razvoja kadrovskega potenciala? Brez kakovostnih razvijalcev in raziskovalcev se ta proces deregulacije ne more izvesti. Interes za {tudij elektrotehnike v Sloveniji je vse manj{i, ~eprav {e ni alarmantno stanje. [tudij informatike je atraktivnej{i in veliko ve~ mladih se odlo~a zanj. Na Fakulteti za elektrotehniko se konkretno, zelo intenzivno in s posre~enimi pristopi ukvarjajo s pritegovanjem {tu-dentov za {tudij energetske tehnike. Dr`avni projekt razvoja vrhunskih kadrov se ne nadaljuje, kar se bo seveda manifestiralo pozneje, ker bo ta »intelektualna« zaloga po~asi usahnila. Nastopajo velike ~asovne konstante in ta problem se bo pokazal v prihodnosti. Pojavlja se interes za interdisciplinarne profile kadrov, ki bi se po mnenju prof. dr. Maksa Babudra morali {olati `e na dodiplomskem {tudiju. Pri oblikovanju profila kadrov naj bi se poleg tehno-ekonom-sko-pravnega dela uvedel {e {tudij projektnega vodenja s sistemom kakovosti in seveda absolutno intenziviral tudi {tudij tujih jezikov. V Evropi bomo morali v vsakem pogledu govoriti isti jezik. Ne samo v prenesenem pomenu. Misliti je treba tudi na odliv kadrov in mo`ne regresije ob prevzemih tujega kapitala. Ko bomo popolnoma odprli vrata v Evropsko unijo, bo lov odprt za vse profile kadrov. Kak{na bo zanesljivost oskrbe v razmerah deregulacije? Mag. Vekoslav Koro{ec, direktor Elektro Slovenije in novi predsednik Slovenskega komiteja CIGRE za obdobje 2001–2003, je pojasnil svoj pogled na raziskave v elektroenergetiki. Energetski zakon nalaga Elesu tudi pomembno dejavnost, da mora vsako periodi~no obdobje pripraviti program razvoja prenosnega omre`ja v Sloveniji. To je zelo pomembna naloga, ki ne zahteva sodelovanja strokovnjakov Elesa, ampak tudi {ir{e. Pri tem bi se omejil na dva problema, sicer {iroke problematike. Odpiranje trga z elektri~no energijo ima {tevilne prednosti, pokazali so se tudi do- ločeni učinki v trgovanju električne energije. Po drugi strani pa se tudi kažejo negativni učinki, to so problemi nezanesljive oskrbe z električno energijo. Slovenski elektroenergetski sistem je premajhen sistem, med več velikimi sistemi, ki medsebojno trgujejo in si izmenjujejo energijo. Prihaja do nekontroliranih pretokov električne preko našega omrežja energije. To so tehnični problemi, s katerimi se bomo morali soočiti in najti nanje odgovore in rešitve za obvladovanje. S širitvijo in odpiranjem trgov se bodo ti problemi še povečevali. Kdaj {irjenje interkonekcije UCTE na jugovzhodno Evropo? Drugi izziv za slovensko stroko, na katerega je opozoril mag. Vekoslav Korošec, pa je širjenje interkonekcije UCTE. Slovenija obratuje sinhrono z evropsko interkonekcijo UCTE, Hrvaško in delom Bosne in Hercegovine. Četrtega marca 2001 je bil v Atenah ustanovljen novi SUDEL, nova regionalna grupa, ki jo sestavljajo Avstrija, Italija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija in Grčija. Sklepi interkonekcije so čimprejšnja ponovna vzpostavitev sinhronega obratovanja teh držav jugovzhodne Evrope in pozneje še pridružitev Bolgarije. To pomeni zahteven tehnični problem tudi za slovensko stroko, ker se bodo razmere obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema s tem bistveno spremenile. Meni, da ima slovenska stroka v prihodnje veliko izzivov in pred seboj imamo zanimive tehnične naloge, ki nas navdajajo z optimizmom, kljub temu da smo zaskrbljeni, kako bomo te raziskave financirali, in da še nimamo sprejetega nacionalnega energetskega programa, ki je ključen tudi za razvoj stroke in slovenske elektroenergetike v celoti. LETNA SKUPŠČINA SL0KQ CIGRE 2001 Po uspešno izvedeni 5- konferenci slovenskih elektroenergetikov na Bledu so v sredo, 30. maja 2001, pripravili še letno skupščino slovenskega nacionalnega komiteja Cigre. Dosedanji predsednik prof. dr. Ferdinand Gubina je v poročilu o delu med 4. in 5- konferenco dejal, da se je slovenski komite Cigre uveljavil kot mo~na strokovna organizacija, in to tako po {tevilu ~lanov in po nalogah, ki jih je opravil. Razveseljiv je odziv ~lanstva, podjetij elektrogospodarstva in industrije, univerz in in{ti-tutov, ki z zavzetostjo in vztrajno spremljajo strokovne aktivnosti predvsem v {tudijskih komitejih in na posvetovanjih Sloko Cigre, ki obsegajo delo {tudijskih komitejev, posvetovanja, sodelovanje s strokovnimi telesi Cigre Paris, okrogle mize in delo na izrazoslovju. [TUDIJSKI PRISTOP K ELEKTROENERGETSKIM RE[ITVAM Delo {tudijskih komitejev je potekalo na periodi~nih delovnih sestankih, kjer se analizirajo izku{nje v praksi in rezultati na dolo~enem strokovnem podro~ju. Na njih potekajo tudi zanimive predstavitve novih problemov uvajanja trga na Slovenskem. Perio-di~ne sestanke je imel tudi Tehni{ki komite Slovenskega komiteja Cigre, ki je pregledal aktivnosti posameznih {tudijskih komitejev, dejavnosti pri pripravah posvetovanj, recenzije referatov in finan~no stanje Slovenskega komiteja. Predsedstvo Slovenskega komiteja Cigre se je sestajalo po potrebi ali zaradi nujnih opravil in operativnih odlo~itev. Obravnavalo je organizacijska vpra{anja ob posvetovanjih, teko~e probleme vodenja Sloko Cigre in sodelovanje z mednarodno organizacijo Cigre. Sporo~ila Sloko Cigre, ki jih urejuje mag. Kre{emir Baki}, so prina{ala informacije o delu komitejev, posvetovanjih, zastavljenih temah za slovensko konferenco in za generalno zasedanje Cigre Pariz. »Po 4. konferenci slovenskih elek-troenergetikov je Sloko Cigre organiziral in strokovno sodeloval pri organizaciji, pripravi referatov in njihovi predstavitvi. Pomembno je, da sta se konferenci uveljavili v svetu in da je na tej povsem mednarodni konferenci sodelovala tretjina na{ih strokovnjakov. Leto{nja 5. slovenska konferenca na Bledu je pokazala vztrajno delo na{ih strokovnjakov, saj je bilo na sporedu ve~ kot 200 referatov iz 16 {tudijskih komitejev. Konferenca je trajala tri dni in je dajala lepe mo`nosti za izmenjavo znanj in iz-ku{enj,« je poro~al prof. dr. Ferdinand Gubina. Velik projekt je bila priprava in izdaja slovarja strokovnih izrazov IEC. Pohvaliti je treba podjetja elektrogospodarstva in industrije za energetiko za njihovo podporo 9 tema meseca Novi predsednik Sloko Cigre mag. Vekoslav Koro{ec se je zahvalil za izvolitev in poudaril naloge do 6. konference leta 2003. 10 projektu »Slovar strokovnih izrazov vsakemu in`enirju v roke«, ki ga je uresni~il prof. dr. Anton Ogorelec s skupino strokovnjakov. SLOVENSKI PRISPEVEK V MEDNARODNIH POVEZAVAH Slovenski nacionalni komite Cigre je bil leta 1992 sprejet v dru`bo 80 dr`av sveta, ki so v~lanjene v mednarodno zdru`enje za velike elektroenergetske sisteme Cigre s sede`em v Parizu. Slovenski komite je v tesnih stikih s Cigre Pariz, na generalnem zasedanju v Parizu leta 2000 so slovenski strokovnjski predstavili dva referata in bili aktivni na generalnem zasedanju z diskusijami. Za 40. zasedanje generalne konference Cigre v Parizu avgusta 2002, je Sloko Cigre odobril en referat slovenskih avtorjev. Slovenija je dobila v organizacijo delavnice EPEE, vzgoja elektroenergetskih in`enirjev, kar gotovo pomeni zaupanje v na{ nacionalni komite. Na{i strokovnjaki delajo v ve~ delovnih skupinah {tudijskih komitejev in prina{ajo spoznanja v na{e {tudijske komiteje. Predsednik Tehni{kega komiteja Slo-ko Cigre prof. dr. Maks Babuder, je poudaril vpetost posameznih strokovnjakov kot ambasadorjev Slovenije v mednarodne sfere. Izjemnim elektroenergetikom z intelektualnim potencialom naj bi Sloko Cigre pomagal pri udele`bi na mednarodnih posvetih. Prenesel je ugotovitev gostov, ki so se udele`ili konference, da so bili presene~eni nad visoko ravnijo obravnavane tematike. Tudi med referati bolj informativnega zna~aja so se kresala mnenja, ugotovitve, smernice. Slovenski Cigre je postal sejem znanja, prava eksplozija tehni~nega sporo~anja in sejem opreme sponzorjev - kot sol in poper, se je slikovito izrazil prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektroin{tituta Milan Vidmar. Mednarodno sodelovanje je poudaril tudi prof. dr. Franc Jakl, predsednik [tudijskega komiteja 22 Nadzemni vodi in opozoril na ve~jo sosedsko sodelovanji s strokovnjaki iz Hr-va{ke, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Italije. NOVA KOMITEJA ZA ODJEMALCE IN ODNOSE Z JAVNOSTJO V prihodnje bodo poleg 15 {tudij-skih komitejev Cigre in sekcije Ci-gred za distributivna omre`ja (ki do- polnjuje in nadome{~a dosedanji {estnajsti komite - [K 31), sodelovali v mednarodnih {tudijskih strokovnih krogih in delovnih skupinah, soorga-nizirali 12. mednarodno konferenco o za{~iti elektroenergetskih sistemov PSP’2002 na Bledu in soorganizirali 7. elektrotehni{ko in ra~unalni{ko konferenco ERK’2001 in ERK’2002 v Portoro`u. Sloko Cigre se bo kot dru{tvo posebnega pomena povezovalo v akcijah z Elektrotehni{ko zvezo Slovenije. Veliko prelomnico v pojmovanju elektroenergetike z letom 2001 prina{a trg z elektri~no energijo, kateremu je bilo namenjeno najve~ referatov. Na tem podro~ju se ka`ejo potrebe po dodelavi izrazoslovja, ki z velikim tempom prihajajo v na{e vsakdanje `ivljenje, zato bodo pozornost namenili terminolo{ki uskladitvi in zaklju~ku dela na slovarju izrazov za podro~je trga z elektri~no energijo. Skup{~ina je podprla tudi predloga, ki izhajata iz sprememb odnosov v elektroenergetiki in potreb stika z odjemalci in javnostjo, organizirata dve novi podro~ni obliki, komiteja za uporabnike in odnose z javnostjo. Pri tem je generalni sekretar Sloko Cigre in predsednik organizacijskega odbora konference mag. Kre{emir Baki~ javno pohvalil le-to{nje delo Draga Paplerja z organiziranjem press centra v ~asu konfe- Generalni sekretar Sloko Cigre in predsednik organizacijskega odbora konference mag. Kre{imir Baki~ je poskrbel za presene~enje in se dosedanjemu predsedniku Sloko Cigre prof. dr. Ferdinandu Gubini zahvalil za njegov prispevek k uveljavitvi slovenskega zdru`enja elektroenergetikov. zanimivosti renče, oblikovanjem vsakodnevnih sporočil za javnost in navezavo stikov z medijskimi hišami. Navzoči so poudarili, daje javno mnenje nadvse pomembno, in da elektroenergetiki ni prav naklonjeno in bi ga bilo treba spremeniti. Z argumenti in dejstvi pri kakovostni in zanesljivi dobavi električne energije pa vse bolj prodira spoznanje, da je elektroenergetika zelo pomembna v vsakdanjem življenju in delu vsakega posameznika in gospodarstva. NOVI PREDSEDNIK SLOKO CIGRE Po preteku dveletnega mandata so izvolili vodstvo in sprejeli usmeritve do naslednje konference slovenskih elektroenergetikov leta 2003- Za novega predsednika Sloko Cigre je bil izvoljen mag. Vekoslav Korošec iz Elektro Slovenije, podpredsednik za proizvodnjo električne energije je postal Lado Tomšič iz Dravskih elektrarn Maribor, podpredsednik za prenos in trg električne energije dr. Franc Jaki iz Elektro Slovenije, podpredsednik za distribucijo električne energije Zvonko Toroš iz Elektro Primorske, podpredsednik za področje izobraževanja v elektroenergetiki pa Rafael Mihalič iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Častno razsodišče bodo sestavljala sama imenitna imena slovenske elektroenergetike: dr. Janez Hrovatin iz Ljubljane, dr. Ivan Novak iz Maribora, prof. dr. Anton Ogorelec iz Ljubljane, Joško Rosina st. iz Ljubljane in Karlo Skrt iz Nove Gorice. Nadzorni odbor bo vodil kot doslej mag. Matija Nadižar iz Kranja, odbor za priznanja pa Milan Kenda iz Ljubljane. Dosedanji predsednik prof. dr. Ferdinand Gubina je bil za zasluge zadnjega desetletja pri širjenju strokovnih elektroenergetskih povezav in miselnosti potrjen za častnega predsednika. BRANE JANJIČ MIRO JAKOMIN DRAGO PAPLER SLOVENIJA RAST BDP SKORAJ PETODSTOTNA Lani je bruto domači proizvod Slovenije po prvih ocenah Statističnega urada Slovenije znašal 2747 milijard tolarjev oziroma 9105 dolarjev na prebivalca, kar je realno za 4,6 odstotka več kot leta 1999. Leto 2000 je prvo po letu 1994, ko je rast BDP pretežno temeljila na povečanju izvoza in ne na rasti domačega trošenja in uvoza. Tako je bil izvoz proizvodov in storitev lani višji za 12,7 odstotka, uvoz pa za 6,1 odstotka. Zasebna potrošnja seje realno povečala le minimalno, in sicer za 0,8 odstotka. V nasprotju s tem pa so bruto investicije lani po daljšem času visokih stopenj rasti s komaj 0,2-odstotnim povečanjem ostale nespremenjene v primerjavi z letom 1999. Lani seje dodana vrednost v osnovnih cenah realno povečala za 5,1 odstotka, neto davki pa za 1,9 odstotka, kar je veliko manj kot leta 1999, ko so se neto davki povečali za kar 8,6 odstotka. (STA) FRANCIJA EOF KOPOJE DELEŽ RELGIJSKEGA PODJETJA Francoski elektroenergetski velikan Electricite de France namerava odkupiti 10-odstotni delež Societe Publique d'Electricite (SPE), drugega največjega belgijskega elektroenergetskega podjetja, ki ima v lasti 8,5 odstotka domačega omrežja (preostalih 91,5 odstotka omrežja ima Electrabel) in elektrarne s skupno močjo 1,4 GW. Pogajanja o poslu med omenjenima podjetjema trajajo že nekaj mesecev, zdaj pa se kljub ponudbam nemških RWE-ja in Eona ter španske Endese bližajo koncu. Vrednost belgijskega deleža naj bi bila približno milijon evrov, toda o ceni, ki jo bo moral plačati EdF, se še zmeraj dogovarjajo. Dese-todstotni delež bi lahko EdF povečal na celo 49,9 odstotka, vendar se s tem ne strinjajo lastniki SPE. Poleg tega pa veže to podjetje posebna pogodba z Electrabelom, po kateri sta belgijsko omrežje in njihova osrednja elektrarna razdeljena na dve vrsti dohodkov in bremen glede na deleže v njih. SPE in Electrabel se že pogovarjata o tem, da bi omenjeno konvencijo razveljavila. Prava vrednost SPE je namreč odvisna prav od razmerij, ki se bodo po tem vzpostavila na belgijskem trgu. SPOR ZARADI PREVISOKIH 1ARIF Odnosi med Švedsko in Dansko na področju elektroenergetike so se maja zelo poslabšali. Švedi so namreč svojim sosedom zaračunali kar 18 milijonov evrov visoko takso za uporabo njihovih daljnovodnih povezav v letu 2000. Sven Auken, danski minister za okolje in energijo, je ob tem zagrozil, da se bodo pritožili Evropski komisiji, če Švedi ne bodo umaknili oderuških tarif. Kmalu so si sicer premislili — Švedska vendarle še predseduje Uniji, kljub temu pa spor ostaja. Plačevanje tarif so Danci sprejeli le za določeno prehodno obdobje, saj so se Švedi počutili ogrožene zaradi danske poceni energije iz termoelektrarn. To prehodno obdobje naj bi trajalo približno leto dni, torej največ do začetka letošnjega leta, toda ta proces seje vsaj v očeh Švedov očitno nekoliko podaljšal Na to naj bi po mnenju predstavnika Eltre, danskega operaterja omrežja, vplivalo negativno mnenje Dancev do švedskih jedrskih elektrarn, zlasti neodobravanje ob napovedi, da JE Barseback 2 še ne bodo zaprli. Gospodarski spor seje torej spremenil v političnega, sicer pa Danci trdijo, da lahko uporabljajo še daljnovod-no povezavo Skagerrak, kije začela delovati januarja letos, zato se ne bodo več ubadali z visokimi tarifami za povezavo s Švedsko. 11 5537415 01776275 strokovne organizacije Slovesno zaznamovanje delovanja hrva[kega komiteja cigre in ^asopisa energija v zagrebu S 12 tiriindvajsetega maja 2001 je bila v veliki predavalnici Fakultete za elektrotehniko in ra~unalni{tvo v Zagrebu velika slovesnost. Zbranih je bilo ve~ kot 300 povabljenih ljudi iz elektrogospodarstva Hrva{ke, Fakultete za elektrotehniko in ra~unalni{tvo zagreb{ke univerze, predstavnikov vladnih institucij, projektantskih in drugih podjetij in povabljencev iz tujine. Tega dne je Hrva{ki komite Ci-gre in ~asopis Energija organiziral slovesno proslavo ob 50. obletnici delovanja Cigre na Hrva{kem, 10. obletnici delovanja Hrva{kega komiteja, Cigre v samostojni Hrva{ki in ob 50. obletnici delovanja in izhajanja strokovne revije Energija. Med {tevilnimi navzo~imi doma~imi in tujimi gosti je bil tudi generalni sekretar mednarodne Cigre iz Pariza Jean Kowal. Po pozdravnem nagovoru glavnega tajnika Hrva{kega komiteja Cigre dr. Zorka Cvetkovi~a je v imenu odsotnega predsednika uprave HEP-a nav-zo~im spregovoril ~lan uprave HEP-a za proizvodnjo elektri~ne energije in toplotne energije Mato Pa`i~. Posebno pozornost je usmeril na vlo`eno delo vseh ~lanov Hrva{kega komiteja Cigre, prav tako pa tudi na obse`no opravljeno delo v okviru strokovne revije Elektra. O prehojeni poti dru{tva HR Cigre je spregovoril njegov predsednik mag. Ivica Toljan in generalni tajnik dr. Zorko Cvetkovi~. Slednji je v posebnem prispevku podal tudi delo Hrva{kega komiteja Ci-gre in ~asopisa Energije od 1951. leta do danes. Kot predstavnik Fakultete za elektrotehniko in ra~unalni{tvo je zbrane pozdravil njen dekan prof. dr. Slavko Krajcar, kot predstavnik Slo-ko Cigre v imenu Elesa pa podpisani. Generalni sekretar mednarodne Ci-gre iz Pariza Jean Kowal je v posebnem kraj{em predavanju orisal prehojeno pot te mednarodne organizacije in podal najnovej{e konceptualne in organizacijske spremembe, ki jih je vodstvo Cigre Paris za~rtalo na le-to{njem spomladanskem zasedanju na Kitajskem. Opozoril je na izzive splo{ne globalizacije in dana{njega obdobja novega koncepta liberalizacije energetskega trga doma in v svetu. Razvoj bo rezultat akcij vseh nas, {e posebej vseh nacionalnih komitejev {irom sveta. Pregled 50-letnega dela in soustvarje- nja na znanstvenem in strokovnem podro~ju tiskanega medija je podal predsednik izdajateljskega sveta revije Energija mag. Branko Grgi~. Ta znanstveno strokovni ~asopis je za~el izhajati pred pol stoletja, leta 1951, kot skupni Bilten ZEP-Zajednice elektroprivrednih poduze~a Hrvatske in In{tituta za elektrogospodarstvo. Danes je to ugledna strokovna revija hrva{kih energetikov, elektroin`enir-jev in elektrotehnikov, ki izhaja pod okriljem in s podporo Ministrstva za znanost, tehnologijo in informatiko Republike Hrvatske in HEP-a. V njej objavljajo svoje prispevke tako {tevil-ni doma~i kot tuji znanstveniki in strokovnjaki. Znana je v {tevilnih tujih publicisti~nih centrih, kot so na primer Engineering Index Inc., New York; Engineering Information Inc. Bibliographic Services Dept, New Jersey; Current Technology Index, London; Viniti, Moscow; Revue Gé-nérale de l’électricité, Paris; Current Bibliography on Science and Technology, Japan Information Centre, To -kyo; itd. O znanstvenem polo`aju in stroki v dana{njem javnem `ivljenju sta govorila akademik prof. dr. Bo`o Udo-vi~i~, predsednik [K 37 za na~rtova-nje in razvoj elektroenergetskh sistemov, in dr. Ante Mili{a, predsednik [K 13 za enosmerne prenose in energetsko elektroniko pri Hrva{kem komiteju Cigre. Oba sta podala kriti~ni pogled na dana{nje stanje v elektroenergetiki nasploh, vsak s svojega zornega kota. Ob koncu prijetnega sre~anja so bile ob tej prilo`nosti najzaslu`nej{im in najaktivnej{im ~lanom Hrva{kega komiteja Cigre in ~asopisa Energija predana posebna priznanja. V imenu dobitnikov teh presti`nih priznanj se je organizatorjem proslave zahvalil dolgoletni, sedaj `e upokojeni ing. Boris Markov~i~. Kljub ~astitljivim, skoraj devetim kri`em, je Boris Mar-kov~i~ {e vedno aktiven na strokovnem polju, saj skoraj nobena {tevilka revije Energija ne izide brez njegovega prispevka v obliki recenzijskega poro~ila kak{ne doma~e in tuje strokovne knjige oziroma povzetka ~lan-kov iz tujih strokovnih revij. Gospodu Borisu Markov~i~u `elimo {e veliko zdravih let, dru{tvu HK Cigre in ~asopisu Energija pa ob visokem jubileju {e enkrat izrekamo iskrene ~es-titke. DR. FRANC JAKL proizvodnja in oskrba POVPRAŠEVANJE PO ELEKTRIKI ŠE NAPREJ NARAŠ^A J'Jotem ko smo aprila v Sloveniji zaznali kar rast 7,5-odstotno rast porabe električne energije, je bilo povpraševanje po elektriki tudi maja precejšnje, saj so porabniki iz prenosnega omrežja prevzeli kar 871,3 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 3,4 odstotka več kot isti mesec lani. Poraba se je povečala tako pri neposrednih odjemalcih kot pri distribucijskih podjetjih, pri čemer so prvi maja prevzeli 182,4 milijona kilovatnih ur (za 6,2 odstotka več), drugi pa so lanske primerjalne rezultate s porabljenimi 688,9 milijona kilovatnih ur presegli za 2,7 odstotka. Dejansko dosežena poraba je bila za 2,3 odstotka višja tudi od napovedi, zapisanih v letošnji indikativni elektroenergetski bilanci. ADALJUJEJO SE DOBRI PROIZVODNI REZULTA MJroizvodnja električne energije v domačih elektrarnah se naprej narašča, tako da smo peti letošnji mesec v vseh objektih proizvedli 943,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 109,2 milijona ali 13,1 odstotka več kot maja lani. Od tega so hidroelektrarne v omrežje prispevale 447,9 milijona kilovatnih ur ali za 14,8 odstotka več kot v istem času lani, proizvodnja v jedrski elektrarni Krško in termoelektrarnah pa je znašala 495,2 milijona kilovatnih ur in je tako bila za 11,6 odstotka nad primerljivo lansko. Za zagotovitev nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema in izpolnitev dogovorjenih pogodb smo morali 170,9 milijona kilovatnih ur električne energije tudi uvoziti (skoraj 70-odstotna rast), na tuje pa nam je uspelo prodati tudi za 215,5 milijona kilovatnih ur presežkov (227-odstotna rast). Naj še omenimo, da je bilo maja preko slovenskega omrežja opravljenih tudi za 93.196 MWh tranzitov. Gwh 1000 800 600 400 200 Maj 2000 Maj 2001 |NEPOSREDNI || DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ DEM SEL SENG NEK* TES TET TE-TOL TEB* * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu Maj 2000 I Maj 2001 NA LETNI RAVNI PORABA @E BLIZU DVEH ODSTOTKOV /L} naraščanjem porabe električne energije po posameznih mesecih se postopoma veča tudi ocenjeni odstotek letne rasti, tako da se je ta konec maja povzpel že na 1,9 odstotka. Vse slovenske elektrarne delajo s polno močjo, letos pa so izredno ugodne tudi hidrološke razmere, tako da z zagotavljanjem potrebnih količin elektrike ni nobenih težav in jih do konca leta tudi ni pričakovati. Zaplesti bi se utegnilo le v primeru hujše okvare kakšnega večjega agregata, ko bi morali ali povečati uvoz ali pa omejiti porabo. Drugače pa so domače elektrarne v prvih petih letošnjih mesecih v omrežje oddale že 5 milijard 506,2 milijona kilovatnih ur električne energije in lanske proizvodne rezultate prekosile kar za 15,7 odstotka. Hkrati smo v tem času morali v tujini nakupiti za 384,5 milijona kilovatnih ur električne energije (za 6 odstotkov manj kot lani), na tuje pa prodali milijardo 259,5 milijona kilovatnih ur elektrike (za skoraj 100 odstotkov več). Gwh 1000 800 600 400 200 __ lli^^ I l^_ I 0 jj----i^^m—i Maj 2000 Maj 2001 [proizvodnja Qporaba Quvoz Oizvoz 13 iz energetskih okolij TE-TOL je prevzel Aleksander Mervar. ELEKTRO PRIMORSKA 14 TE-TOL NAMESTO PREMOGA DIREKTOR IZ ZASAVJA Od prvega julija Rudnik Trbovlje-Hrastnik /RTH/ ne bo ve~ dobavljal premoga za potrebe TE-TOL. Skladno z leto{njo energetsko bilanco bodo rudarji v trbovljskem in hrast-ni{kem rudniku nakopali vsega skupaj 710.000 ton premoga, od tega 600 tiso~ ton za TET, 110 tiso~ ton pa za ljubljansko TE-TOL. Po 1. juliju bodo v RTH ustavili tako imenovano te`koteko~insko linijo, in sepa-riranje premoga ne bo ve~ mogo~e. Tako da bodo njihov premog kurili le {e v kotlu TET. Zagotavljanje samo energetskega premoga iz RTH je v skladu z zakonom o zapiranju RTH do leta 2007. Namesto premoga iz Zasavja je dr`ava poskrbela za dostojno zastopanje te regije v TE-TOL. V za~etku junija je vlada razre{ila dosedanjega direktorja Angela Br{~i~a z razlogom, da je v spremenjenih razmerah poslovanja na trgu treba ve~ pozornosti usmeriti v racionalizacijo poslovanja podjetja. Za vr{ilca dol`nosti direktorja je imenovala Aleksandra Mervarja, dosedanjega finan~nega direktorja TE Trbovlje. Novi direktor bo imenovan na podlagi javnega razpisa. KMALU PREDSTAVITEV DOPOLNJENE [TUDIJE O VETRNI ENERGIJI Trenutno podjetje Elektro Primorska {e vedno ~aka na odobritev primerne lokacije za postavitev vetrnih elektrarn. Na podlagi analize dosedanjih meritev vetra, preliminarne ocene mo`nosti za vklju~itev v elektroenergetsko omre`je, vpliva vklju~itve objektov v prostor in dostopnosti lokacij je Elektro Primorska za vnos v dolgo-ro~ni prostorski plan Slovenije predlagala naslednje lokacije za gradnjo elektrarn na veter: Gora nad Ajdov{~ino (82,5 megavata), Nanos (70,5 mega-vata), Volovja reber (60,75 megavata) in Banj{~ice (73,5 megavata). Ob~ina Diva~a pa je za vnos v prostorski plan predlagala lokacijo pri Dolenji vasi z mo~jo 20 megavatov. Za odlo~itev o izkori{~anju vetrne energije je zelo pomembna {tudija z naslovom Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn -privla~nost in ranljivost prostora, ki je bila na Ministrstvu za okolje in prostor prvi~ predstavljena konec le-to{njega marca. Takrat so se predstavniki vodstva omenjenega ministrstva, urada za prostorsko planiranje, energetike, hidrometeorolo{kega zavoda, urbanisti~nega urada ter varstva narave in okolja dogovorili, da je treba obdelati {e nekatera vpra{anja glede priklopa na elektroenergetsko omre`je, dostopa do vetrnega polja ter vpliva vetrnega polja na ptice in divjad. Kot je povedal Karlo Per{olja iz Elektro Primorske, so energetski in naravo- varstveni strokovnjaki to `e obdelali in bodo dopolnjeno {tudijo kmalu predstavili na MOP-u (predvidoma nekje v drugi polovici junija). Skratka, v tem dokumentu so celovito obdelana vpra{anja o vklju~itvi vetrnih elektrarn v okolje, hkrati pa so podana tudi izhodi{~a za kon~no odlo~itev o prvi verigi vetrnih elektrarn v Sloveniji. Sedaj je na potezi dr`ava. MIRO JAKOMIN DELAVNICE PRED ODPIRANJEM TRGA V sklopu izobra`evalnih delavnic za vzpostavitev infrastrukture pred odpiranjem trga je bila v za~etku junija na sede`u Elesa predstavitev konzul-tantskega mnenja o sistemskih obratovalnih navodilih za prenosno omre`je in pravil za delovanje trga elektri~ne energije. Kot je v uvodu povedal Gorazd Skubin, direktor Borzena, so na Elesu med pripravami navodil ugotovili, da bi jim koristila dodatna pomo~ tistih, ki so `e {li skozi ta proces. Zdelo se jim je primerno najeti norve{ko podjetje Nord Pool Consulting. Konzultantsko mnenje je podal Knut Fossdal, prvi direktor Nord Poola. V svojem predavanju je dal ve~ji poudarek trgovanju z elektri~no energijo kot obratovalnim navodilom. Posebej je poudaril ve~je tveganje podjetij pri odpiranju trga. Seznanitev s principi dela Nord Poola je bila zanimiva za {tevil-ne udele`ence s Fakultete za elektrotehniko, EIMV, agencij, distribucijskih podjetij in Elesa. Knut Fossdal v sredini in predstavnika Borzena odgovarjajo na vpra{anja udele`encev delavnice. 01776759 01776759 pod medijskim žarometom PREDSEDNIŠKI DOGOVOR ONE KRŠKO Premiera Hrvaške in Slovenije Ivica Račan in dr. Janez Drnovšek sta 9-junija na Reki prišla do dogovora o NE Krško. Glavna izhodišča sporazuma o Krškem so: Slovenija in Hrvaška bosta enakopravni solastnici elektrarne v razmerju 50:50, odgovornost za odpadke bo skupna, državi bosta medsebojno pobotali terjatve in obveznosti, zaradi katerih so bili sproženi sodni spori v obeh državah. Tako naj bi po načrtu že 1. januarja 2002 začeli skupno upravljati NE Krško. Najpozneje pol leta po začetku skupnega upravljanja 1. julija 2002 bi Hrvaška prejela prve kilovate električne energije iz Krškega. Do 20. julija bosta vladi uskladili tehnične podrobnosti in pripravili besedilo sporazuma. MINKASKOBIC SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA PONOVNO OPOZORILO 0 MOŽNI EKOLOŠKI KATASTROFI! Junija si je minister za okolje in prostor Janez Kopač ob navzočnosti državnega sekretarja Radovana Tavzesa, županov Bleda, Žirovnice in Jesenic ter predstavnikov Savskih elektrarn Ljubljana, IBE-ja in drugih strokovnih institucij ogledal halo jeseniškega Acronija, pregrado ob akumulacijskem jezeru, strojnico HE Moste in teren v neposredni bližini blejskega golf igrišča. Kot je dejal direktor SEL Borut Miklavčič, je njegov namen še zadnjič opozoriti ministra in državo, da se je stanje v strojnici HE Moste v zadnjem času zaradi drsenja in pritiska brega drastično poslabšalo (o tem smo obširneje poročali v prejšnji številki Našega stika). Minister je med ogledom objektov potrdil, daje stanje resno in pri reševanju tega problema zagotovil vso podporo Ministrstva za okolje in prostor. Poudaril je, da prav HE Moste sodi med tiste primere, ko lahko energetski in okoljevarstveni sektor zaživita v sožitju. Obljubil je, da se bo čim prej pogovoril s predstavniki blejskega občinskega sveta, ki nasprotujejo celoviti izvedbi projekta HE Moste. V čem je pravzaprav najhujša nevar- V TEŠ BODO Šoštanjski občinski svetniki in agencija za okolje so dali dovolje-SEZlGALI KOSTNO nje, da lahko začnejo v Termoelektrarni Šoštanj redno sezigati MOKO niesno kostno moko, saj analize pri tem niso pokazale nobenih škodljivih snovi v okolju in zraku. S tem je Slovenija rešila težave s kopičenjem zalog moke in z morebitnim dragim izvozom v tuje sežigalnice, vendar pa svetniki vseeno zahtevajo, da občina Šoštanj in TEŠ skleneta poseben sporazum. Ta bi določil višino nadomestila, ki naj bi ga za kurilne postopke v elektrarni dobila lokalna skupnost. Toda to ne bo tako preprosto, saj za zdaj nimamo posebnega predpisa, ki bi služil kot podlaga takšnemu nadomestilu. V občinskem svetu vztrajajo, da so se z vodstvom elektrarne do podrobnosti dogovorili o vsebini sporazuma, ki določa plačilo, še preden so dali rdečo luč za sežiganje. Kot kaže, bomo v prihodnosti vendarle priča nezadovoljstvu občanov Šoštanja, ki se že vrsto let pritožujejo, daje kraj zaradi termoelektrarne in bližine velenjskega rudnika manj zanimiv za naložbe v gospodarstvo in turizem ter da plačuje davek, ki bi jim ga morala država nekako nadomestiti. Večer, 1. junij MAJSKA INFLACIJA ZE SKORAJ DVOMESTNA NA GRIŠKEM POLJU PRVE VETRNICE V SLOVENIJI Maja so cene življenjskih strokov pošteno poskočile, kar je dodobra okrepilo tudi letošnjo inflacijo ter jo približalo dvomestnemu številu — zdaj znaša namreč 9,7 odstotka. Tako je bila inflacija prejšnji mesec kar 1,1-odstotna oziroma 4,5-odstotna glede na december lani. Ce primerjamo med seboj le podražitve v mesecih majih v zadnjih letih, ugotovimo, da takim podražitvam nismo bili priča že štiri leta, če pa jih tehtamo lepo drobnopro-dajnih cenah, nam maj tolikšnih ni nasulže devet let. Največ so k skupnemu dvigu cen prispevale podražitve goriva za 7,7 odstotka in cene prevoza, ki so se maja dvignile za 2,2 odstotka. Dražji najini izdelki so prispevali tudi k višjim računom za stanovanjske stroške, saj seje za 6,9 odstotka podražilo kurilno olje, poleg tega pa so se podražili še materiali za vzdrževanje in popravno stanovanj, in sicer za 1,2 odstotka. Veliko dražje je tudi zdravje, saj so cene zdravil poskočile za kar 3,3 odstotka. Delo, 1. junij Čez približno leto dni naj bi v slovensko elektroomrežje stekli prvi kilovati »zelene« energije iz desetih vetrnic na Griškem polju, zahodno od Dolenje vasi v občini Divača. Postavilo jih bo podjetje AAE Slovenija iz Maribora, ki si še utira pot skozi državne in energetske predpise, soglasje domačinov pa so že dobili. Kot je povedal njihov predstavnik Anton Korošec, vetrnice na tem polju ne bodo ovirale razgleda, poleg tega pa je to območje že močno obremenjeno s preteklimi posegi v prostor z daljnovodi in avtocesto. Večina zemljišč, kjer bodo stale, je v lasti dolenjske agrarne skupnosti, najemnina zanje bo odvisna od količine proizvedene elektrike. Sicer pa bodo lahko kmetijci nadaljevali s pašo, še več— vetrnice naj bi v Dolenjo vas prinesle celo možnosti za razvoj turističnih in drugih dejavnosti. Visoke bodo 65 metrov, njihov premer bo 44 metrov, stale pa bodo najmanj 180 metrov narazen v dveh, med sabo 350 metrov oddaljenih vrstah. Vsaka bo lahko proizvedla 1,2 milijona kWh energije na leto. Ko bodo predvidoma leta 2004 zgrajene vetrne elektrarne na Griškem polju, jih namerava AAE zgraditi še dvanajst na Gori nad Ajdovščino, Nanosu, Volov jem rebru ter Banjščici, vendar mora pred tem Elektro Primorska dobiti ustrezna dovoljenja. Vseh 22 vetrnic naj bi skupaj proizvedlo 25 milijonov kWh energije, kar bi zadoščalo za oskrbo pet tisočih gospodinjstev. Primorske novice, 8. junij PRIREDILA SIMONA RANDUR iz energetskih okolij Predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana so ministra za okolje in prostor Janeza Kopa~a (na sredini) seznanili z alarmantnim stanjem v HE Moste. 16 nost? Kot opozarja direktor Mi-klav~i~, v javnosti {e vedno obstaja nepopolna predstava, ~e{ da gre samo za usodo HE Moste. Dejansko pa se utegne na o`jem in {ir{em obmo~ju Bleda zgoditi huda ekolo{ka katastrofa s posledicami, ki bi v nekem smislu bile {e huj{e, kot so bile v Logu pod Mangartom. Obratovanje agregatov je zaradi pritiska plazi{~a vsak dan bolj ogro`eno, na kar opozarjajo tudi meritve, ki jih opravljajo v strojnici. ^e strojnica ne bo mogla ve~ obratovati in se bo zaustavila, bo potreben preliv vode preko obstoje~e pregrade, ki pa `al ni bila zgrajena za trajno prelivanje. V tem primeru bi bil mo-`en le temeljni izpust vode, ki pa bi zaradi odna{anja kontaminiranega mulja povzro~il hudo ekolo{ko katastrofo na obmo~ju Bleda in dolvodno po Savi vse do Medvod. V obsto-je~em akumulacijskem jezeru je na-mre~ nakopi~enih kar 3 milijone ku-bikov sedimentov, od tega je prete`en del umetnega izvora. Za la`jo predstavo: S tem materialom bi lahko do vrha napolnili kar tri nogometne {ta-dione! In re{itev? Ta problem bi po prepri~anju vodstva SEL lahko u~in-kovito re{ili samo v okviru projekta celovite sanacije in doin{talacije HE Moste, ki vklju~uje tudi gradnjo izravnalnega bazena. MIRO JAKOMIN MEDNARODNO SODELOVANJE ELEKTRO M KONFERENCA IN@ENIRJEV V LJUBLJANI Konec maja je bila v Ljubljani konferenca EFCA, Evropske zveze projektantskih in`enirjev. EFCA vklju~uje 23 nacionalnih zvez iz 21 evropskih dr`av z ve~ kot 8.700 podjetij. ^lani-ca EFCA je tudi slovenska zveza, ki ji predseduje mag. Vekoslav Koro{ec in je bila organizatorica ljubljanske konference. Tema tokratne dobro obiskane konference je bila Balkan in njegova obnova. V svojih predavanjih so strokovnjaki od Svetovne banke do strokovnih organizacij in podjetij iz raz-li~nih dr`av predstavili svoje videnje obnove tega dela Evrope, ki kli~e po pomo~i in obnovi. M ZANIMANJE ZA MUZEJ NARAŠČA Za muzej, ki so ga Dravske elektrarne postavile v delu naše najstarejše hidroelektrarne Fale, se iz leta v leto zanima vse več ljudi, tako da so lani imeli že 2.609 obiskovalcev, zelo velik obisk pa so zaznali tudi v prvih letošnjih mesecih. Kot nam je povedal vodja obratovanja HE Fala Hubert Peserl, so lanske obiske tudi temeljito analizirali, pri čemer so ugotovili, da je bilo med obiskovalci 1.279 osnovnošolcev, 137 srednješolcev, 126 študentov različnih visokih in višjih šol ter 1.067 drugih obiskovalcev, med katerimi so različna društva in podobni. Sicer pa je za obiske muzeja, v okviru katerih obiskovalcem najprej prikažejo 20-minutni predstavitveni film o Dravskih elektrarnah, nato pa jih popeljejo še na ogled muzejskega in tudi aktivnega dela elektrarne, največ zanimanja od marca do junija, ko je tudi čas šolskih izletov. Zaradi vse večjega obiska in z njim povezanimi določenimi prostorskimi težavami so se v HE Fala junija lotili tudi ureditve vhoda v samo elektrarno, pri čemer naj bi vsa dela končali do jeseni. Tako so že porušili vratarnico, na njenem mestu pa bodo zgradili sodobnejšo s primernimi sanitarijami za obiskovalce muzeja in prostorom za prodajo spominkov, uredili pa naj bi tudi parkirišča za avtobuse in temu prilagodili tudi del ceste. BRANE JANJIC AR USPE[NIH 40 LET STRELSKEGA DRU[TVA V Strelskem dru{tvu Elektro Maribor letos praznujejo 40-letnico uspe{nega delovanja. Po besedah Franja La-vren~i~a je bila strelska dru`ina ustanovljena leta 1961, vendar pa segajo zametki strelskega prebujanja `e v petdeseta leta. Takrat jim je s po-mo~jo sindikata uspelo nabaviti eno zra~no pu{ko »Crvena zastava«. S tem se je za~ela redna vadba, krog dejavnih strelcev se je po~asi {iril, za~ela so se prva tekmovanja v okviru elektrogospodarstva, pozneje tudi med podjetji v dr`avnem merilu in zunaj Slovenije. Strelci Elektro Maribora so tekmovali na vseh dosedanjih igrah, in to ne glede na razli~ne organizacijske oblike EGS. Mejnik v delovanju dru{tva pomeni leto 1988, ko so si strelci v novo zgrajenih prostorih enote Elektro Maribor okolica s preureditvijo zakloni{~a pridobili {eststezno streli{~e. Naslednji pomemben korak se je zgodil leta 1989, ko so se strelci Elektro Maribora z ekipo v postavi - Valen~ak, Osani~, Prah in Lavren~i~ - na kvalifikacijah v Hrastniku uvrstili v II. republi{ko ligo in s tem prestopili okvire »sindikalnih« tekmovanj. V naslednjih letih so se v dru{tvu precej posvetili delu z mladimi. Njihovo udejstvovanje se je pod vodstvom trenerja kmalu obrestovalo z uspehi na tekmovanjih. Sicer pa se je ime Strelsko dru{tvo Elektro Maribor pojavilo leta 1996, ko se je strelska dru`ina morala v skladu z zakonodajo preimenovati v dru{tvo. Odlo~itve in vlaganja fi-nan~nih sredstev strelskega dru{tva so bile po besedah Franja Lavren~i~a pravilne, kar potrjujejo tudi dose`eni rezultati. Leta 2000 so njihovi mladi strelci osvojili vrhunske usmeritve v dr`avnem merilu. Za uspe{no delo in razvoj strelskega dru{tva pa so {e posebej zaslu`ni vodstvo podjetja Elek-tro Maribor in drugi donatorji. MIRO JAKOMIN ililililililHiMli SREČANJE ŠPORTNIKOV HIDROELEKTRARN Prvi petek v juniju je bilo v Novi Gorici enajsto letno poslovno srečanje hi-droprorzvodnje: SENG, SEL in DEM v organizaciji Soških elektrarn. Športni- 01776275 ki vseh treh dru`b so se pomerili v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, tenisu, streljanju in pikadu. V malem nogometu so nogometa{i Dravskih elektrarn premagali tako so{ke kot savske nogometa{e z rezultatom 2:0, savski nogometa{i pa do-ma~ine s 4:2. Tako so brez poraza zmagale DEM, druge so bile Savske elektrarne in tretje SENG. Pri kegljanju je bila najbolj{a `enska trojka iz SENG s 398 podrtimi keglji, sledile so Dravske elektrarne s 386 keglji in tretje SEL s 334 podrtimi keglji. [est~lanska mo{ka keglja{ka ekipa SEL je osvojila prvo mesto le z enim podrtim kegljem ve~ /1.928/ kot Dravske elektrarne /1.927/, tretje so bile SENG s 1.886 podrtimi keglji. Pri namiznem tenisu so doma~ini premagali obe gostujo~i ekipi, druge so bile DEM in tretje SEL. Savske elektrarne so ostale tretje tudi pri tenisu, kjer sta si DEM in SENG zamenjali mesti in je {lo zlato v Maribor, srebro v Novo Gorico in bron v Medvode. Najbolj{e strelke delajo na Dravskih elektrarnah. Za prvo mesto so {tiri tekmovalke nastreljale 577 krogov, za drugo strelke SEL 568 krogov in za tretje tekmovalke SENG 532 krogov. Najbolj{e strelke imajo ob sebi tudi najbolj{e strelce, ki so nastre-ljali 666 krogov, strelci iz SENG 659 krogov in iz SEL 645 krogov. Dobro oko in natan~en met so imele tekmovalke Dravskih elektrarn tudi pri pika-du, kjer so osvojile prvo mesto z 811 krogi, SENG so bile druge s 761 krogi in SEL tretje s 724 krogi. Se{tevek to~k vseh osmih disciplin je pokazal, da so bili tokrat najbolj{i {portniki iz DEM z 21 to~kami, drugi iz SENG s 15 to~kami in tretji iz SEL z 12 to~kami. MINKA SKUBIC PO ENAJSTIH RAZSTAVAH PREDSTAVITEV V KALIFORNIJI V mehkobi svile so ujeta krila do-mi{ljije, do`ivete poteze ~opi~a ri{ejo ob~utja, ~rno - bel vsakdan postane barvit in prijazen. S temi besedami je Tim Kocjan, predsednik uprave Loterije Slovenije, maja povabil slikarje, prijatelje, znance in druge goste na razstavo del slikarke Nade Vrzi}. Na odprtju razstave sta bila poleg predstavnikov revije Albert (Mladinska knjiga) navzo~a tudi Tatjana @arova, ata{e za kulturo iz ruske ambasade, in dr. Ivo Bani~, nekdanji direktor Elesa, sicer pa navdu{en ljubitelj likovne umetnosti. Goste je pozdravila vodja galerije Katju{a Rojec in v uvodnem nagovoru predstavila osebnost in delo slikarke, ki upodablja zanimive like na svili, sicer pa je redno zaposlena na Elesu. Nada Vrzi} se z likovnim ustvarjanjem ukvarja `e od leta 1983. Doslej se je {tudijsko izpopolnjevala na posebnih te~ajih ljubljanske likovne akademije in na zasebni {oli slikarja Zmaga Modica. V okviru Dru{tva likovnih samorastnikov je prvi~ razstavljala leta 1996. ^udovite slike na svili je predstavila `e na devetih samostojnih razstavah (Hotel Lev, Lek, IBE, Eles, Geoplin itd.) in na dveh skupinskih razstavah. Kot meni prof. dr. Mirko Juter{ek, ocenjevalec likovnih del, Nada Vrzi} pri slikanju na svili ne postavlja ostre meje med spro{~enim ustvarjalnim eksperimentiranjem in zavezu-jo~o uporabno umetnostjo. Toda z neutrudnim raziskovalnim pristopom si slikarka nenehno odpira nove izraz- ne mo`nosti, oprte tako na tehnolo{ke kot tudi oblikovne spremembe. Tako si zaradi druga~nosti z zanimivimi izdelki postopoma utira in utrjuje samosvoj likovni izraz. Na ta na~in se po svoje pribli`uje te`njam, ki so jih nekdaj odli~no uspeli uresni~iti umetniki, ki so hote in odlo~no povezali svoje umetni{ke ambicije z uporabno umetnostjo. Ob tem {e omenimo, da se bo Nada Vrzi} v kratkem podala na pot v son~no Kalifornijo in na svetovno znanem sejmu v Los Angelesu v dneh od 21. do 24. julija predstavila {est svojih najlep{ih slik na svili. Te so bile skrbno izbrane v okviru projekta na podro~ju doma~e in umetnostne obrti pod okriljem Pospe{evalnega centra za malo gospodarstvo in v sodelovanju s partnerjem iz Kanade (prispevek k promociji Slovenije). Kot je povedala slikarka, na predstavitev svojih slik v Ameriki pred leti {e v sanjah ne bi pomislila. V Kalifornijo bo poletela vsa »happy«. MIRO JAKOMIN Na otvoritvi razstave v galeriji Loterije Slovenije je Nada Vrzi} dr. Ivu Bani~u podarila eno svojih najlep{ih slik na svili v znak zahvale, ker je pred leti kot direktor Elesa podprl njena likovna prizadevanja. Dr. Bani~ se je za unikatno darilo zahvalil in priznal, da ni pomislil, da bo odprtje razstave tako slovesno. ekonomsko socialni odbor energetike vESaOrEoKvOaT lka V PROCESU LIBERALIZACIJE Kot je znano, so socialni partnerji - vlada, delodajalci in delojemalci - izrazili dobro voljo za re{evanje nako-pi~enih problemov v energetiki, in to aprila potrdili s podpisom socialnega sporazuma v Novi Gorici. Zavedajo se namre~ potrebe po sodelovanju, pogovarjanju in dogovarjanju. Kaj pomeni ustanovitev ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike? Katerih nalog se je ESOE najprej lotil? Kak{na bo njegova vloga v procesih demono-polizacije in odpiranja trga z elektri~no energijo? S 18 ocialni partnerji so se po ustanovitvi ekonomsko socialnega odbora prvi~ sre~ali 6. junija v Ljubljani in si pod vodstvom dr. Roberta Goloba izmenjali stali{~a o mo`nostih oblikovanja tako imenovanega drugega stebra pokojninskega sklada, namenjenega za dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih v energetskem sektorju. Kot je povedal Valter Vodopivec, ~lan predsedstva Sindikata dejavnosti energetike, je sindikalna stran predlagala, da bi se dogovorili o temeljnih izho-di{~ih in smernicah za pripravo pogodb na tem podro~ju. Na pobudo dr. Roberta Goloba so se strinjali, da bi v okviru ekonomsko socialnega odbora podpisali sporazum o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Ob tem bi v prilogi pripravili osnutek pogodbe med upravo in sindikatom dru`be in se na tej podlagi lotili dejanskega sklepanja pogodb. Dogovorili so se, da bo komisija za spremljanje kolektivne pogodbe do naslednje seje ekonomsko socialnega odbora pripravila izra~une vplivov razli~nih variant. Ker so vpra-{anja o financiranju sklada, namenjenega za dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih v energetskem sektorju, trenutno {e odprta, bo treba opravi- ti dodatna preverjanja. Sicer pa so na tej seji predstavniki sindikatov, ki so vključeni v ekonomsko socialni odbor, socialne partnerje opozorili, da so v zastoju pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe na področju naftne in plinske dejavnosti. Zato so ponovno pozvali predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije, naj čim prej pospešijo pogajanja na tem področju. NAJVEČJA PREIZKUŠNJA BO ODPIRANJE TRGA Eno je seveda formalen podpis socialnega sporazuma, drugo pa konkretno ravnanje udeležencev socialnega sporazuma. Da bi partnerstvo tudi dejansko zaživelo, bodo socialni partnerji morali čim prej vzpostaviti take odnose, ki bodo temeljili na načelih medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Kako trden je socialni dogovor, se bo v resnici pokazalo šele ob reševanju konkretnih problemov v zapletenem procesu privatizacije in liberalizacije elektrogospodarstva, kar bo imelo velik vpliv na ekonomsko-socialni položaj podjetij in zaposlenih. Bodo socialni partnerji v procesu odpiranja trga z električno energijo igrali z odprtimi kartami ali bo morda kdo v `epu skrival figo in onemogo~al u~inkovito delovanje ESOE-ja? Mo`na so taka ali druga~na presene~enja, v skrajnem primeru tudi razo~aranja. Kot meni dr. Robert Golob, predsednik ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike, je bil aprila s podpisom socialnega sporazuma med predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade v Novi Gorici dose`en pomemben korak pri oblikovanju partnerskih odnosov. Omenjeni sporazum naj bi kot varovalka odigral klju~no vlogo v procesih privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja (uvajanje tr`nih odnosov, pritisk na zmanj{evanje delovnih mest). Sporazum ima preventivni pomen, saj `elijo socialni partnerji `e vnaprej predvideti morebitne probleme in se o njih pra-vo~asno pogovoriti in dogovoriti. Doslej so probleme najve~krat re{evali z metodo »ga{enja po`arov«, v prihodnje pa bodo sku{ali ukrepati `e prej, da ne bi prihajalo do mu~nih zapletov. V procesu preoblikovanja iz dr`avno reguliranega sistema v novi tr`ni sistem naj bi se dr`ava postopoma umaknila s polo`aja prete`nega lastni{-tva in to vlogo prepustila zasebnemu kapitalu, ki bo seveda imel svoje legitimne interese. In ravno na tem po-dro~ju naj bi se ~lani novega ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike dogovorili in sporazumeli o delitvi pravic, dol`nosti in odgovornosti, kot poudarja dr. Robert Golob. Kaj to pomeni z vidika odgovornosti vladne strani? Ko bo vlada sprejemala akte o privatizaciji in liberalizaciji EGS, se mora v skladu s socialnim sporazumom zavedati dol`nosti in odgovornosti, ki jih ima do predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. Seveda pa se morajo zavedati medsebojnih dol`nosti in odgovornosti vsi socialni partnerji. Le na podlagi spo{to-vanja dolo~il socialnega sporazuma bo mogo~e zagotoviti u~inkovito delovanje ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike. Konec koncev je to tudi glavni pogoj za korektno partnersko sodelovanje. Sicer pa bodo na naslednji seji ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike imenovali sekretarja ESOE-ja, ki bo usklajeval razli~ne interese vlade, delodajalcev in delojemalcev. To delo trenutno opravlja Toma` Viktor Hassl z Ministrstva za okolje in prostor. MIRO JAKOMIN agencija za energijo podelila prve licence Prvi korak za uspe[no opravljanje energetskih avnosti Le dva meseca potem, ko je vlada sprejela Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti, je Agencija za energijo RS kot neodvisna institucija, ki nadzoruje delovanje in liberalizacijo energetskega trga v dr`avi, 23. maja na Brdu pri Kranju podelila prve licence za opravljanje energetskih dejavnosti. Energetski zakon namre~ dolo~a, da morajo pravne in fizi~ne osebe pridobiti licenco posebej za vsako od opredeljenih energetskih dejavnosti. P rof. dr. Jo`e Koprivnikar, direktor Agencije za energijo, je ob sodelovanju dr. Roberta Goloba, dr`avnega sekretarja za energetiko, izro~il prve licence predstavnikom 14 razli~nih podjetij, med njimi tudi Elektro Mariboru, Elektro Primorski in Savskim elektrarnam Ljubljana (za opravljanje 43 energetskih dejavnosti). Ob tej prilo`nosti je prof. dr. Jo`e Kopriv-nikar poudaril, da gre za veliko odgovornost vseh dejavnikov, ki bodo v prihodnosti skrbeli za energetsko rav-note`je v dr`avi. Menil je, da gre za eno od najpomembnej{ih novosti, ki bodo v naslednjih letih spremljale liberalizacijo energetskega trga v Sloveniji, spremembe na tem podro~ju pa bodo do`ivljali uporabniki vseh vrst energije, in sicer od malih potro{ni-kov pa vse do velikih industrijskih odjemalcev razli~nih vrst energije. »Agencija za energijo RS bo kot neodvisna institucija v trikotniku med dr`avo, elektroenergetskimi podjetji in porabniki, skrbela za tak{no ravnote`je, ki bo zagotavljalo varnost in stabilnost energetske oskrbe v dr`avi. Gre namre~ za podro~je, na katerem si Slovenija kljub demo-nopolizaciji in tr`ni liberalizaciji pre- Prof. dr. Jo`e Kopriv-nikar, direktor Agencije za energijo, je 23. maja na Brdu pri Kranju ob sodelovanju dr. Roberta Goloba, dr`avnega sekretarja za energetiko, podelil 14 podjetjem listine prvih licenc za opravljanje energetskih dejavnosti. prosto ne more privo{~iti stihije. Kakovostna in kontinuirana oskrba z energijo je tisti kohezivni element vsakega posameznika in vsake gospodarske dejavnosti, od katere je odvisna splo{na raven `ivljenjskega standarda na osebni in gospodarskega razvoja na dru`beni ravni. Ker se vsi v Agenciji za energijo RS zelo dobro zavedamo na{e vloge na energetski sceni, uporabljamo vsa dosegljiva znanja in izku{nje, da se nam ne bi »zgodila Kalifornija«. Na{a odgovornost narekuje na eni strani temeljito spo{tovanje komaj pred letom in pol sprejetega energetskega zakona, na drugi pa upo{tevanje vseh izho-di{~nih dejstev energetskega gospodarstva v dr`avi,« je ob podelitvi prvih licenc med drugim poudaril dr. Jo`e Koprivnikar. Agencija za energijo pri~akuje, da bo `e v naslednjih tednih prejela glavnino vlog za izdajo licenc obstoje~im energetskim podjetjem v dr`avi. Zakonska obveza namre~ nalaga vsem pravnim in fizi~nim osebam, ki se `e ukvarjajo z energetskimi dejavnostmi, da najpozneje do za~etka oktobra letos pridobijo licenco. Novinci na slovenskem energetskem prizori{~u GJS prenos elektri~ne energije ot je na podelitvi prvih licenc poudaril direktor Agencije za energijo prof. dr. Jo`e Koprivnikar, so prehodna obdobja do do-kon~ne liberalizacije energetskega trga razmeroma kratka, vendar pa smo jih sposobni spo{tovati. Seveda pa pri tem odgovornost ne sloni le na agenciji, ampak na vseh v energetsko oskrbo Slovenije vpetih gospodarskih subjektov, dr`ave in drugih institucij. Dr. Robert Golob pa je med drugim menil, da je treba upo{tevati, da gre pri uvajanju energetskega trga za proces (kontinuirano dogajanje). Pri tem Agencija za energijo prevzema svojo zakonsko dolo~eno vlogo, dr`ava, ki zastopa interese kapitala, pa se umika iz regulacije energetskega sektorja. 20 morajo pridobiti licenco takoj, sicer ne morejo za~eti opravljati energetske dejavnosti. Seznam vseh podeljenih licenc bo sproti objavljen na spletnih straneh agencije. Sicer pa je treba resno upo{tevati, da Agencija za energijo, ki licence podeljuje za obdobje petih let, razpolaga tudi s pooblastili za odvzemanje licenc na tem podro~ju, ~e bi energetska podjetja ravnala v nasprotju s pogoji, pod katerimi so licence prejela. Vendar pa so predstavniki nacionalne energetske oskrbe ob podelitvi prvih licenc za oskrbo z energijo poudarili, da bodo storili vse, da do odvzemov licenc, ki zagotavljajo vklju~itev v nacionalno energetsko oskrbo, v Sloveniji ne bo prihajalo. Naslednje licence bo Agencija za energijo podeljevala kontinuirano, vsakokrat ob prav-nomo~nosti odlo~be, katere pridobitev poteka po dolo~ilih, ki veljajo za upravne postopke. MIRO JAKOMIN SE BO PRILAGAJALA POTREBAM Gospodarska javna slu`ba Prenos elektri~ne energije, ki je organizirana v okviru Elektro – Slovenije, je eden klju~nih dejavnikov za zagotavljanje nemotene oskrbe Slovenije z elek-tri~no energijo. Brez kakovostnega in zanesljivega prenosnega omre`ja bi namre~ porabniki bili odrezani od vseh virov energije. G ospodarska javna slu`ba Prenos elek-tri~ne energije je organizirana znotraj Elesa kot prenosnega podjetja in je nastala na podlagi Energetskega zakona, ki je v panogo elektrogospodarstva prinesel veliko sprememb, podobno kot se je to zgodilo povsod po Evropi. Z ustrezno nacionalno zakonodajo, ki upo{teva zahteve Smernice o notranjem trgu z elektri~no energijo, so lo~ile posamezne dejavnosti in preoblikovale monopolna podjetja tudi druge evropske dr`ave. Kaj pravzaprav pomeni nova organiziranost za dosedanje naloge in kak{ne zahteve prina{a, smo se pogovarjali z direktorjem GJS Prenos elek-tri~ne energije Sa{om Jam{kom. Eles je za~el s pripravami na prilagajanje novemu zakonu `e lani, in sicer je v okviru projekta reorganizacije potekal tudi podprojekt organiziranja gospodarske javne slu`be Prenos elektri~ne energije kot Elesove podbi-lan~ne enote. Zaradi zakonske zahteve, da prenos opravlja vzdr`evanje, investicije in razvoj, je bilo treba zdru`iti sektorja za investicije in vzdr`evanje ter na novo oblikovati razvoj. V procesu zdru`evanja je bilo na{e temeljno vodilo, pravi Sa{a Jam{ek, da je treba zasnovati sodobno matri~no organizacijo, ki bo omogo~ila u~inko-vito projektno vodenje ve~jih del, zagotovila nemoteno teko~e vzdr`evanje in omogo~ila racionalizacijo delovanja te javne slu`be. Predvsem pa smo `ele-li preiti v novo organizacijo brez po-ve~anega tveganja pri izvajanju prenosne dejavnosti. Zdru`ene so bile vsebinsko sorodne slu`be iz obeh prej{njih sektorjev, pri ~emer pa se imenovanja za izvajanje projektov niso spremenila, kar je omogo~ilo nemoteno nadaljevanje dela. Nekatere slu`be pa so ostale skoraj nespremenjene. Tako nova organizacijska shema GJS Prenos elektri~ne energije odra`a tradicijo in izku{nje iz preteklosti ter `el-jo po prilagajanju na spremembe, ki nas ~akajo z odpiranjem trga in vstopom konkurence na do sedaj monopolno podro~je. VIR PRIHODKA OMRE@NINA Poglavitne naloge GJS Prenos elek-tri~ne energije so zakonsko dolo~ene. Na{a gospodarska javna slu`ba, pravi Sa{a Jam{ek, opravlja prenos elektri~ne energije po prenosnem omre`ju. Da to lahko opravlja, mora seveda odgovorno vzdr`evati primarne in sekundarne sisteme prenosnega omre`ja. Skrbi tudi za gradnjo in razvoj prenosnega omre`ja. Novost je razvoj, ki ga v Ele-su prej ni bilo v tak{nem obsegu, kot ga zahtevata zakon in uredba, saj mora pripraviti desetletni na~rt razvoja prenosnega omre`ja, ki ga je treba na dve leti tudi obnavljati. Veliko spremembo pomeni tudi nov na~in finaciranja prenosne dejavnosti, saj se letos uvaja sistem financiranja iz omre`nine, ki je `e tudi bila dolo~ena s strani Agencije za energijo. Dejavnost prenosa ima tako svojo bilanco v okviru Elesa, ter sklenjene dogovore z drugimi podbi-lan~nimi enotami, pri ~emer je {e zlasti pomembna pogodba z upravljalcem omre`ja, ki je v Elesu organiziran kot 6737 druga gospodarska javna služba. S takšnim načinom poslovanja naj bi v prvi vrsti zagotovili večjo preglednost, povečala pa se bosta tudi odgovornost in nadzor nad stroški, s tem pa tudi primerljivost s podobnimi službami v Evropi. ZAČETIH VRSTA POMEMBNIH PROJEKTOV V Prenosu električne energije po besedah direktorja Saša Jamska ta hip poteka več kot štirideset vzdrževalnih projektov. Največji je vsekakor gradnja RTP 400/110 kV Krško z razpletom daljnovodov, potekajo pa tudi še štiri rekonstrukcije stikališč, in sicer zamenjava visokonapetostne opreme v RTP 220/110/35 kV Kleče, v RTP 110/20 kV Gorica, v 110 kV v RTP 400-220/110/35/10 kV Divača ter v RTP 400/110 kV Maribor. Večji objekti v pripravi oziroma v različnih fazah gradnje pa so še 2x110 kV daljnovod Fala-Pekre, 2x110 kV daljnovod Toplarna-Polje-Beričevo, 110 kV daljnovod Go-rica-Divača, 2x400 kV daljnovod Be-ričevo-Krško, vgradnja transformatorja 400/110 kV v RTP Divača ter gradnja odvodnega polja 400 kV Beričevo II v RTP 400/110 kV Okroglo. Nekaj objektov je že končanih oziroma so v sklepni fazi. Tako je bila na primer izvedena montaža optičnega kabla OPGW v strelovodni vrvi na 2x400 kV daljno- ) Vzdrževanje prenosnih naprav po Sloveniji poteka v štirih enotah. EP Maribor vodi Karel Lepšina, EP Podlog Srečko Lesjak, EP Ljubljana pa Milan Dodig. Sprememba je bila le na Primorskem, kjer je prišlo do združitve divaške in goriške enote v EP Primorska, tako da so enote sedaj po obsegu naprav med sabo primerljive. EP Primorska vodi Marjan Kavčič, ki je že vodil EP Divača. V okviru teritorialnih enot deluje tudi dežurna služba, ki ukrepa v primeru izrednih dogodkov in okvar. \ Vodenje projektov je organizirano v službi, ki jo vodi Marko Hrast, prej vodja Službe za vodenje vzdrževalnih del. V okviru te službe deluje tudi projektna pisarna, ki skrbi za podporo projektnemu vodenju. ) Gradnjo RTP Krško, ki je največji trenutni Elesov projekt, vodi direktor projekta Janez Kern, ki sodi med najbolj izkušene strokovnjake na področju gradnje elektroenergetskih objektov v Sloveniji. \ Pripravo gradenj vodi Aleš Kregar, ki je to službo vodil že prej, skrbi pa za umeščanje objektov v prostor in za objekte v pripravljalni fazi (priprava dokumentacije, lokacijska in gradbena dovoljenja). \ Služba za pripravo del skrbi za načrtovanje, nabavo in pogodbene odnose ter Elesov vozni park. Službo vodi Sašo Lenarčič, ki jo je vodil tudi prej, sedaj pa pokriva nekoliko širše področje dela. \ Služba za nadzor je najštevilčnejša med strokovnimi službami v Prenosu. Opravlja nadzor posameznih strokovnih področij pri različnih projektih. Služba izdaja tudi soglasja za posege v bližino naših objektov ter skrbi za interne in tehnične preglede. Vodi jo Miran Marinšek. \Za organiziranje razvoja je pristojen Slavko Grajfoner, ki pa ima zahtevno nalogo, saj službe za razvoj prej ni bilo. Poleg oddelka, ki bo pripravljal desetletni načrt razvoja prenosnega omrežja pokriva ta služba še področje tehnologije, diagnostike in razvoja informatike v Prenosu. Sa{a Jam{ek je prevzel vodenje GJS prenos elektri~ne energije. vodu Kr{ko-slovensko hrva{ka meja, obnova 2x110 kV daljnovoda La{ko-Hrastnik, zamenjava dotrajane izolacije na ve~ daljnovodih in podobno. Trenutno je v GJS Prenos elektri~ne energije zaposlenih 251 delavcev, kar je ve~ kot polovica vseh v Elesu, naj{te-vil~nej{i pa so elektroprenosi, ki z vzdr`evalnimi skupinami skrbijo za 20 razdelilnih transformatorskih postaj in 2.587 kilometrov daljnovodov na napetostnih nivojih 400, 220 in 110 kV. Ob tem je treba poudariti, da se je {te-vilo zaposlenih v zadnjih letih precej zmanj{alo. Pomemben dejavnik nove organizacije in na~ina dela v Elesu je tudi ta, da veliko dela in storitev, zlasti pri investicijskem vzdr`evanju in rekonstrukcijah, ki smo jih do zdaj oddajali tujim izvajalcem, lahko zaradi bolj{e organiziranosti sedaj opravimo sami. Na ta na~in so zaposleni dobili mo`nost ustvarjanja nove vrednosti in kakovosti dela. Visoko strokovna dela in znanja, v katera v zadnjem ~asu veliko vlagamo, pa ponujamo tudi na trgu. S tem posku{amo zaposlenim pribli`ati na~ela delovanja odprtega trga in druga~nih razmer, ki se tudi v elektroenergetiki vse bolj uveljavljajo. Menim, poudarja Sa{o Jam{ek, da bo {e zlasti pomembna sposobnost odzivanja na spremembe v okolju, ki se bodo pojavile s popolnim odprtjem trga leta 2003. Zato se na nove izzive pripravljamo z izobra`evanjem na vseh ravneh, posebno {e na podro~ju mened`menta, projektnega vodenja in zakonodaje. Za~eli smo tudi ambiciozen projekt uvedbe informacijskega sistema za podporo vzdr`evanju, ki nam bo omogo~il bolj{e delo, racionalizacijo in spremljanje stro{kov ter predvsem integracijo z drugimi aplikacijami, kot so baza tehni~nih podatkov, GIS in poslovni informacijski sistem. Omogo~ena bo tudi uvedba mened`erskega informacijskega sistema, ki bo omogo~al la`je odlo~an-je v spreminjajo~em se okolju. V skladu s tem se bo morala prilagajati in spreminjati tudi sedanja organiziranost slu`be, ki je ne bi mogli tako dobro izpeljati, ~e ne bi bilo zelo strokovnega in kakovostnega dela `e v preteklosti. Pri tem seveda mislim na delo Sektorja za investicije in za vzdr`evanje, ki sta ju dolga leta us-pe{no vodila direktorja Janez Kern in Milan Kenda, in je dajalo kakovostno podlago za oblikovanje gospodarske javne slu`be Prenos elektri~ne energije. BRANE JANJI] 21 elektro Maribor v procesu odpiranja trga V OSPREDJU PRIZADEVANJA ZA KAKOVOSTNO ponudbo V obdobju po 15. aprilu, ko se je uradno odprl notranji trg z elektri~no energijo, v vseh distribucijskih podjetjih pospe{eno uresni~ujejo ostale naloge v skladu z zahtevami energetskega zakona in uredbe o preoblikovanju distribucijskih podjetij. Kot pojasnjujejo v delni{ki dru`bi Elek-tro Maribor, si podobno kot drugod v distribuciji, prizadevajo obdr`ati prete`en del svojih odjemalcev. To sku{ajo dose~i s kakovostno in zanesljivo oskrbo odjemalcev, pomembne pa so tudi druge storitve, kot so na primer svetovanje in druge oblike sodelovanja z odjemalci. V 22 za~etku junija smo se pogovarjali s [tefanom Lutarjem, direktorjem delni{ke dru`be Elektro Maribor. Na zastavljena vpra{anja je pojasnil nekatere zadeve glede preoblikovanja podjetja, organiziranja sektorja za trgovanje z elektri~no energijo in pogojev poslovanja v prehodnem obdobju. Med drugim je v pogovoru omenil tudi nekatera odprta vpra{an-ja pri odpiranju trga z elektri~no energijo. Na podlagi energetskega zakona in uredbe o preoblikovanju distribucijskih podjetij so v delni{ki dru`bi Elek-tro Maribor ob koncu leta 2000 pripravili pravilnik o notranji organizaciji in opredelili tri gospodarske javne slu`be in druge dejavnosti, pri katerih vodijo lo~ene ra~unovodske izkaze. »Tako, kot smo pri nas zapletli zadeve glede lo~evanja gospodarskih javnih slu`b, se ni zgodilo ne v Nem~iji ne v Avstriji, pa tudi ne v kaki drugi evropski dr`avi,« meni [tefan Lutar, direktor delni{ke dru`be Elektro Maribor. »Voditi prihodke in stro{ke lo~eno po gospodarskih javnih slu`bah, pomeni cel kup notranjih aktov in te`av. V resnici pa imamo en `iro ra~un in poslujemo kot eno podjetje. Zato bi bilo smotrno organizirati le eno gospodarsko javno slu`bo, ki bi pokrivala upravljanje, distribucijo in oskrbo tarifnih odjemalcev.« V Elektro Mariboru so na podlagi omenjenih zakonskih podlag organizirali sektor za upravljanje, sektor za izvajanje distribucije, sektor za dobavo tarifnim odjemalcem, sektor za tr`enje in sektor za storitve. Poleg tega imajo v strokovnih slu`bah {e splo{ni, finan~ni in tehni~ni sektor. V teh dneh na podlagi elaborata, ki ga je izdelala zunanja in{titucija, pripravljajo dokon~en organigram podjetja in sistemizacijo delovnih mest. Med omenjenimi sektorji je najbolj zanimiv sektor za tr`enje (trenutno {e v ustanavljanju). Za direktorja sektorja je bil imenovan Bojan Horvat, ki je bil doslej zaposlen v EGS, r.i. Na po- dro~ju tr`enja si je pridobil ustrezne strokovne izku{nje z izpopolnjevanjem na tujem. Sicer pa bodo v sektorju za tr`enje 1. septembra na podlagi javnega razpisa, na katerega se je javilo kar 250 interesentov, zaposlili {e {est ljudi. Pozneje, ko bo dejansko za`ivel trg z elektri~no energijo, pa bo treba zaposliti bistveno ve~je {tevilo strokovnjakov, predvsem ekonomistov. Za zdaj v za~etni fazi ne na~rtujejo tr`enja z elektri~no energijo v pomenu pravega marketinga, kot se to na primer dogaja v Avstriji in Nem~iji. Tam namre~ elektri~no energijo prodajajo v raznih paketih, saj je trg odprt za vse odjemalce. Glede pogojev poslovanja v leto{njem prehodnem obdobju je [tefan Lutar povedal, da se je dilema, kako napraviti gospodarski na~rt za leto 2001, pojavila `e na samem za~etku. Vlada je potem izdala uredbo, da naj elektrogospodarska podjetja pripravijo gospodarske na~rte na podlagi indikativnega plana. V Elektro Mariboru so ta dokument pripravili tako, kot da bi ta mar`a veljala do konca leta 2001. Ker leto{nji gospodarski na~rt, podobno kot v minulih letih, omogo~a premalo prihodkov za pokrivanje amortizacije, je spet napovedana izguba v vi{ini 3,8 milijarde tolarjev. Kako bo elektrodistribucija poslovala v prihodnje? To je v tem trenutku te`ko napovedati, saj se pri odpiranju pred ustanovitvijo holdinga hidroelektrarn m aja je podjetje Elektro Maribor prejelo pet licenc za opravljanje naslednjih energetskih dejavnosti: proizvodnja elektri~ne energije v elektrarnah, pri katerih posamezna enota ne presega mo~i enega megavata, in proizvodnja elektri~ne energije v elektrarnah na veter ne glede na mo~, distribucija elektri~ne energije, upravljanje elektroenergetskega distribucijskega omre`ja, dobava elektri~ne energije odjemalcem, ki niso upravi~eni odjemalci, ter trgovanje na organiziranem trgu z elek-tri~no energijo. Kot do-lo~a energetski zakon, morajo pravne in fi-zi~ne osebe pridobiti licenco za vsako energetsko dejavnost, ki je opredeljena v tem zakonu. trga z elektri~no energijo pojavljajo {tevilne te`ave in dileme. Kot pojasnjuje [tefan Lutar, v bistvu {e ne vedo, kako bodo sklepali pogodbe z upravi~enimi odjemalci, kak{ni bodo roki pla~il, kak{no bo zavarovanje pla~il itd. O tem je bilo sicer veliko govora na raznih strokovnih posvetovanjih, vendar pa so bile mo`ne re{it-ve predstavljene ve~idel samo z vidika interesov proizvajalcev, odjemalcev in trgovcev. Sicer pa se problemi pojavljajo tudi glede meritev na prevzemnih mestih med Elesom in Elektro Mariborom, pa tudi glede prevzemnih meritev odjemalcev, splo{nih dobavnih pogojev, na~ina fakturiranja omre`nin itd. MIRO JAKOMIN Tako, kot smo pri nas zapletli zadeve glede lo~evanja gospodarskih javnih slu`b, jih niso nikjer v Evropi, meni [tefan Lutar, direktor delni{ke dru`be Elektro Maribor. Minister napovedal skoraj[nji premik na spodnji savi V za~etku junija je mag. Janez Ko-pa~, minister za okolje in prostor, predstavnikom medijev, Posavja, Savskih elektrarn Ljubljana, IBE-ja in drugih ustanov na sevni{kem gradu predstavil najnovej{e dejavnosti na podro~ju uresni~evanja projekta za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Povedal je, da je holding slovenskih hidroelektrarn tik pred ustanovitvijo, in da bo kmalu pripravljena koncesijska pogodba za gradnjo spodnje-savske verige. Pripravljalna dela za gradnjo HE Bo{tanj bi lahko stekla `e septembra, ~eprav se lahko zadeva zaradi usklajevanja z lokalno skupnostjo Posavja nekoliko zavle~e. Minister Janez Kopa~ je navzo~im najprej predstavil sklepe v zvezi z gradnjo HE na spodnji Savi, ki jih je vlada sprejela na seji 10. maja na podlagi predinvesticijske {tudije podjetja IBE (o tem smo poro~ali `e v prej{nji {tevilki Na{ega stika). V nadaljevanju je povedal, da so se v javnosti pojavile tudi tehni~na vpra{anja glede pretoka: 500 ali 350 kubi~nih metrov na sekundo. Poudaril je, da je vlada dol`na vsako investicijsko namero predstaviti v obliki mo`nih raz-li~ic in pripraviti najmanj dve re{itvi. To je vlada na podlagi podatkov podjetja IBE tudi storila, zato so vpra{a-nja, ki se o tem v zadnjem ~asu pojavljajo v javnosti, odve~. Trenutno so v zaklju~ni fazi {e zadnje formalnosti, ki jih je treba opraviti za ustanovitev holdinga slovenskih hidroelektrarn (DEM, SEL, SENG). ^eprav nekatere zadeve ta hip {e usklajujejo, je dokumentacija ve~idel `e pripravljena in bo vladi posredovana v odlo~anje predvidoma do konca junija. Do konca tega meseca pa naj bi pripravili tudi koncesijsko pogodbo. Sicer pa je vlada pozvala vodstvo Savskih elektrarn Ljubljana, da stori vse, kar je v njegovi mo~i, da pridobi gradbeno dovoljenje za HE Bo{tanj do konca julija. Ob tem je mag. Janez Kopa~ {e povedal, da je zelo pomembno, da se je Ministrstvo za okolje in prostor lotilo tudi priprave investicije za lokalno in dr`avno infrastrukturo, ki je povezana z gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Na tem podro~ju naj bi ~im prej ustanovili tripartitni predstavni{ki organ, ki bo sku{al poiskati re{itve v dogovarjanju s predstavniki posavskih ob~in. Glede sede-`a holdinga pa je dejal, da je tudi pri tem vpra{anju v javnosti preve~ nepotrebnih govoric. Nesporno je, da bo holding svojo dejavnost ure-sni~eval v Sevnici in povsod tam, kjer bodo potekale projektantske in druge 23 Mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor, je v dvorani sevni{kega gradu napovedal skoraj{nji za~etek dejavnosti pri uresni~evanju spodnjesavskega projekta. remont NEK 24 p redinvesticijska zasnova, ki jo je pripravilo podjetje IBE, je pokazala, da ima zdru`eno podjetje DEM, SEL in SENG ob predvidenem dogajanju na trgu z elektri~no energijo v letih od 2001 do 2012 dovolj lastnih sredstev za financiranje gradnje verige HE na spodnji Savi. Kot je zapisano med ugotovitvami v povzetku te {tudije, se lastna cena elektri~ne energije iz verige HE na spodnji Savi giblje med 4,5 in 4,3 tolarja na kilovatno uro. Ob predvidenem gibanju cene elektri~ne energije na prostem trgu, kot ga ocenjuje Analiza konkuren~nosti do-ma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo, ter ob predpostavki, da bo po letu 2010 cena realno rasla en odstotek na leto ter pri koncesijski dajatvi deset odstotkov, bi zna{ala interna stopnja donosnosti vlo`enih sredstev v verigo HE na spodnji Savi od 5,6 do 6,0 odstotka. Ta stopnja je sicer ni`ja od 8-od-stotne donosnosti, ki jo predpisuje veljavna metodologija, vendar pa je glede na dejstvo, da je investicija dolgoro~na in stopnja tveganja nalo`be nizka, po oceni IBE sprejemljiva, {e zlasti, ~e jo primerjamo s stopnjo donosnosti dr`avnih obveznic (od 4,0 do 5,6 odstotka) ali s stopnjo donosnosti, ki jo za tak{ne projekte pri~akuje Evropska skupnost (5 odstotkov). funkcije vodenja. Trenutno minister {e ni predlagal kandidata za vodenje holdinga. V drugem delu predstavitve je dr`av-ni sekretar za energetiko dr. Robert Golob poudaril velik pomen predin-vesticijske {tudije podjetja IBE, ki je verjetno prvi~ dala zadovoljiv odgovor, kako financirati celotno verigo HE. Klju~ni element te zasnove je prav na~in financiranja, tako infra-strukturnega kot tudi energetskega dela investicije. Res pa je, da doslej {e ni bil obdelan infrastrukturni del investicije, ki je v domeni pristojnih ministrstev in lokalne skupnosti Po-savja. MIRO JAKOMIN VpRrSvTAi~ OPRAVLJENIH DEL V NE Kr{ko so prvotno na~rto-vali, da bo leto{nji remont trajal le 34 dni in temu prilagodili na~rt del. Pozneje je pri{la zahteva Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost /URSJV/ za pregled zvarov reaktorske posode. Poseg je podalj{al remont za {est dni in tako se je ta kon~al 18. junija. V mesecu in pol so med drugim opravili nekaj posegov prvi~ v dosedanjem obratovanju elektrarne. O Janez Krajnc b obisku elektrarne dva tedna pred koncem remonta, smo lahko ugotovili, da je glavni vrve` `e mimo, tako po {tevilu izvajalcev kot izvedbi in obsegu del. Prav na dan obiska so kon~ali {e zadnje zahtevno delo v reaktorski zgradbi, to je in{pekcijo reaktorske posode in zvarov primarnega sistema. »Na eni izmed jedrskih elektrarn v svetu so zaznali razpoke na zvarih primarnega sistema. Da bi se pre-pri~ali o zadovoljivem stanju zvarov, smo med remontom opravili ta poseg, ki se dela z roboti in sondami. Hkrati smo naredili in{pekcijo reaktorske posode, ki pa smo jo na~rtova-li za naslednje leto in se dela enkrat na deset let,« za~ne z opisovanjem leto{njih remontnih del Janez Krajnc, vodja proizvodnje NEK. V reaktorski posodi so v minulih tednih opravili izvlek obsevalnih vzorcev, ki so iz enakih materialov kot reaktorska posoda. Te vzorce iz-vle~ejo vsakih deset let in ugotavljajo, v kak{nem stanju je reaktorska posoda. Obratovalne izku{nje iz drugih jedrskih elektrarn so narekovale zamenjavo zati~ev vodil kontrolnih palic. V posameznih elektrarnah so ugotovili, da material, iz katerega so izdelani zati~i, ni najbolj primeren za njihovo celo `ivljenjsko dobo. Korozija bi lahko povzro~ila odpadanje zati~ev, ki bi s potovanjem v primarni sistem naredili veliko {kodo. Proizvajalec Westinghouse je dal omenjeno zamenjavo v program zamenjav in v NE Kr{ko so opravili zamenjavo 74 zati~ev v celoti pod vodo z daljinsko vodenim orodjem med leto{njim remontom. »Prvi~ v dosedanjem obratovanju elektrarne smo tokrat odprli drugo reaktorsko ~rpalko in zamenjali njene notranje dele. Vanjo smo montirali obnovljene dele iz prve ~rpalke, ki smo jo obnovili pred dvema letoma. Poleg zamenjav smo naredili na omenjeni ~rpalki {e radiografsko kontrolo in s tem ugotovili stanje vseh zvarov. Obse`nih revizijskih del je bil dele`en tudi motor reaktorske ~rpalke, kar pa pride na vrsto za pregled vsakih pet let,« je {e povedal vodja proizvodnje. Poleg na{tetih del so v primarnem delu v celoti zamenjali regenerativni izmenjevalec toplote, ki je namenjen hlajenju in segrevanju vode iz reaktorja. Stari izmenjevalec je dobil za~asno mesto poleg odslu`enih up-arjalnikov. Doslej so v Kr{kem vsako leto opravili pregled vseh cevi obeh uparjalnikov in stanju ocevja prilagajali na~in obratovanja elektrarne. Po lanski zamenjavi uparjalnikov so letos ponovno opravili tovrstno in{pekcijo, in sicer z namenom, da bodo imeli re-feren~no stanje ocevja. Odslej ga bodo pregledovali vsako drugo leto polovico. Med ve~jimi deli na sekundarnem delu elektrarne ka`e omeniti meritve na generatorju in zamenjavo transformatorja. Slednjega so dali pod napetost {tirinajst dni pred koncem remonta in v tem ~asu opravili teste tako transformatorja kot pomo`nih sistemov ter ga obremenili z lastno rabo, kar je pomenilo za ta transformator le nekaj odstotkov obte`be. Po vklopu generatorja bo razbremenil drugi transformator, ki se mu prav tako izteka `ivljenjska doba. Prav tako kot zamenjava transformatorja je med drugim z dvigom mo~i, ki jo je dosegla elektrarna po lanski zamenjavi uprajalnikov, povezana obnova hladilnih stolpov. Obnovljeni stolpi bodo omogo~ili obratovanje elektrarne manj dvisno od vodostaja reke Save. In naj omenimo {e najbolj vidno delo med leto{njim remontom, to je obnovo za{~itnih betonov pogonske zgradbe in zadr`evalnega hrama. Betonsko barvo so zamenjali s pestrej{i-mi barvnimi odtenki. »Na{a remontna dela so usklajena na uro natan~no. Da imamo pri tem kar Po remontu NEK v novi sve`i podobi. najmanj te`av, smo letos uvedli koordinatorje remontov, ki so nadzirali remont 24 ur in dnevno izvajanje 4436 aktivnosti. Njihova glavna naloga je bila zagotovitev optimalnega poteka dela, predvsem pri aktivnostih, ki so bile na kriti~ni poti. Nekoliko la`je in natan~neje lahko na~rtu-jemo dela, ki smo jih `e opravljali v prej{njih remontih, te`je pa je na-tan~no dolo~iti ure za nove aktivnosti. Vsak nosilec del si ho~e pridobiti rezervo. Mi v elektrarni pa stremimo k cilju, da nobena vzdr`evalna aktivnost ne pade na kriti~no pot, zato so potrebna pogajanja z izvajalci del, da je remont ~im kraj{i, zaklju~uje pogovor Janez krajnc, ki si z ekipo prizadevnih sodelavcev vsako leto trudi za ~imprej{nje kon~anje remontnih del in priklju~itev elektrarne v elektroenergetsko omre`je. MINKA SKUBIC 25 akreditacija v TE-TOL PRI ANALIZAH premoga Maja je laboratorij za premog ljubljanske TE-TOL prejel akre-ditacijsko listino po standardu SIST EN 45001. To je uradno priznanje laboratoriju za izvajanje posebnih poskusov. Postali so edini akreditirani laboratorij za premog v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z Matejo Notar, tehni~no vodjo laboratorija. mi sposobnostmi bistveno pripomogla k uresni~itvi cilja. Laboratorij organizacijsko sodi v tehnolo{ko ekolo{ko podro~je, v katerem je {e slu`ba tehno-lo{ko-ekolo{kega nadzora in je neposredno podrejen najo`jemu vodstvu TE-TOL. »Na{e glavno delo je vhodna kontrola premoga za TE-TOL. Vzor~ujemo premog iz Indonezije ter iz Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH). Analize indonezijskega premoga nam slu`ijo le za potrebe TE-TOL, rezultate presku{an-ja premoga iz RTH pa uporabljamo za Z amisel za pridobitev akreditacije je dala direktorica tehnolo{ko ekolo{kega podro~ja v TE-TOL, Meta Vedenik-Novak, ki je tudi v postopku priprave in pridobivanja akreditacije s svojim strokovnim znanjem in organizacijski- obra~un. Obra~unska vrednost indonezijskega premoga se trenutno dolo~a v akreditiranih laboratorijih v tujini, s pridobitvijo akreditacije pa bomo te preskuse lahko izvajali tudi v laboratoriju za premog pri nas. Pri trboveljskem premogu vzor~ujemo tako, da odvzamemo premog iz vsakega vagona in nato pripravimo dnevni vzorec ob navzo~nosti laboratorijskega delavca iz rudnika. Poleg na{e analize opravijo analizo tudi v rudniku in povpre~je na{ih in njihovih meritev je obra~un-ska vrednost za dolo~anje cene zasavskega premoga. Pri premogu ugotavljamo vsebnost vlage, pepela, element-no sestavo in kurilnost premoga ter ta-li{~e pepela premoga,« pojasni konkretno delo laboratorija za premog Mateja Notar, ki pravi, da je razlika med standardom 9001 in maja prejeto akreditacijo v tem, da slednja potrjuje kakovost znanja pri delu. Pri presoji je treba pred presojevalcem izvesti na-klju~en konkreten preskus. »Vodilni ocenjevalec gleda sistem kakovosti laboratorija, strokovni ocenjevalec, ki je specializiran za ocenjevanje premoga, v na{em primeru je bil iz nizozemske akreditacijske hi{e, pa ocenjuje instru- (Nadaljevanje na strani 35) Sodobno opremljen laboratorij za premog TE-TOL. 26 4619016? POGLED EVROPO KAKO PORABI EVROPA SVOJ DENAR? V mošnjiček Evropske unije se je v letu 2000 steklo 93 milijard evrov. Ce to številko nekoliko poenostavimo in zdelimo s prebivalci te skupnosti, lahko rečemo, da je vsak prispeval v evropski proračun v letu dni 250 evrov. Vsekakor je to veliko denarja, večino pa ga Unija nameni razvoju posameznih gospodarskih panog in razvoju tako pridruženih članic kot tudi drugih svetovnih držav. V začetku sedemdesetih let je zbrala evropska blagajna približno 3,5 milijarde ekujev, kar pomeni, da se je proračun v tridesetih letih skoraj potridese-teril, toda z vstopanjem novih držav in z vedno večjimi potrebami po pomoči je ta denar za številne države nujno potreuen. Roko nad delitvijo denarja imata Evropski parlament in Evropski svet, ki potrdita oziroma zavrneta osnutek proračuna. Tega pripravi Evropska komisija glede na potrebe in politične prednosti v prihodnjem letu. Svet o njem razpravlja in ko ga sprejme, ga pošlje v zadnjo obravnavo v parlament, kjer ga dvakrat berejo, na koncu pa ga tudi uradno potrdi predsednik parlamenta. Ce se svet in parlament ne moreta dogovoriti med majem in decembrom, lahko parlament zavrne osnutek proračuna in postopek se mora ponoviti od začetka, dokler proračun ne ustreza zahtevam. Nad uresničevanjem sprejetih smernic bdi Evropska komisija in parlamentarni Odbor EU za nadzor proračuna. GLAVNI VIRI EVROPSKE BLAGAJNE Da bi čimbolj racionalno porabili denar, ki ga prispevajo evropski prebivalci, je Agenda 2000 določila, da morata Evropski parlament in Evropski svet sprejeti glavne smernice za porabo proračuna za naslednjih sedem let, torej za obdobje od leta 2000 do 2006. Glavni vir evropske blagajne so tako imenovani lastni viri, ki jih prispevajo države članice. Njihovo višino določi Evropski svet, ratificirati pa jo morajo tudi nacionalni parlamenti. V obdobju med letoma 2000 in 2006 ti lastni viri ne smejo preseči 1,27 odstotka bruto družbenega proizvoda Evropske unije. Lastni viri se delijo na štiri skupine. Prvi dve, ki obsegata 14 odstotkov evropskega proračuna, sta sestavljeni iz sredstev, ki jih države članice poberejo z obdavčenjem uvoza in raznimi carinami, toda ta dva vira z ukinjanjem meja hitro plahnita, zato postaja vedno bolj pomemben tako imenovani VAT 27 vir, ki sestavlja kar 35 odstotkov proračuna, znaša pa približno en odstotek hipotetične proizvodnje v državah članicah. Ta odstotek naj bi se v prihodnjem letu znižal na 0,75 oziroma na 0,5 odstotka v letu 2004. Najbolj pomemben in hkrati najbolj zanesljiv prihodek v evropsko blagajno pa je prispevek držav glede na njihov BDP, ki predstavlja leta 2000 kar polovico lastnih virov Evropske unije in se v zadnjih letih stalno povečuje. Nekaj denarja priteče tudi iz raznih drugih, vendar veliko manj pomembnih virov, kot je, denimo, obdavčenje raznih podjetij in njihovih dobičkov. NAJVE^ DENARJA V UNIJI GRE KMETIJSTVU Proračun iz leta 2000 je Evropska unija namenila šestim glavnim kategorijam: kmetijstvu, politiki socialne in ekonomske enakosti, notranji politiki, pomoči državam nečlanicam, pripravam na razširitev Unije in administraciji. Skupna kmetijska politika je že od vsega začetka ena izmed glavnih odgovornosti skupnosti, zato ji je v letu 2000 namenila kar AA odstotkov proračuna oziroma 41 milijard evrov. Glede na izbruh raznih bolezni in bolj ali manj racionalne načine boja, kako bi jih izkoreninili, je bil ta denar zagotovo nujno potreben. Sicer pa je v prvi vrsti namenjen tekmovanju v kmetijstvu, zagotavljanju določenega življenjskega standarda kme-tijcev, stabilizaciji trga, zagotavljanju zalog ter ustalitvi cen za prehrano. Poleg tega želi Evropska unija zaščititi okolje in zmanjšati izseljevanje ljudi iz ruralnih okolij — zato je namenjenih kar 10 odstotkov vseh sredstev, ki jih dobi kmetijstvo, lani torej več kot štiri milijarde evrov. Med »grajenjem Evrope« je postala ekonomska in socialna enakost med državami in regijami ena izmed najpomembnejših dejavnikov in zato tudi velik odjemalec proračuna, saj ji je namenjenih blizu 33 milijard evrov ali 35 odstotkov celotnega proračuna. Z raznimi oblikami pomoči želi Unija namreč zmanjšati odnose neenakosti na zdravstvenem področju, izboljšati pogoje zaposlovanja, pospešiti razvoj in modernizacijo v revnih in manj razvitih regijah ter zaščititi okolje. Zato je ustanovila posebne strukturne fonde, ki sledijo trem glavnim ciljem — promovirajo najrevnejše regije — tiste, kjer je BDP nižji od 75 odstotkov povprečnega BDP-ja v Evropski uniji, podpirajo ekonomski in socialni razvoj v industrijskih regijah, ki se soočajo z večjimi spremembami, in spodbujajo razvoj izobraževanja in zaposlovanja. Razvoju drugih notranjepolitičnih ciljev Evropske unije, kot so, denimo, pospeševanje raziskovalnih dejavnosti, razvoj univerz in podjetij, namenja evropska blagajna 6,5 odstotka svojega denarja ali šest milijard evrov, kar je za dve milijardi več kot leta 1993- Raziskovanje in tehnološki razvoj sta na- r POGLEDv EVROPO mreč ključna dejavnika evropske kulture, zato EU še posebej podpira razvoj tovrstnih centrov in izobraževalnih ustanov v državah članicah — samo raziskovalni dejavnosti je namenjenih 3,6 milijarde oziroma štirje odstotki celotnega evropskega proračuna. Drugi največji odjemalec denarja na tem področju, ki dobi približno 700 milijonov evrov, pa je razvoj prometnih in drugih povezav po Evropi, vključno z elektroenergetskim in telekomunikacij- skim omrežjem. Velik in povezan trg bo namreč prinesel Uniji veliko ekonomskih koristi, ki posredno izboljšujejo zaposlovanje in prispevajo k socialni in ekonomski enakosti. Izotraževanje je v tej skupini na tretjem mestu, saj so dobili tovrstni programi lani 480 milijonov evrov. Najpomembnejša in najbolj znana med njimi sta programa Socrates in Leonardo da Vinci. V tej skupini naj omenimo še 160 milijonov evrov, ki jih dobijo programi, povezani z okoljem, 110 milijonov za avdiovizualne medije in kulturo in 105 milijonov razvoj informacij in komunikacij. POMOČ DRUGIM DRŽAVAM Države, ki niso članice Evropske unije, prav tako dobijo košček njene proračunske pogače, in sicer 5,1 odstotka ali pet milijard evrov leta 2000. Večidel gre za razne programe humanitarne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. ECHO ali Humanitarna služba evropske skupnosti je imela na primer lani na razpolago 475 milijonov evrov, od česar jih je kar 465 porabila za hrano. Sicer pa dobijo iz tega naslova pomoč države, ki so vključene v mirovni proces na Srednjem Vzhodu, države iz nekdanje Sovjetske zveze, države na Balkanu, vključno s Kosovom, in države Južne in Latinske Amerike ter Azije. K tej skupini šteje tudi denar, ki ga Unija namenja razvoju človekovih pravic in demokracije, zaščiti tropskega gozda in okolja, sodelovanju med industrijskimi državami, ki niso članice unije, kot sta Japonska in ZDA, in povezovanju z mednarodnimi organizacijami. Približno 3,2 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov sredstev, namenjenih zunanjim državam, so lani dobile tako imenovane pridružene članice EU, med katere sodi tudi Slovenija. Ta denar je namenjen razširitvi skupnosti in pripravi držav, ki naj bi bile prve med novimi članicami. Gre za več programov — v kmetijstvu je to Sapard, ki je leta 2000 razdelil 350 milijonov evrov, na področju okolja in transporta program ISPA, ki je imel milijardo evrov, in program Phare, ki je z več kot 1,5 milijarde evrov lani pomagal pridruženim članicam pri modernizaciji in sprejemanju standardov skupnosti. Preglednica: Tako je videti poenostavljen prora~unski na~rt za obdobje do leta 2006 v milijonih evrov 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Kmetijstvo 40 920 42 800 43 900 43 770 42 760 41 930 41 660 strukturni fondi 32 045 31 455 30 865 30 625 29 595 29 595 29 170 druga notranja pomoč 5 930 6 040 6 150 6 260 6 370 6 480 6 600 zunanje akcije 4 550 4 560 4 700 4 800 4 900 5 000 5 100 Administracija 4 560 4 600 4 700 4 800 4 900 5 000 5 100 razširitev Unije 3 120 3 120 3 120 3 120 3 120 3 120 3 120 skupaj (z rezervami) 89 600 91 110 98 360 101 590 100 800 101 600 103 840 ** •*. POGLEDv EVROPO oleg proračuna Evropske Unije poznamo še posebna proračuna Evropskega razvojnega sklada (EDF) in Evropske skupnosti za premog in jeklo (ECSC). Prvi, ki je leta 200 zbral dve milijardi evrov, financira ekonomski razvoj Afrike, Karibov in Pacifika, drugi pa pro-movira razvoj svojih sektorjev, torej premoga in jekla. Lani je znašal proračun ECSC 180 milijonov evrov, leta 2002 pa bodo njegove dejavnosti vključene v račun EU, saj poteče njegova pogodba. Zadnji porabnik evropskega proračuna je birokracija. Zagotovo je zanimiv podatek, da vrti krmilo te skupnosti kar 32.000 birokratov. Za njihove plače in druge dodatke ter za prostore in opremo je Unija lani odštela kar 4,7 milijarde evrov ali pet odstotkov celotnega proračuna. Do leta 2006 naj bi se ti stroški povečali na 5,1 milijarde evrov. Petnajst članic Evropske unije je lani prispevalo v skupno blagajno kar 93 milijard evrov, ki jih je Evropski parlament skupaj s Komisijo in Svetom bolj ali manj pravično razdelil. Tudi Slovenija je dobila košček pogače, vendar je velik del tudi namenila prilagajanju na vstop, torej sprejemanju evropske zakonodaje in sledenju njihovim smernicam na vseh področjih življenja, tudi na področju energetike, ki se je zlasti v zadnjem letu pri nas soočila s številnimi spremembami, povezanimi predvsem z novimi razmerami na trgu električne energije. Simona Bandur T JE V ELEKTRARNAH? 29 Nemška elektroenergetska podjetja so se podala na pota odkrivanja možnosti razvoja proizvodnje električne energije s posebnimi go-rivnimi celicami. RWE namerava že čez leto dni trgovati tudi s tovrstno energijo, prav tako EnBVK Njune ciljne skupine so predvsem gospodinjstva, stanovanjski bloki in manjša podjetja, vendar bo uvajanje teh virov vsaj na začetku zelo drago. RWE Plus, marketinški del Skupine RWE, in ameriško podjetje Nuvera Fuel Cells sta pred kratkim objavili, da bosta ustanovili posebno skupino, ki se bo ukvarjala s prodajo in promoviranjem posebnih gorivnih celic v Evropi. Podjetje Nuvera Fuel Cells sta aprila lani v Cambridgu ustanovila De Nora Fuel cells, poseben oddelek italijanskega Gruppo de Nora, in Epyx Corporation. Novo podjetje oblikuje in razvija vse vrste enot za proizvodnjo energije na gorivne celice in zaposluje v svojih dveh enotah v Ameriki in Italiji približno 170 ljudi. Za sodelovanje z RWE so se odločili po dogovoru, da bo nemško podjetje investiralo sto milijonov evrov v razvoj te tehnologije v naslednjih petih letih. Pri RWE pa pravijo, da je k njihovi odločitvi precej pripomoglo spoznanje, da so gorivne celice obetaven vir toplotne in električne energije, zlasti za enodružinske hiše, stanovanjske bloke in javna podjetja. Sicer pa se je to podjetje že ukvarjalo z raziskovanjem in vlaganjem v razvoj take energije. Od začetka devetdesetih let je sodelovalo že s Siemensom, z združenjem DaimlerChrysler, ki je razvijalo tovrstne motorje za vozila in turbine, podjetjem Frie-drichshafen (MTU), pa tudi s Thyssengasom, ki se sicer ukvarja s pridobivanjem in predelavo plina. Poleg tega je RWE pred kratkim odprl tudi poseben center v Essnu, kjer bodo preizkušali in razstavljali različne tehnološke rešitve za razvoj gorivnih celic. V njem so že inštalirali 100 kW napravo na gorivne celice na trden oksid (SOFC), ki jo je izdelalo podjetje Siemens Westinghouse, do konca tega leta pa naj bi k tej novosti dodali še napravo, ki deluje na gorivne celice na tekoči ogljik (MCFC) — razvilo jih je podjetje MTU. Pri podobnem projektu je RWE že sodeloval, saj so oktobra 1999 pomagali podjetju Stadtwerke Bielefeld pri preizkušanju 250 kW naprave na ogljikove celice. ** POGLEDv EVROPO NAPRAVE ZA GOSPODINJSTVA Kot so povedali predstavniki Nuvera Fuel Cells in RWE, bodo razvili tako samo proizvodnjo kot tudi trg za tovrstno pridobivanje elektri~ne in toplotne energije. Zmogljivost posameznih enot, ki bodo prilagojene predvsem pridobivanju energije v gospodinjstvih in drugih manj{ih objektih, naj bi bila 50 kW Podjetja in gospodinjstva, ki se bodo odlo~ila za to, bodo uporabljala gorivne celice, ki jih lahko poganjata zemeljski plin in propan. Prve enote naj bi v Nem~iji preizkusili `e sredi leta 2002, prodajati pa naj bi jih za~eli leta 2004. Toda to je le eden izmed {tevilnih poskusov uvajanja tovrstne energije v evropske domove. Spomladi 2002 naj bi konzorcij podjetij Siemens Westinghouse, Thy-ssengas in italijanskega Enela predstavil 300 kW napravo, ki deluje na gorivne celice, in plinsko turbino. [e pred tem – jeseni letos - na~rtuje RWE skupaj s {e sedmimi drugimi podjetji testiranje petdesetih 4,5 kW enot na gorivne celice v treh nem{kih in nizozemskih mestih, s ~imer bi radi preverili predvsem, kako so primerne za rabo v gospodinjstvih, stanovanjskih blokih in manj{ih podjetjih. Ta program finan~no podpira tudi Evropska unija, v njem pa sodelujejo med drugim tudi proizvajalec kotlov Vaillant, plinski velikan Ruhrgas in strokovnjaki iz Essna, [panije, Portugalske in Nizozemske. STROŠKI ZA ZDAJ SE PREVISOKI Predsednik podjetja RWE Dietmar Kulint je zelo optimisti~en glede uvajanja novih virov energije. »Do leta 2015 bomo v Nem~iji z gorivnimi celicami proizvedli tudi do 65 TWh energije, kar sestavlja deset odstotkov potreb vse dr`ave oziroma toliko, kot porabijo energije v Belgiji. S tem pa bomo tudi zni`ali emisije ogljikovega dioksida v zraku,« je razlo`il. Toda 65 TWh sestavlja kar 38 odstotkov letne prodaje elektri~ne energije tega podjetja, zato se mnogi poznavalci spra{ujejo, ali ni uvajanje novega vira le izhod iz proizvodnje energije, ki temelji predvsem na termoelektrarnah. V podjetju pokrivajo `e zdaj 15 odstotkov trga z energijo iz goriv-nih celic, v naslednjih desetih letih pa naj bi ta odstotek {e podvojili, kar pa bo glede na visoke stro{ke uvajanja te tehnologije vse prej kot lahko. Proizvodnja na poskusni napravi z mo~jo 300 kW stane namre~ 25.000 mark oziroma 12,8 evra na 100 kW energije, pri enotah za gospodinjstva z mo~jo 5kW pa zrastejo stro{ki za eno kW tudi do 100.000 mark. S tako visokimi stro{ki tovrstna energija zagotovo {e ne more tekmovati na odprtem trgu z elektri~no energijo, toda predstavniki RWE so vseeno optimisti~ni in upajo, da bodo do 30 •* POGLEDv EVROPO %/ak ako imenovane mikroelektrarne z močjo, manjšo od 150 kW, postajajo v zadnjih letih zelo pomembna novost na svetovnem elektroenergetskem trgu, čeprav niso še tako razvite, da bi lahko na njem tudi enakopravno sodelovale, zlasti zaradi visokih stroškov. Eden izmed vodilnih proizvajalcev mikroturbin je za zdaj Capstone. Njihova tehnologija izhaja iz motorjev vojaških reaktivnih letal, proizvajajo pa 30 kW in 60 kW naprave, ki delujejo na različna goriva, po navadi na zemeljski plin in biogoriva. Do zdaj so prodali 1.300 takih naprav, največ v ZDA in na Japonskem. Stroški proizvodnje trenutno znašajo 1.000 dolarjev na kW, ko bodo prodali približno 10.000 enot, pa naj bi padli na 600 dolarjev na kW. Podobne mikroelektrarne gradita tudi Honeywell in Turbec. Delujejo z močjo od 100 do 125 kW, vendar so veliko bolj učinkovite kot tiste, ki jih izdeluje Capstone. Proizvajalci napovedujejo mikroelektrarnam svetlo prihodnost - do leta 2012 naj bi jih prodali v skupni moči 10.000 MW leta 2015 prodali 2.000 naprav z močjo 300 kW S tem naj bi se stroški proizvodnje zmanjšali celo na 2.000 mark na kW električne energije. Poleg tega računajo, da bodo do leta 2010 prodali tudi 250.000 manjših naprav (z močjo 5kW) in s tem znižali stroške na le 2.500 mark na kW Cilji RWE so torej visoki, vendar pri tem poudarjajo, da računajo na pomoč države — podobno namreč tudi v Združenih državah Amerike subvencionirajo vsako kW s približno tisoč dolarji. Sicer pa je nemška vlada v proračunu že odobrila milijon mark za razvoj proizvodnje energije na gorivne celice do leta 2003- PREIZKUSNE ELEKTRARNE Kot že rečeno, RWE ni edino podjetje, ki se je lotilo raziskovanja skrivnosti proizvodnje električne in toplotne energije na gorivne celice. EnBW, elektroenergetsko podjetje iz južne Nemčije, sodeluje s podjetjema MTU in Stadtwerke Karlsruhe pri gradnji 250 kW elektrarne na ogljikove gorivne celice. Gradijo jo v kraju Karlsruhe, in sicer v enoti podjetja Michelin, ki izdeluje pnevmatike, delovati pa naj bi začela že prihodnje leto. Vendar v nasprotju z RWE pri EnBW še oklevajo pri napovedih o pomenu tovrstne energije za nemški oziroma tudi svetovni trg, saj menijo, da je zato še veliko prezgodaj. Sicer pa EnBW sodeluje v še dveh podobnih projektih. Februarja letos je s švicarskih proizvajalcem gorivnih celic Sulzer Hexis podpisal pogodbo, s katero se je zavezal k pomoči pri razvoju in gradnji naprav za gospodinjstva z močjo 1 kW, ki jih bodo poganjale gorivne celice na trden oksid. Naprave bodo zgradili Švicarji, inštalirali in preizkusili pa pri EnBW Sprva naj bi testirali 55 takih enot. Poleg tega razvija to podjetje še večje tovrstne naprave. Novembra lani je namreč objavilo, da bodo skupaj z drugimi partnerji v Marbachu zgradili največjo elektrarno na gorivne celice v Evropi, in sicer 1 MW napravo, ki bi delovala na ogljikove celice. Dela naj bi začeli leta 2002, celoten projekt pa naj bi stal 50 milijonov mark. Elektrarno naj bi zgradil konzorcij podjetij, ki jih vodita EnBW in Electri-cité de France, vanj pa so združeni še Gas de France, Tiroler Wasserkraftwerke in Siemens. Načrti nemških podjetij za razvoj energije z napravami na gorivne celice so torej velikanski in vse prej kot poceni, pri tem pa še niti niso znani realni rezultati, kako uporabljati te vire in kakšna je njihova učinkovitost. Tega se je lotil tako imenovani konzorcij EUS oziroma podjetje za inovativno pretvarjanje in skladiščenje energije, ki ga sestavljajo Vaillant, Ruhrgas, Eon Engineering in ELE Emsc-her Lippe Energie. Vodijo namreč poseben virtual-ni projekt, v okviru katerega proučujejo, kako naj bi tovrstne naprave ljudje uporabljali v gospodinjstvih in kakšen bo njihov učinek. Toda virtualna elektrarna najbrž ne bo dovolj, da bi spoznali realno rabo te energije in njene stroške. To bo, kot kaže, pokazal čas in številni preizkusi, ki jih imajo podjetja, ki gradijo tovrstne naprave, še pred sabo. Zagotovo pa bo potrebna tudi kar zajetna pomoč države, saj si bodo zlasti gospodinjstva zelo težko privoščila nakup in inštalacijo take naprave, pa čeprav naj bi se naložba na dolgi rok povrnila. Simona Bandur Povzeto po Power in Europe (4. junij 2001) 31 ** POGLEDv EVROPO PRI PRIPRAVLJANJU Umetnost lepega vedenja ali tako imenovani poslovni bonton je v poslovnem svetu najmanj{a mo`na nalo`ba, saj po navadi ne stane ni~, pa vendar odlo~ilno pripomore k ustvarjanju dobi~ka. Tako opredeljuje kulturo tovrstnega komuniciranja Eduard Osrede~ki v svoji knjigi o poslovnem bontonu in prav temu bomo v naslednjih {tevilkah na{ega stika namenili nekaj vrstic. Tokrat se bomo lotili bolj ali manj znanih trikov, kako oblikovati dobro podobo podjetja v o~eh notranje in zunanje javnosti s pripravljanjem raznih dogodkov in slavnosti. Podjetje je del družbene in gospodarske skupnosti, mesta, regije ali celo vse države, zato niso vse njegove dejavnosti usmerjene le v razvoj in proizvodnjo, ampak mora skrbeti tudi za razne oblike javnega nastopanja, ki sicer niso neposredno usmerjene v gmotno korist podjetja, temveč v razvijanje dobrih odnosov z vsemi subjekti iz svoje okolice. »Obraz podjetja mora biti vedno čist in obrnjen k javnosti,« poudarja Eduard Osrede~ki, zato imajo od- nosi z javnostjo zelo pomembno vlogo. Pripomorejo namre~ k pridobivanju zaupanja in ustvarjanju dobrega mnenja o delu podjetja, to pa neposredno vpliva tudi na tr`ne odnose. Lepa podoba podjetja je torej veliko vredna, zato je treba poskrbeti, da ga bodo zaposleni tako tudi kazali. Klju~en del tega so v prvi vrsti dobri odnosi z zaposlenimi oziroma notranjo javnostjo ali z drugimi besedami: negovanje med~love{kih odnosov in pozornost do zaposlenih. Ti se bodo s podjetjem prej identificirali, ~e jim bo vodstvo od ~asa do ~asa podelilo priznanja za posebne dose`ke, jim ~estitalo ob praznikih in jubilejih, spodbujalo njihove konji~ke in jim prisko~ilo na pomo~ v stiski. Prav tako zelo pomembno pa je tudi obve{~anje, ki mora biti to~no, razumljivo, pravo~asno in koristno za zaposlene, kar pomeni, da jim pomaga razumeti aktualne dogodke, povezane z delovanjem podjetja. DOGODKI PREDSTAVLJAJO PODJETJE Eden izmed u~inkovitih na~inov pozitivnega predstavljanja podjetja je pripravljanje raznih poslovnih dogodkov, ki so lahko namenjeni tako notranji kot tudi zunanji javnosti. V tem primeru mora slu`ba za odnose z javnostmi obvestiti novinarje ~asopisov in elektronskih medijev in jih prepri~ati, da je dogodek zanimiv tudi za njihovo ob~instvo. Organizator mora biti na dogodek dobro pripravljen in znati odreagirati ob nepredvidljivih pripetljajih, kot je, denimo, naliv na prireditvi na prostem ali ne-pri~akovan pomemben politi~ni obisk, ki je za me- 32 •* POGLEDv EVROPO dije bolj zanimiv. Zato potrebuje obsežen seznam povabljenih, bodisi zaposlenih bodisi novinarjev. Nič ne škodi, če jih pride preveč, zato je dobro povabiti tudi tiste, o katerih sicer menimo, da ne bodo prišli. Vabila je treba poslati približno deset dni pred prireditvijo, kakšen dan ali dva pred tem pa lahko povabljene še pokličejo in povprašajo, ali bodo res prišli. To je priporočljivo zlasti v primerih, ko je takrat napovedan še kakšen drug dogodek. Nepisano pravilo je tudi, da kaže tovrstne dogodke organizirati ob koncu tedna in ob koncu delovnega dne, saj se povabljenim v tem primeru ne bo mudilo nazaj na delo, razen seveda dnevnim poročevalcem. Najbolje je, da goste sprejme in pozdravi direktor podjetja ali kateri izmed njegovih pomočnikov, in sicer približno petnajst minut po napovedanem času, da se res zberejo vsi, tudi tisti, ki so morda obtičali v prometni gneči. Poleg tega pa je tudi zelo neprijetno, če pozdravni govor motijo posamezni prihodi povabljenih. Govornik mora biti zanimiv in predvsem kratek in jedrnat. V skrajnem primeru lahko tudi bere, vendar zaradi tega ne sme zveneti dolgočasno. Po dobrodošlici se posvetimo namenu sestanka in na kratko predstavimo tudi podjetje in novosti v njem, ob bolj slavnostnih dogodkih pa ni odveč kakšen krajši kulturni program. Na koncu programa vodstvo podjetja s povabljenimi spije še kakšen kozarček in kaj prigrizne. Tak neformalen sestanek je namreč pogosto veliko bolj učinkovit kot uradna predstavitev — gostje in predstavniki podjetja se spoznajo in navežejo stike ter se morebiti dogovorijo za kakšne nove sestanke, na katerih lahko podjetje predstavijo še z drugih perspektiv. PRIPRAVE NAJ SE ZAČNO PRAVOČASNO Različne priložnosti zahtevajo kajpak različne pristope in oblike vedenja, ob vseh priložnostih pa je treba slavnostni trenutek ustrezno zaznamovati, pa naj gre za državni praznik, sprejetje kakih posebnih gostov ali zgolj predstavitev novosti v podjetju. Priprave naj se glede na pomembnost začno od deset do trideset dni prej, da je dovolj časa za organizacijo dogodka, pošiljanje povabil, izdajo kakšne publikacije o poslovanju podjetja in podobno. Pri tem je treba biti zlasti na slavnostnih akademijah pozoren na seznam dobitnikov morebitnih diplom in plaket in seznam uskladiti z vodstvom. Zelo pomembna je tudi ureditev dvorane, kjer se bo prireditev dogajala. Prvi dve vrsti naj bosta namenjeni častnim gostom, pri tem pa je treba poskrbeti, da bo pri vhodu v prostor prireditve nekdo usmerjal prihajajoče. Tudi pot do dvorane mora biti ustrezno označena, da ne omenjamo same označenosti podjetja oziroma njegove poslovne stavbe. Tudi v 33 njem naj bodo prostori urejeni tako, da se bo vsaka stranka in vsak gost kar najlažje znašel. Ob uradnih praznikih okrasimo poslopja z državno zastavo, izložbe, delovne prostore in dvorano pa s cvetjem. Ob smrti zaposlenega izobesimo žalno zastavo in njemu v čast priredimo morda krajšo žalno slovesnost ter objavimo dan žalovanja. V tem času je treba odpovedati vse druge dogodke, zlasti športne in zabavne. SPODRSLJALJI VČASIH NISO ODPOSTLJIVI Največ pozornosti zahteva organiziranje raznih obiskov, zlasti tujih delegacij. Ce gre za pomembne politične predstavnike, se mora služba za odnose z javnostjo obrniti na njihovo protokolarno službo in skupaj določiti potek sprejema. Napake lahko velikokrat zelo poslabšajo medsebojne odnose, zato mora biti organizator zelo natančen. Točno je treba določiti čas prihoda in potek sprejema, kam se pripelje gost s spremstvom , kje se loči od delegacije, natančno je treba določiti seznam vodstvenih delavcev, ki se bodo pogovarjali z njimi, in ustrezno okrasiti vhod podjetja in posamezne sobe, kjer se ** POGLEDv EVROPO raz azni dogodki so le del odnosov z zunanjimi in notranjimi javnostmi, vendar pogosto ključnega pomena za podjetja, zato jim morata vodstvo in služba za odnose z javnostjo posvetiti veliko pozornosti in poskušati z njimi oblikovati kar najboljšo podobo v javnosti. bodo pogovarjali. Ob pomembnih obiskih iz tujih dr`av se izobesi tudi zastava te dr`ave. Pred dogodkom mora organizator tudi povpra{ati, kaj gosta najbolj zanima v podjetju in kak{ne so njegove prehranjevalne navade. Pozoren mora biti na razne obi~aje, zlasti verske, in na zdravstveno stanje gosta. S pristojno protokolarno slu`bo se dogovori tudi o darilih in o bivanju gostov ter ne nazadnje prevozu do kraja sre~anja. Sicer pa so podrobnosti odvisne od posameznega gosta, tudi manj{i spodrsljaji pa so lahko, kot `e re~eno, {kodljivi za odnose med dolo~enima podjetjema oziroma podjetjem in dr`avo, od koder gost prihaja. Ta dr`ava je po navadi pomembna trgovska partnerica podjetja, zato so dobri odnosi vsekakor pomembni in klju~nega pomena za nadaljnje poslovanje. Simona Bandur Povzeto po knjigi Eduarda Osrede~kega Kultura poslovnega komuniciranja 34 SE VEDNO ZAVLAČUJEJO Po dolgih mesecih ugibanj, kdaj bo Italija končno določna pravila elektroenergetskega poola, je njihov regulator trga vendarle oznanil, da bodo morali počakati še do konca tega leta oziroma vsaj dokler ne bodo deli podjetja, ki jih prodaja EneU ze ustaljeni v rokah novih lastnikov. V trenutnih razmerah, kjer je tekmovanje na trgu močno omejeno, bi lahko le en operater trga povzročil prej povišanje cen električne energije kot pa znižanje. EVROPSKA UNIJA EVROPSKA GOSPODINJSTVA PLAČEVALA MANJ Državljani članic Evropske unije so v letu 2000 plačali v povprečju za štiri odstotke manj za električno energijo. Njihovi računi so bila tako nižji za povprečno med dvema in desetimi evri. Tipična družina (trije člani s povprečno porabo 300 kWh) je, denimo, na Irskem za električno energijo v primerjavi z letom 1999 lani odštela 44 evrov ali deset evrov manj kot leto prej, nemška družina je z enako visokim računom prihranila tri evre, italijanska pa pet evrov. Njihov račun je bil v EU najvišji, saj je leta 2000 znašal 70 evrov. Drago plačujejo električno energijo tudi Portugalci, saj so lani odšteli v povprečju 62 evrov na mesec, kar je za dva evra manj kot leta 1999. Sicer pa so najnižje račune zaradi poceni energije iz hidro- in jedrskih elektrarn dobivali Finci — lani so plačevali po približno 24 evrov, leto prej pa en evro več. Sledijo jim Grki s povprečno 32 evri na mesec, Britanci s 36, Luksemburzani z 38, Francozi z 41, Avstrijci z 42 in Nizozemci s 43 evri na mesec. EVROPSKA UNIJA NOTRANJI TRG POSTAJA RESNIČNOST Države članice za zdaj uresničujejo približno 95 odstotkov skupnih pravil, zato se je Evropski svet odločil, da morajo do pomladi prihodnje leto uresničiti 98,5 odstotka sprejete zakonodaje. K večji konkurenčnosti Unije v svetovnem merilu bo zagotovo prispevala liberalizacija nekaterih ključnih sektorjev, med njimi tudi energetskega. Tako so se v Stockholmu dogovorili, da bodo prihodnje leto preučili predloge za odprtje trga z elektriko in plinom. Štiri članice so ga sicer ze popolnoma odprle, druge le delno, tretje pa še vztrajajo pri monopolni ureditvi. Prav zato bo Evropska komisija v prihodnjem obdobju tesno spremljala dogajanje na tem trgu in si prizadevala, da bodo članice uresničevale in upoštevale evropsko pravo varstva konkurence, ki je ključnega pomena za enakopravno sodelovanje na trgu z energenti. zanimivosti Mateja Notar (Nadaljevanje s strani 26) mente, postopke, konkretno delo in uporabo znanja pri tem.« Za akreditacijo laboratorija za preskušanje premoga in njegovega pepela so se v TE-TOL odločili pred dobrimi tremi leti. Zastavili so si šest ključnih korakov: opredelitev politike kakovosti; ozaveščenost, obveščanje in usposabljanje delavcev; postavitev sistema kakovosti; postavitev rokov za dosego akreditacije; njeno postopno uvajanje ter preskušanje in validiranje. Vodilo jih je dejstvo, da je akreditacija najvišja stopnja zaupanja v rezultat. Njena pridobitev in vzdrževanje je zahtevno delo, ki predstavlja minimalno potrebno raven organiziranosti in zagotavlja postopno izboljševanje zagotavljanja kakovosti. Laboratorij pa mora nenehno izboljševati svoj sistem kakovosti z uporabo standarda SIST EN 45001 kot učinkovitega modela vodenja. Doslej so največ delali analize za TE-TOL, odslej računajo tudi na druge naročnike, saj imajo znanje, medna- rodno priznane postopke in ustrezno opremo, s katero lahko zagotavljajo kakovostne meritve. O kakovosti dela laboratorija pričajo tudi rezultati medla-boratorijskih primerjav iz mednarodnih primerjalnih shem, v katere so vključeni tri leta. »Pri našem delu v laboratoriju se skušamo držati vodila, da smo zadovoljni le z najboljšim. Če torej hočemo postati najboljši, ni dovolj, da postavimo sistem kakovosti, ki je usklajen s SIST EN 45001, ampak moramo skrbeti, da sistem deluje, to pa pomeni, da v svoje okolje uvedemo principe TOM /Total Quality Managment/. To je zelo natančen način upravljanja laboratorija, da je vsakdo v njem vključen v pripravo in odgovoren za rezultat, da se ustreže naročniku z neprestanim izboljševanjem in izpolnjevanjem dogovorjenih zahtev,« nadaljuje Notarjeva in ob tem pojasni bistvo medlaboratorij-skih analiz. Vsak organizator jim štirikrat na leto pošlje neznan vzorec premoga v analizo. Rezultati vseh analiz so statistično obdelani po posameznih elementih in pozneje objavljeni v posebnem poročilu. Iz teh rezultatov lahko vsak posamezni laboratorij razbere, kako kakovostne so njegove analize. TE-TOL-ov laboratorij je bil vedno v mejah, ki jih določi organizator za ustrezne. Če pa so rezultati zunaj meja, je treba preveriti postopek preskušanja in ustrezno ukrepati. Sodelovanje in rezultati mednarodnih primerjalnih shem so eden od temeljev presojevalcev pri pridobitvi akreditacije. »Za nas je sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah eden od najboljših načinov zunanje kontrole kakovosti, s katerimi obvladujemo svojo usposobljenost glede na lastne pripravljene kriterije in tudi glede na zahteve drugih laboratorijev ali naročnikov. Sodelujemo v primerjalnih shemah treh organizatorjev iz Kanade, Južne Afrike in Avstralije. Iz dosedanjih primerjav je razvidno, da je preskušanje v našem laboratoriju kakovostno in smo sposobni zagotavljati sledljivost meritev na mednarodni ravni.« Nedavno pridobljena akreditacija pa laboratorija za premog v TE-TOL ni uspavala, temveč je njihovim delavcem in vodstvu tehnološko ekološkega področja spodbuda za dva nova cilja. Nadgraditi oziroma nadomestiti želijo standard SIST EN 45001 s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 in razširiti obseg akreditacije za preskušanje tehnoloških vod. MINKA SKUBIC SLOVENIJA SLABŠE TRGOVANJE Zaradi podražitve energentov na svetovnem trgu, zlasti nafte, in krepitve dolarja so se pogoji menjave Slovenije po podatkih državnega statističnega urada z drugimi državami krepko poslabšali. Izvozne cene so se v povprečju povečale za 10,5 odstotka, uvozne za 14,8 odstotka, indeks pogojev menjave pa je znašal 96,3. Zaradi tega seje realni bruto domači prihodek povečal le za 2,2 odstotka, realni bruto domači razpoložljivi dohodek pa le za 2,1 odstotka. Tako smo zaradi manj ugodnih pogojev iz obdobja med letoma 1995 in 1999 izgubili vse presežke v trgovini s tujino. Poleg tega je manj trosilo tudi domače prebivalstvo, delež bruto varčevanja pa je kljub neugodnim pogojem menjave ostal nespremenjen. Lani je namreč znašal delež varčevanja 24,6 odstotka, leto prej pa 24,5 odstotka, kar pomeni, da seje od leta 1995 realno povečal za 4,1 odstotka. (STA) NEMČIJA EURO ZVIŠUJE CENE V Nemčiji so trgovci približno dvesto dni pred uvedbo evra, ki bo 1. januarja 2002 nadomestil dvanajst valut v evroobmočju Evropske unije, že začeli navajati cene tudi v novi valuti. Sprehod po nemških trgovinah in gostinskih lokalih kaže na to, da so lastniki spreminjanje cen iz nemških mark v evro izrabili za zviševanje cen. V Nemčiji namreč nimajo institucije, ki bi nadzorovala cene, kljub temu pa država nadzira cene javnih služb, in sicer cene elektrike in vode, ki jih bodo morali ob uvedbi evropskega denarja znižati. Po anketah, ki jih je opravilo nemško bančniško združenje, se nemški potrošniki prikritih podražitev zavedajo, saj je to opazilo kar 68 odstotkov anketiranih. (STA) POSODOBITEV SIRDARJE Nemško podjetje Siemens je začelo modernizirati največjo uzbekistansko termoelektrarno Sir-darja. Kot je povedal uzbekistanski minister za energijo, bodo s posodobitvijo dveh od skupno desetih energetskih blokov moč elektrarne s sedanjih 3000 MWpovečali na 3600 MW, zmanjšali pa naj bi tudi porabo goriva, podaljšali življenjsko dobo opreme termoelektrarne in zmanjšali onesnaževanje okolja. Projekt, ki bo predvidoma stal več kot 45 milijonov dolarjev, bodo delno plačali s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj, dela pa naj bi končali v začetku prihodnjega leta. V Uzbeki-stanu deluje 37 elektrarn s skupno močjo 11.582 MW, ki lahko proizvedejo od 56 do 57 milijard kWh električne energije na leto. 35 89 remont TET Dol@ino REMONT TURBINE Potem ko je sredi junija za~ela po letnem remontu ponovno obratovati NE Kr{ko je {el iz obratovanja trboveljski 125 MW blok. Leto{nji remont bo trajal dva in pol meseca in bo kon~an v za~etku septembra. K ot je povedal tehni~ni direktor TE Trbovlje Stojan Baloh narekuje tako dolgo zaustavitev generalni remont turbine. »Standard za turbine na{ega tipa- poljska turbina Zamach Elblag je, da se jo odpre vsakih pet let. Ob tokratnem odprtju bomo naredili ob- se`nej{i remont kot obi~ajno, tako da turbine ne bomo ve~ odpirali do leta 2007, ko se po zakonu o zapiranju rudnika predvideva kon~anje kurjenja s tem premogom v TET in bo znana na{a nadaljnja usoda. Remont bo opravilo poljsko podjetje ZRE Katowice, ki nam je `e opravilo nekaj zadnjih remontov in je specializirano za poljske turbine, saj njihovi delavci opravljajo remonte povsod, kjer le-te obratujejo.« Poleg tega bodo to poletje v TE Trbovlje opravili {e vrsto obse`nej{ih del. Delno bodo zamenjali parovode sve`e in ponovno pregerete pare, ki so tudi poljske izdelave. Diagnosti~ne meritve, ki jih je izvedel poljski in{ti-tut Pranovum v sodelovanju z IMK Ljubljana, so pokazale, da je del omenjenih parovodov treba zamenjati, saj so stari toliko kot elektrarna - 33 let. Rezultati diagnosti~nih meritev so bili tudi podlaga za leto{nji pregled bobna kotla in njegovo morebitno sanacijo in pa zamenjavo vitalnih delov armature bloka. Na armaturi bodo zamenjali glavni parni zasun s pogonom, obvodni zasun na parovodu sve`e pare, glavni regulacijski napajalni ventil s pogonom, varnostni ventil pregrevalnika ponovno pregrete pare. Enako starost kot elektrarna ima tudi njeno 0,4 kV stikali{~e, ki ga bodo prav tako zamenjali to poletje. »Med pomembne dele uvr{~amo tudi zamenjavo transportnega traku iz Stojun Buloh Nekaj ~asa {e oba mosta do TET. 36 72 EIMV TRDEN MOST tik ik pred remontom so dali v TET v uporabo novi most z nosilnostjo 60 ton, ki stoji vzporedno s starim mostom z nosilnostjo 10 ton. Novi vi{ji most bo tudi bolj za{~iten pred visokimi vodami Save. Z deli so hiteli, da bi omogo~ili prevoz delov za leto{nji remont in omogo~ili parkiranje delavcem na remontu. Za do-kon~no podobo dobrih 300 milijonov tolarjev vredne investicije bo treba {e postaviti recepcijo na za~etku mostu in urediti priklju~ek s parkiri{~a na glavno cesto. Ra~unajo, da bodo ta dela kon~ali do jeseni. TET na deponijo pepela na Praprot-no. Trak ima petletno garancijo za obratovanje, na{ obratuje osem let in ga je treba zaradi dotrajanosti zamenjati. Transportni trak je iz gume z vlo`ki iz jeklenih pletenic. Edini svetovni proizvajalec tovrstnih trakov je tovarna Jokahoma na Japonskem. Trak smo naro~ili `e lani, in sicer 2000 metrov, kar je nekaj ve~, kot ga potrebujemo ob zamenjavi, in nam slu`i kot rezerva za morebitno havari-jo,« je nadaljeval Stojan Baloh. Povod za najve~ leto{njih remontnih del so bile analize diagnosti~nih meritev, ki so jih opravili med remontom pred dvema letoma, ko je remont trajal tudi dva meseca in pol zaradi menjave grelnika kotla. Poleg opisanih ve~jih del, bodo opravili tudi vrsto rutinskih revizij in remontov vitalnih delov bloka. V ~asu remonta se bo zvrstilo v TET ve~ kot 300 delavcev iz 45 doma~ih in tujih podjetij, ki so bila izbrana na javnih razpisih. Vsa remontna dela bodo veljala elektrarno 1,6 milijarde tolarjev. MINKA SKUBIC Projekt razvoja energetike kosova V za~etku leto{njega leta je Svetovna banka iz Washingtona razpisala mednarodni nate~aj za {tudijo pod nazivom »Energy Sector Technical Assistance Project (ESTAP) – Kosovo«, ki naj bi pokrivala vse segmente razvoja energetike za naslednjih 15 let. Okvirna vrednost projekta je 5,3 milijona mark. Razpisani projekt na bi vseboval 14 modulov: A. Prognoza porabe energije B. Optimalni program razvoja proizvodnih virov C. Master plan prenosnega omre`ja D. Program zmanj{anja tehni~nih izgub E. Na~rt sistema dispe~inga F. Master plan distribucijskega omre`ja G. Strate{ki razvoj rudnikov lignita H. Razvojni na~rt daljinskega ogrevanja I. Razvojni na~rt plinifikacije J. Razvojni na~rt naftnega gospodarstva K. Investicijski na~rt in finan~ne opcije L. [tudija tarifnega sistema elektro sektorja M. Razvoj strukture elektroenergetskega sektorja in N. [olanje kadrov Elektroin{titut Milan Vidmar je v dogovoru z znanimi evropskimi konsul-tantskimi dru`bami CESI (Italija), Ramboll (Danska) in Rainbraun Energy (Nem~ija) ustanovil konzorcij, ki naj bi se v konkurenci z drugimi konzorciji potegoval za razpisani projekt. V predkvalifikacijskem postopku se je prijavilo 22 konzorcijev iz različnih koncev sveta s treh celin. Na kratko listo prvih šest konzorcijev je prišel tudi naš konzorcij v družbi s svetovno znanimi Nexant (US), BP Power (UK), Fichtner (Germany), Swed Power (Sweden), Lahmeyer (Germany). Eden od pomembnih kriterijev za pridobitev projekta je bila izkušenost in strokovne reference kandidatov. Za vodje modulov so denimo zahtevane najmanj 15-letne delovne izkušnje na področju energetike, za druge sodelavce pa najmanj 10 let, od tega na področju energetike najmanj 5 let. Vodja tirna Elektroinštituta Milan Vidmar, mag. Krešimir Bakič, ki je v ožji skupini konzorcija (EIMV; CESI; RAMBOLL; RE) pripravljal dokumentacijo, je predložil za vodje modulov slovenskega tirna: mag. Zvona Košnjeka za modul B, Jožeta Permeta za modul D in Jožeta Goloba za modul E Kandidirani so bili tudi izkušeni raziskovalci Elektroinštituta Milan Vidmar: Matija Maučec, Tomaž Mo-har, dr. Brane Hlebčar, Andrej Otrin, Edita Stebernak, Stefan Ivanjko, mag. Zvonko Bregar in Andrej Sušteršič. Kot podizvajalci Elektroinštituta so bili k sodelovanju povabljeni tudi drugi slovenski strokovnjaki in dva strokovnjaka zagrebškega Energetskega inštituta Hrvoje Požar. V drugem, finalnem krogu natečaja, je posel pridobil naš konzorcij, to je EIMV-CESI-RAMBOLL-RE. Poleg modulov B, D in F so naši strokovnjaki, skupaj z zunanjimi sodelavci, angažirani tudi na pomembnih modulih A, C, K in N, kar pomeni, da sodelujemo na vseh modulih, ki pokrivajo področje elektroenergetike. Elektroinštitut Milan Vidmar je poleg svetovalnih storitev v okviru projekta prodal Svetovni banki tudi sedem licenc programskega paketa za analizo distribucijskih omrežij GREDOS 6.0, ki deluje v okolju GIS. Uspeh na tem mednarodnem razpisu priča o zaupanju Svetovne banke v naše znanje, izkušnje in sposobnosti, po drugi strani pa nas potrjuje v prepričanju, da lahko tudi v najhujši svetovni konkurenci pridobimo velike svetovalne projekte. Pridobitev tega projekta za Elektroinštitut vsekakor pomeni nov izziv ter nove obveznosti, vendar se bo s svojim strokovnim znanjem še naprej polno angažiral tudi v domačem prostoru. MAG. KREŠIMIR BAKIC, MAG. ZVONE KOSNJEK IN JOŽE PERME 37 intervencije ob motnjah obratovanja elektroenergetskih naprav Nevihte povzro^ile okvare Zadnji dan maja je pri{lo do izpada 20 kV daljnovoda RTP Primskovo–Britof Oljarica–Tupali~e–Jezersko; po kratkosti~ni za{~iti. Avtomatski ponovni vklop je deloval in takoj je pri{lo do ponovnega izpada po zemljosti~ni za{~iti. De`urni energetik dispe~er v Distribucijskem cen- tru vodenja Elektro Gorenjska na Zlatem polju je o okvari obvestil de`urnega transporta podro~ja Elektro Kranj Gregorja [terna in vodjo nadzorni{tva Visoko Matja`a Kotnika. Slednji je od{el je na teren in s stikalnimi manipulacijami lociral mesto defekta. Matja`a Kotnika, da so ob novi nevihti spet nastali izpadi in okvare. Medtem ko je bila aktivirana intervencijska skupina Kranj, je pri{lo ob 16.16 do ponovnega izpada 20 kV daljnovoda RTP Primskovo–Britof Oljarica–Tupali~e–Jezersko, po krat-kosti~ni za{~iti. Pri ponovnem priklopu 20 kV daljnovoda Britof Oljarica do S-775 se je pojavila visoko ohmska napaka z jakostjo 16-20 A. De`urni energetik dispe~er v DCV je s stikalnimi manipulacijami dolo~il okvarna mesta in izlo~il sektorje, ki so bili v okvari. Na terenu so delali Matja` Kotnik in Stane Kern iz nad-zorni{tva Visoko, de`urni transporta podro~ja Elektro Kranj Gregor [tern, zaradi velike razse`nosti okvar na ve~ mestih, ki so si z veliko intenziteto udarnov strel iz nevihtnih oblakov sledile, pa je bil na pomo~ poklican tudi vodja slu`be za transport po-dro~ja Kranj Bojan Luskovec. Ugotovljeno je bilo, da je okvara na vozli{~u daljnovodov na odseku Ov~an–Britof Oljarica–Predoslje, I 38 zlo~eni sektor, ki je bil v okvari, je pregledal in ugotovil, da je po{kodba na progovnem stikalu odcepa k transformatorski postaji Ilovka. Ker je bila okvara ve~jega zna~aja, je po mobilnem telefonu poklical intervencijsko skupino Kranj, ki je pri{la na mesto okvare z avtoko{aro. »Najprej smo preizkusili breznape-tostno stanje daljnovoda in ga ozemljili. Razbit je bil izolator tipa K3, kar je povzro~il udar strele. Z avtodviga-lom sva se s sodelavcem Marjanom Tepino dvignila do po{kodovanega izolatorja in ga zamenjala z novim izolatorjem K3 s pomo~jo {kripca in zatezne sponke. Demontirala sva varnostno ozemljitev in v DCV Elektro Gorenjske javila, da je okvara odpravljena, daljnovod razzemljen in da se lahko daljnovod nazaj priklopi v napetostno stanje. To je de`urni energetik dispe~er DCV izvedel ob 14:19 in na{a skupina se je vrnila v delavnico skupine na Primskovo,« je povedal pomo~nik intervencijske skupine Kranj Alojz @umer. Isti dan, ob 15.48, pa je pri{lo tudi do izpada 20 kV daljnovoda RTP Zlato polje–Teneti{e–Trstenik–Pred-dvor. De`urni energetik dispe~er v DCV Elektro Gorenjska na Zlatem polju je obvestil de`urnega transporta podro~ja Elektro Kranj Gregorja [terna in vodjo nadzorni{tva Visoko Intervencijska skupina Kranj pri odpravi okvare pri Predosljah. Temni oblaki so groze~e opozarjali na bli`ajo~e se ponovno neurje; medtem ko se je intervencijska skupina Kranj `e pripravljala na odpravo okvar, so nastajale `e nove. vendar na drugem progovnem stikalu, S-103. Strela je od`gala vodnik Al - Fe 70 mm2. Oba dogodka sta pov-zro~ila temo na vsem viso{kem po-dro~ju, iz RTP Zlato polje proti Ko-krici–Teneti{am–Trsteniku in Pred-voru po eni strani in iz RTP Prim-skovo proti Britofu–Brdu–Tupali~am in Jezerskem po drugi strani. S preklopi stikal so bila izvedena prenapa-janja Tupali~, Preddvora in Jezerskega, po drugi transportni poti z 20 kV daljnovodom, ki poteka od Primsko-vega do Visokega po `eleznih jamborih. Za izvedbo popravila nastalih po{kodb zaradi udara strel je bila organizirana intervencijska skupina Kranj. »Ob koncu delovnega dne ob 15. uri smo se ~lani intervencijske skupine Kranj odpravili domov. Bil sem ravno pri kosilu, ko je ob 16.00 zazvonil telefon. Dobil sem klic vodje skupin vzdr`evanja Vilija Klemen~i~a z nalogo, da je treba aktivirati skupino, ker je zaradi neurja s to~o in neviht po vsej Gorenjski, nastalo ve~ okvar. Dolo~eni smo bili, da z intervencijsko skupino odpravimo okvare na vi-so{kem podro~ju, druge skupine pa so od{le na druge lokacije. Poklical sem {e elektromonterja Bo{tjana Markovi~a iz na{e skupine, da se dobiva v podjetju, kjer bova dobila nadaljnje informacije. Po poro~ilu nad- zornika Visoko Matja`a Kotnika o {kodi na elektroenergetskih napravah, sva pripravila material in se odpravila na kraj okvare. Ponovno sva preverila breznapetostno stanje, zavarovala delovi{~e z ozemljitvijo in se lotila dela. Treba je bilo spojiti `ico, ki je bila na tleh. Z avtodvigalom sva se dvignila do vrha progovnega stikala, ki je montirano na drogu, ter z uporabo {kripca in zatezne sponke napela `ico. Demontirala sva varnostno ozemljitev in v DCV Elektro Gorenjske javila, da je okvara odpravljena, daljnovod razzemljen in da se lahko priklopi nazaj v napetostno stanje. De`urni energetik dis-pe~er v DCV je to storil ob 18.34. Vendar dela {e ni bilo konec. Medtem so ~lani nadzorni{tva Visoko iskali in ugotovili, da je ve~ okvar na 20 kV daljnovodu RTP Zlato po-lje–Trstenik–Preddvor. Na{a naloga je bila zamenjati razbit podporni izolator VHD 20 kV, v sektorju PS 835 pred razklopi{~em Trstenik. Daljnovod je ob udaru strele `e izpadel in bil v breznapetostnem stanju. Preverila sva breznapetostno stanje, izvedla za{~itne ukrepe in za~ela s popravilom. Odvija~ila sva ostanke izolatorja in ga nadomestila z novim tipa VHD 20 kV. Na kraju samem sva ugotovila, da je razse`nost po{kodbe {e ve~ja, zaradi po{kodbe dela no`ev tripolnega stikala. Enega je bilo treba zamenjati. Po opravljenem delu sva v obratnem vrstnem redu demontirala ozemljitve in po UKV zvezah posredovala poro~ilo o odpravi okvare de`urnemu energetiku dispe~erju DCV Elektro Gorenjska na Zlatem polju, ki je 20 kV daljnovod ob 19.02 ponovno vzpostavil pod napetost. Intervencijska skupina Kranj se je v delavnico Poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije vrnila ob 19.30.« Naklju~je je hotelo, da sem podpisani naletel na monterje iz intervencijske skupine in jih spremljal pri zahtevnem in odgovornem delu v zelo neugodnih in nevarnih vremenskih razmerah. Nebo se je pri belem dnevu zastrlo s temnimi oblaki, ki so nosili v sebi naboje elektrine. ^udno ozra~je je opozarjalo na nevarnost! Zabliskalo se je na vse strani, strele so {vigale. Postalo je hladno. Neurje se je razbesnelo, ulil se je de`. Za njim pa {e to~a. Imel sem ob~utek, kot bi bil sodni dan … Bo{tjan Vogelnik, vodja energetike Elektro Gorenjske, mi je pokazal ra~unalni{ko sliko udara strel na dan 31. maja 2001 v Sloveniji in delu Avstrije, Italije in Hrva{ke. V 24-urnem opazovanem obdobju je udarilo na tem obmo~ju 10.112 negativno nabitih strel in 1.165 pozitivno nabitih strel, ve~ina v osrednjem delu Slovenije, zelo redke pa so bile okrog Maribora in v Prekmurju. Iz zaslona sem lahko za posamezni udar razbral to~ne ~asovne podatke, lokacijske koordinate in jakost strele. Pri prvi opisani okvari na Ilovki sta udarili dve streli, ob 12.37 z negativnim nabojem mo~i - 18 kA in ob 12:42 z negativnim nabojem mo~i – 15,5 kA. Na obmo~ju Elektro Gorenjske je bilo 31. maja kar 1.632 motenj na elektroenergetskih napravah. V drugih delih Slovenije je bilo prav tako izredno stanje. DRAGO PAPLER 39 mednarodna posvetovanja 24. SRE^ANJE ZA DALJNOVODNO TEHNIKOV STOCKHOLMU NA [VEDSKEM Od 13. do 16. maja je bilo v Stockholmu 24. spomladansko sre~anje mednarodne {tudijske delovne skupine Cigre za daljnovode WG22.12 (Electrical Aspects of Overhead Lines) in TF12-1 (Task Force) za daljnovodne vodnike novih teh-nolo{kih izvedb. Ta {tudijska delovna skupina je ena od ve~ skupin, ki deluje znotraj mednarodnega {tudijskega komiteja za nadzemne vode Cigre s sede`em v Parizu. [ 40 tudijske delovne skupine se ustanovijo po posameznih {tudijskih komitejih glede na aktualnost s posameznega strokovnega in znanstvenega po-dro~ja. Ve~krat se ustanovijo tudi tako imenovane ad hock skupine z nalogo prou~itve dolo~enega strokovnega problema, kjer se obi~ajno postavljeni obseg dela po nekaj sestankih tudi kon~a. Predmetna {tudijska delovna skupina WG22.12 je po sta`u glede na raznolikost problemov s po-dro~ja daljnovodne tehnike delovanja v nekem pomenu izjema. Je ena od najkompaktnej{ih delovnih skupin, ki deluje `e preko 15 let. Prvi predsednik WG22.12 v obdobju 1985-1990 je bil Paoli iz ENEL-a/Italija, v obdobju 1990-2000 je skupini predsedoval Rob Stephen iz ESKOM-a/Ju`na Afrika, od lani pa skupini predseduje predstavnik iz ZDA dr. Dale Douglass. Na podlagi izrazito strokovnega pristopa in izkazanega izjemnega dela na podro~ju raz-re{evanja elektri~nih problemov v okviru predmetne {tudijske delovne skupine in v mati~nem {tudijskem komiteju SC22 je bil Rob Stephen na generalnem zasedanju CIGRE la- ni v Parizu imenovan za novega predsednika krovnega {tudijskega komiteja za nadzemne vode mednarodne CIGRE Paris (SC22-Overhead Lines) za petletno obdobje do leta 2005. Novi predsednik WG22.12 dr. Dale Douglass je bil vrsto let eden od vodilnih raziskovalcev pri ugledni ameri{ki znanstveno raziskovalni instituciji PTI–Power Technologies Inc., od leta 2000 pa je vodilni mo` pri PDCI-Power Delivery Consultants Inc./ZDA. V skupini sodelujejo predstavniki {e iz Anglije, Avstralije, Brazilije, Finske, Francije, Hrva{ke, Italije, Japonske, Ju`ne Afrike, Kanade, Mad`arske, Poljske, [panije, [vedske, ZDA in Slovenije. USTANAVLJANJE SKUPIN NAREKUJEJO RAZMERE Znotraj {tudijskega komiteja [K22 za nadzemne vode pari{ke CIGRE deluje poleg imenovane skupine {e osem drugih delovnih skupin, ki prou~ujejo problematiko, vezano na oblikovanje, konstrukcijske elemente ter opremo nadzemnih vodov, in sicer za projektiranje, za izolacijo, za temelje, za stebre, za mehanske probleme vodnikov s pripadajo~o spojno opremo. V novej{em obdobju je bila ustanovljena {e delovna skupina za probleme obstoje~ih vodov (problematika vzdr`evanja) in od leta 2000 nova {tudijska delovna skupina WG22.15, ki obravnava okoljsko problematiko s problemi, ki se pojavljajo med obratovanjem nadzemnih vodov v njihovi `ivljenjski dobi (Live Cycle Assessment and Environmental Concerns). Tudi ta {tudijska delovna skupina je imela maja letos svoje 3. spomladansko zasedanje v Göteborgu na [vedskem. Namen teh skupin je na splo{no prou~evanje vseh tistih problemov pri nadzemnih vodih, ki so prete`no tehni~ne narave in ki posredno ali neposredno vplivajo na njihovo `ivljenjsko dobo, na obratovalne pogoje, na ve~jo u~inko-vitost in s tem tudi na ekonomi~nost prenosa elektri~ne energije v elektroenergetskem sistemu kot celote. Seveda pa delo v teh skupinah temelji na raziskovalno razvojnih na~elih z velikim poudarkom na timskem delu. Predstavlja pa velik strokovni izziv na izbranem podro~ju, ki ga posameznik ali o`ja skupina strokovnjakov obdeluje. Po pravilu zahteva veliko individualnega anga`iranja, delo pa je izklju~no prostovoljno. Za`ele-ni so ljudje iz prakse in iz znanstvenih institucij, kjer se izmenjujejo prakti~ne izku{nje s teoretskim znanjem ter dose`ki s podro~ja razvojnih dejavnosti in znanstvenih raziskav z dolo~enega podro~ja. Seveda je pomembno, da imajo sodelujo~i ustrezno moralno in materialno podporo v okoljih, kjer delajo in ustvarjajo. Sklepi raziskav in dognanj, ki so pomembni za stroko, se ob koncu nekajletnih obdelav javno objavijo v strokovni reviji Electra pari{ke Cigre v obliki strokovnega poro~ila ali samostojne bro{urne publikacije. To predstavlja lepo strokovno promocijo ne samo avtorjev, ampak tudi njihovih podjetij in dr`av, od koder avtorji prihajajo. VATTENFALL SE [IRI ZUNAJ [VEDSKIH MEJA Leto{nje spomladansko zasedanje delovne skupine WG22.12 je bilo organizirano v okviru Vattenfall/SwedPo-wer AB-Transmission Lines s se-de`em v Racksta v idili~nem predmestju Stockholma. Vattenfall je bil 15890?24 ustanovljen `e leta 1909 in je do danes pre`ivel vrsto preoblikovanj v organizacijskem in poslovnem pogledu. Prelomno leto pomeni 2000, ko se je Vattenfall preoblikoval v moderno odprto podjetje s podro~ja proizvodnje in prodaje elektri~ne energije, toplotne energije, naravnega plina, servisne in konsultantske dejavnosti ipd. Moto tega podjetja je postati v bli`nji prihodnosti eno od petih najve~jih podjetij na evropskem dereguliranem trgu. Leta 2000 je Vattenfall storil prvi ekspanzijski korak izven nordijskih dr`av z vstopom z ve~inskim dele`em v Elektrocie-plownie Warszawskie (EW) z oskrbo z elektri~no energijo in toploto v Var{avi in z manj{injskim dele`em v nekaterih drugih manj{ih poljskih elektro podjetjih ter v Hamburgische Elektrizitäts-Werke (HEW) iz Hamburga v Nem~iji s pri~akovanim ve~inskim dele`em v letu 2001. HEW je v letu 2000 podpisal poslovni dogovor z BEWAG-om iz Berlina, s ~imer je pridobil ve~inski de-le` v Vereinigte Energiewerke AG (VEAG) in v Lausitzer Braunkohle AG (Laubag). Vattenfall je letos pridobil v prvi fazi manj{inski dele` v poljskem Gornoslaski Zaklad Elek- troenergetyczny (GZE), kjer pri-~akuje postati v drugi fazi ekspanzije v naslednjih dveh letih tudi ve~inski lastnik. Tako bo postal Vattenfall Group najve~je energetsko podjetje v Evropi s preko 180 TWh letne prodaje elektri~ne energije in 35 TWh toplotne energije s 6,5 milijona prete`no velikih odjemalcev v primerjavi s 83 TWh elektri~ne in 17 TWh toplotne energije v letu 2000 in 2,2 milijona odjemalcev. V Vat-tenfallu je bilo leta 1999 zaposlenih 7.991, v letu 2000 13.123, po do-kon~nem preoblikovanju pa bo v koncernu Vattenfall Group zaposlenih preko 40.000 ljudi. Po navedbah predsednika koncerna Vattenfall Larsa G. Josefssona se je prihodek v primerjavi z letom 1999, ki je zna{al okrog 28 milijard SEK, v letu 2000 pove~al na 31,7 milijarde SEK. Na~rtujejo, da bo po dokon~nem preoblikovanju zna{al letni prihodek ve~ kot 100 milijard SEK. AKTIVNO DELO [TUDIJSKE SKUPINE Delo v {tudijski delovni skupini je potekalo zelo skoncentrirano in celodnevno. Najprej je bila obravnava- Avtomatska naprava za ugotavljanje stanja spojk v `ivo na daljnovodih. na problematika, ki zadeva elektri~ne in mehanske lastnosti vodnikov za nadzemne vode pri izmeni~nem toku. V tej zvezi je bila obravnavana kon~na verzija posebne bro{ure na temo upornosti vodnikov pri izme-ni~nem toku (AC Resistance of Conductors) in tokovnih spojk (Joints/ Connectors) ter posebne bro{ure izra~unavanja temperature pri adia-batskem segrevanju vodnikov v krat-kosti~nih-nestacionarnih pogojih (Calculation of Temperature from Steady to Adiabatic State). Navedeni trije dokumenti bodo v kraj{i verziji objavljeni v naslednjih izdajah ELECTRE oziroma v dalj{i kompletni verziji kot samostojne publikacije mednarodne CIGRE Paris. Posebej je bila tudi obravnavana tematika segrevanja OPGW kablov v strelovodni vrvi pri povi{anih temperaturah (Car-rent Rating of OPGW), kjer je bil predstavljen tudi slovenski prispevek adiabatskega segrevanja OPGW kablov, kakr{ni so vgrajeni v slovenskem elektroenergetskem prenosnem oziroma telekomunikacijskem sistemu Elesa. Ta prispevek ( F. Jakl, M. @unec, A. Jakl: »Heating Calculation of OPGW OPTOFLEX Cable under Adiabatic State Conditions«) prina{a novej{o izpeljavo adiabatskega segrevanja navedenih kablov OPGW z ne-konstantnimi veli~inami specifi~ne toplote vodnika oziroma opti~nega kabla (temperaturna odvisnost). Obi-~ajno se te temperaturne spremembe zaradi dolo~enih poenostavitev navedenih parametrov ne upo{tevajo. Izra~un temperatur je bil izvr{en pri za~etni temperaturi 200°C, kakor tudi pri za~etni temperaturi 270°C in hkrati primerjan z rezultati laboratorijskih raziskav. Raziskave so pokazale lepo skladnost med teoretskim izra-~unom in laboratorijskim testiranjem tak{nega svetlovodnega kabla OP-GW NOKIA OPTOFLEX 1.2.3s (Ay/ACS 151/29-15.3) pri trajanju kratkega stika 1000 ms. Zaradi odsotnosti predstavnikov z Japonske in Mad`arske, ki se tematsko prav tako ukvarjajo s to problematiko, bodo rezultati izra~unavanja in primerjava le-teh po njihovih metodah in za njihove tipizirane kable OPGW predstavljeni na jesenskem zasedanju, ki bo oktobra v Cap Townu in v Johannes-burgu v Ju`ni Afriki. Dogovorjeno je, da se do takrat opravijo izra~uni segrevanja v kratkosti~nih pogojih japonskih in ameri{kih izvedb kablov41 83 Na{ gost: OPGW tudi z na{e strani z namenom medsebojne primerjave ra~un-skih metod in dobljenih rezultatov. Pomembna je pri tem tudi primerljivost teoretskih izra~unov z eksperimentalnimi laboratorijskimi raziskavami. Teh pa je resnici na ljubo zelo malo, zato so rezultati teh raziskav z znanstveno raziskovalnega vidika toliko bolj dragoceni. TEHNOLOGIJA PRODIRA TUDI V DALJNOVODNA OMRE@JA V okviru WG22.12 deluje {e posebna {tudijska delovna skupina, ki se ukvarja s problematiko vodnikov novih tehnolo{kih izvedb. To je TF12-1 Novel Conductors, kjer prav tako aktivno sodelujemo tudi Slovenci. Na tej delovni skupini je bilo obravnavano ve~ dokumentov s podro~ja novih tehnolo{kih izvedb vodnikov z novimi materiali, ki so {e posebej primerni za obnovo nadzemnih vodov (upgrading, uprating) z obratovanjem pri bistveno vi{jih temperaturah od obi~ajnih standardnih izvedb (ter-moodporni vodniki, GAP vodniki z re`o, vodniki z zni`anim temperaturnim razteznostnim koeficientom ipd). Zlasti slednji v kombinaciji s 42 termoodpornimi zlitinami so {e pose- bej primerni povsod tam, kjer se pri obnovi kak{nega daljnovoda sre~amo z limitnim povesom in je hkrati treba pove~ati prenosno mo~ voda (vklju~no z mo`nostjo kratkotrajnega ali trajnega obratovanja pri povi{anih temperaturah). Na sede`u Vattenfall/SwedPower AB-Transmission Lines so njihovi strokovnjaki predstavili posebno robotsko napravo za ugotavljanje stanja spojnih mest na tokovnih spojkah na daljnovodih. Naprava deluje na principu merjenja upornosti spojk med obratovanjem daljnovoda v `ivo s po-mo~jo helikopterja ob asistenci poleg pilota {e enega ~loveka, ki s primerne razdalje z uporabo posebnega povezovalnega opti~nega kabla (vrvice) izvaja merjenje upornosti spojk. Izdelana sta bila dva modela tak{ne naprave. Eden je za enojni fazni vodnik, drugi novej{i pa za snop dveh vodnikov. V ospredju je viden posebej izdelan miniaturni komandni pult, s katerim je mogo~e robotsko napravo daljinsko voditi iz helikopterja. Naprava ima vgrajen posebni mini ra~unalnik z ustrezno ra~unalni{ko podporo za bele`enje in takoj{nje izra~unavanje rezultatov na mestu samem. Razmi{lja se `e o novi izvedbi tak{ne robotske naprave tretje generacije na principu povsem brez`i~ne-ga vodenja z brez`i~nim prenosom podatkov s pomo~jo satelitske tehnologije. Uporaba tak{nih naprav seveda ni poceni in prihaja v po{tev povsod tam, kjer je zaradi nezmo`nosti izklapljanja daljnovodov treba tak{ne preventivne preglede na daljnovodih izvajati izklju~no v `ivo med obratovanjem. Na podlagi ve~letnih sistematskih raziskav na tem podro~ju je Rolf Kleveborn, dolgoletni sodelavec Vattenfall/SwedPower in strokovnjak s tega podro~ja izdelal posebni dokument, ki smo ga na tem zasedanju pregledali in s tem tudi pripravili za objavo. Iz{el naj bi kot samostojna bro{ura v okviru revije Electra. Vattenfall Annual Report 2000 je dosegljiv na www.vattenfall.com ali na www.vattenfall.se oziroma ga je mo-go~e dobiti po e-po{ti: info vatten-fall.se. DR. FRANC JAKL O^e 400 kv zanke nikola tesla Vodilno znanstveno vlogo druge polovice 20. stoletja v slovenskem prostoru zavzema prof. dr. Marjan Pla-per, ki je odlo~ilno prispeval k razvoju, napredku znanosti, stroke in elektroteh-ni~nih kadrov. Prof. dr. Marjan Plaper, za-slu`ni profesor, in`enir, raziskovalec, publicist in priznani pedagog, je na 5. konferenci nacionalnega zdru`enja za velike elektroenergetske sisteme Sloko Cigre 2001 na Bledu prejel priznanje za `ivljenjsko dolgoletno uspe{no delo v elektroenergetiki. prof. dr. Marjan Papler Objavil je deset strokovnih publikacij, tri u~benike s podro~ja elektroenergetskih omre`ij in okrog 155 strokovnih referatov. Vzgojil je ve~ generacij elektrotehnikov, ki so se s svojim znanjem uveljavili v domovini in v svetu. Vodil je {tudijski komite za nadzemne vode pri nekdanjem Jugoslovanskem komiteju JUKO CIGRE in postavil koncept povezovanja elektroenergetskih sistemov Balkana in bil deset let predsednik Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Obiskal sem ga v delu ljubljanskega Vi~a, do katerega vodi Cesta na Brdo, kjer `ivi z `eno Aleksandro. Pogovor sva za~ela nekoliko neobi~ajno. Namesto, da bi za~el jaz spra{evati, je to vlogo prevzel prof. dr. Marjan Plaper in me povpra{al o rodovnih koreninah. Namre~ njegov priimek Plaper in moj Papler sta si podobna. ZANIMANJE ZA SKRIVNOSTNOST ELEKTRIKE Rodil se je 25. avgusta 1918 v Novem mestu kot edini sin. @iveli so v lastni hi{i, o~e je bil pismono{a, mama gospodinja. Ko je imel dve leti, je nenadoma umrla. Potem se je o~e poro~il kar z njeno sestro, ki mu je bila druga mama. Novo mesto je bilo v tistem ~asu v elektrifi-kacijskem smislu `e razvito, zasebnik Sedej je del mesta elektrificiral, pozneje so podro~je prevzele Kranjske de`elne elektrarne. Marjan Pla-per je obiskoval gimnazijo in leta 1938 opravil maturo v svojem rojstnem kraju Novem mestu. Takrat je `e v sebi ~util to elektriko, to energijo in da bi rad {el v ta poklic. Vendar se je reklo, da elektroin`enirji zelo te`ko dobijo slu`bo, zato se je sprva vpisal v strojni{tvo in zelo kmalu, v drugem letu {tudija, v Ljubljani presedlal v elektroteh-ni{ko stroko. Elektrika mu je bila vedno nekoliko skrivnostna, pri-na{ala je novosti in ta ljubezen ga je pritegnila in ga vedno bolj spodbujala k {tudiju in odkrivanju njenih zakonitosti. Njegov idol je bil dr. Milan Vidmar, doma ga je celo narisal, saj ga je `e takrat zanimala upodobljajo~a umetnost. IZ [TUDIJA V INTERNACIJO Vojno je do~akal sredi {tudija in spominja se dogodka, ko so Italijani v internacijo poslali vse {tudente, ki so Prof. dr. Marjan Plaper, elektroenergetik, znanstvenik, doktor znanosti, publicist, zaslu`ni profesor, citrar in slikar. imeli suknje v seminarju, on pa je po naklju~ju {el neposredno na Vidmar-jevo predavanje in se tako re{il internacije. Takrat so jih veliko zaprli, ker so v seminarju na{li propagandne stvari. Pozneje, leta 1942 ga je doletela enaka usoda, italijanski okupatorji so pobrali in odpeljali vse {tu-dente in profesorje. Pol meseca so bili zaprti v novome{ki kaznilnici in potem {est mesecev v italijanskem kraju Monigo. »Po vrnitvi in kapitulaciji Italije, ko so pri{li Nemci v Novo mesto, sem se sam javil k partizanom. Zajeli so me Nemci, ki so prodirali v Novo mesto. Odpeljali so nas s tovornim avtom v Novo mesto, nato smo pot nadaljvali ~ez Gorjance v Semi~, kjer sem med vinogradi po- begnil ...« doživeto opisuje medvojne dogodke dr. Marjan Plaper. INKASANT V KO^EVJU Po vrnitvi v domači kraj mu je oče našel delo pri občinskem elektro podjetju Novo mesto. Postal je inka-sant pri elektrikarski grupi Milana Beščeka konec 1943- »Zaposlenih nas je bilo pet in smo opravljali vsa monterska dela v mestu in okolici. Dobro se spomnim, ko je bilo treba odčitavati električne števce na drogovih, kako je bilo težko priti nanje, če niso bile prave plezalke, če je bil predebel ali pa pretanek drog. Pomagal sem monterjem pri elektrotehničnih delih. Takrat sem teoretično delo preizkusil v praksi,« se spominja dr. Marjan Plaper. Ze kot študent se je aktivno vključil v obnovo domovine po 2. svetovni vojni. Sprejet je bil na okrožni odbor Novo mesto pri Zelez-niku. Obnavljali so porušene naprave in izvajali nujno napeljavo za industrijo. VIDMARJEV ASISTENT Ko je fakulteta spet odprla vrata, se je vrnil v Ljubljano na študij. Leta 1946 se je poročil z ženo Aleksandro, ki izhaja tudi iz Novega mesta. Najprej 43 sta `ivela v @idovski ulici v Ljubljani. Rodile so se jima tri h~erke, ena pun~ka je umrla, dve pa sta danes zdravnici. Leta 1947 je diplomiral na takratnem Elektro oddelku Tehni{ke fakultete v Ljubljani. Na tehni~ni fakulteti v Ljubljani je od vsega za~etka sodeloval z na{im legendarnim prof. dr. Milanom Vidmarjem in bil tudi njegov dolgoletni asistent in sodelavec. »Dr. Milan Vidmar je bil akademik, znanstvenik, strog, in natan~en profesor in u`ival velik ugled. Zaradi teh lastnosti so se ga vsi bali, potreboval pa je asistenta. Pridru`il sem se mu. Fakulteta je bila {e na A{ker~evi cesti, nekaj ~asa sem delal v knji`nici, ve~idel pa sem bil Vidmarjev asistent. Z dr. Milanom Vidmarjem sva sodelovala poldrugo desetletje vse do njegove smrti, leta 1962. Najve~ se je ukvarjal s transformatorji. Potem pa je pre{el v prenos in napisal tisto veliko knjigo Transformacija in prenos elek-tri~ne energije v nem{~ini. Veliko knjig in {tudij je posvetil prenosu in mi jih diktiral, jaz pa sem jih tipkal na pisalni stroj. Pri optimiranju daljnovodov se je dobesedno zaljubil v aluminij. Velikih obremenitev ~isti aluminij ni zdr`al in se je pri Kidri~evem za~el raztegovati. Dokazoval sem mu, da za daljnovode ni primeren samo aluminij in da mora biti zraven vsaj malo jekla,« pravi dr. Marjan Plaper. DOKTOR TEHNI[KIH ZNANOSTI Doktorat tehni{nih znanosti je opravil leta 1953 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na temo principi in naravne mo~i. »Dr. Milan Vidmar je bil tam bolj doma kot na fakulteti, zato sem zagovor doktorata tehni{kih znanosti zagovarjal na SAZU,« se spominja dr. Marjan Pla-per, ki je bil leta 1959 izvoljen za docenta, po Vidmarjevi smrti leta 1962 pa je postal izredni profesor. Od leta 1964–1965 je bil dekan Fakultete za elektrotehniko, ki je v tem obdobju dobila tudi novo zgradbo. Leta 1967 je postal redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Bil je profesor za elektroenergetska omre`-ja, prenos in razdeljevanje elektri~ne energije ter stabilnost elektroenergetskih sistemov na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Ukvarjal se je s prenosom elektri~ne energije po visokonapetostnih omre`jih, optimalnimi parametri elektroenergetskega sistema. Predaval je na ljubljanski in od leta 1976 tudi na mariborski univerzi in vzgojil ve~ generacij in`enirjev, ki so se s svojim solidnim znanjem uveljavili na podro~ju elektroenergetike v Sloveniji in tudi v svetu. SKRBEN PEDAGOG Kot neverjetno skromen, zavzet in skrben pedagog in izjemno delaven znanstvenik pa tudi ~lovek, ki je znal in imel pogum zavzeti in zagovarjati korektne strokovne re{itve, je izkazoval neprecenljiv zgled humanosti {olajo~im se rodovom elektroenergetike. [tudentje so od svojega u~itelja nehote povzeli `ivljenjski slog in pristop do re{evanja problemov. »Tiste, ki so imeli prirojeno veselje do elektrotehnike, ni bilo treba posebno spodbujati, saj so sami hlastali za znanjem, ki sem jim ga posredoval. Delati je bilo treba in tega sem se najve~ nau~il pri dr. Milanu Vidmarju. Vztrajnost krepi delo,« je poudaril sogovornik. Ta `ivljenjski slog je pre-na{al na svoje {tudente, s katerimi je imel, kot sam meni in kar potrjujejo mnogi njegovi nekdanji {tudenti, da-na{nji elektro in`enirji, pristen, tova-ri{ki odnos. »Vedno sem imel cilj ustvariti uporabne izsledke,« se v `ivo spominja prof. dr. Marjan Plaper, ki je pustil za seboj bogato delo in`enir-ja, raziskovalca in u~itelja. Delo je bilo polno trdega dela vztrajnega in-`enirskega truda, neugnanega, ustvarjalnega iskanja novih poti, novih metod in novih izsledkov. In tudi Plaperjevo poslanstvo novim generacijam se glasi enako: »Treba je delati, delati in vztrajati v delu.« pravi prof. dr. Marjan Plaper. Dejansko se ta Vidmarjev duh pretaka iz generacije v generacijo, njegovo sporo~ilo in znanje pa je sogovornik vrsto let pre-na{al in posredoval na nove rodove. V petindvajsetletnem profesorskem delu je pustil neizbrisen pe~at na Fakulteti za elektrotehniko, kjer se je upokojil leta 1984, zaslu`ni profesor pa je postal 1989. leta. MEDNARODNE POVEZAVE NA ZNANSTVENIH TEMELJIH Prof. dr. Marjan Plaper je bil sodelavec Elektroin{tituta Milana Vidmarja, ki je s to ustanovo sodeloval `e vse od prvega obdobja njegove ustanovitve. Ustvaril je vrsto pomembnih strokovnih del. »Preko Elektro in{ti-tuta Milana Vidmarja sem sodeloval z zagreb{kim in beograjskim elektro in{titutom pri razvoju vi{ine visokonapetostnega nivoja v vsej Jugoslaviji. Leta 1964 je nastal Sudel, povezali smo se preko 220 kV daljnovodov z Avstrijo in Italijo, vpra{anje pa je bilo, kako se vklju~iti. Tista leta so bila te`ka. Leta 1969 sem preko in{tituta izdelal prvo {tudijo in dokazoval, da je najbolj{a re{itev za Jugoslavijo, da se preko Sudela vklju~i na zahod, medtem ko so Srbi mojemu predlogu zelo nasprotovali. Generalnemu direktorju Jugela so poslali peticijo, da no~ejo ve~ sodelovati z menoj. To se je po~asi umirilo in septembra 1974. leta je {la Jugoslavija v paralelno obratovanje z zahodno interkonekcijo UCPTE. Desetletja smo sodelovali z zahodom, vendar niso nikdar priznali, da je to redno obratovanje, ampak, Sprehod na doma~i vrt in opazovanje narave je vsakodnevna pot dr. Marjana Plaperja, pri krepitvi zdravja in duha. Od narave se vedno lahko veliko nau~imo, pou-ja. da je to poskusno obratovanje,« poudarja svoje mednarodne izku{nje. PLAPERJEV PREREZ VODNIKA V bogatem opusu razvojno–razisko-valnega, poglobljenega strokovnega in pedago{kega dela je vedno iskal odgovore na bistvena vpra{anja v `iv-ljenju slovenskega in celotnega elektroenergetskega sistema nekdanje Jugoslavije, z vidika proizvodnje, prenosa ali distribucije elektri~ne energije. Posve~al se je raziskavam elementov sistema, osnovam optimalne izbire vodnikov in prakti~nega oblikovanja daljnovodov, njihovim optimalnim parametrom, raziskavam o problemih naravne prenosne mo~i, problematiki jalovih mo~i in njeni kompenzaciji, optimalnemu stopnjevanju napetosti v razdelilnih in prenosnih omre`jih, osnovam optimizacij, {ir-{im ekonomskim in drugim problemom. »Izra~uni omre`ij so mi bili {e poseben izziv, tu se povezujeta uporabna matematika in tehnika, ki sem ju uporabil z in`enirsko logiko za prakso, ki je {e danes teoreti~na osnova za nadaljnji {tudiozni razvoj,« razlaga prof. dr. Marjan Plaper, ki je idejo prof. Milana Vidmarja o homogenih aluminijastih vodnikih, dopolnil z analizo razmer pri vodnikih iz aluminijaste zlitine. O tem pravi: »Za napetostni nivo 220 in 400 kV sem dokazal prerez vodnikov Al-Fe 490/65 mm2, ki se {e danes uporab- Podoba prof. dr. Marjana Paplerja s fajfo, daje vtis prepri~ljivega razgledanega u~enjaka. L- v 5HJ 1 lja. Skozi {tudij in raziskavo sem pri{el do primernega razmerja med aluminjem in jekleno du{o, s 7:1. V Sloveniji so bili vsi 220 kV daljnovodi zgrajeni s tem tipi~nim prerezom, enako tudi proti Avstriji in Italiji. Skozi strokovne forume so se uveljavili izbrani vodniki, ki so bili tudi s standardizacijo potrjeni za napetost 220 in 400 kV.« 400 KV ZANKE NIKOLA TESLA Na~rtoval je slovensko in jugoslovansko elektri~no omre`je. Bil je kreator in gonilna sila pri snovanju in prak-ti~nem oblikovanju slovenskega in jugoslovanskega omre`ja vseh napetostnih nivojev. »Pokazalo se je, da je 220 kV mre`a pre{ibka za povezavo, ker smo do`ivljali elektri~ne mrke. Zaradi {ibke dimenzioniranosti daljnovodov proti Italiji se je sesedla cela Jugoslavija. Dokazal sem, da je optimalni napetostni nivo 400 kV. Potem smo se odlo~ili za gradnjo 400 kilo-voltne daljnovodne povezave z Italijo in potem {e iz Avstrije,« pravi prof. dr. Marjan Plaper. Njegova pomembna vloga se je izrazila v strate{ki izbiri prenosnih napetosti. Skupno s slovensko operativo in Elektro in{titu-tom Milana Vidmarja je zbral dovolj mo~ne argumente, da je ideja 400 kV omre`ja kon~no zmagala. Zavre~i je bilo treba razmeroma mo~ne argumente, podprte tudi na univerzitetnem nivoju, da je 220 kV omre`je dovolj za slovenske razmere. Tako je nastala 400 kV omre`je moderne arhitekturne oblike, takrat imenovano jugoslovanska zanka Nikole Tesla. Po njegovih {tudijah se je takratni jugoslovanski elektroenergetski sistem vklju~il preko Slovenije v zahodnoevropski elektroenergetski sistem UCPTE preko regionalne skupine Sudela alpskih dr`av Avstrije – Italije in Slovenije. »Zdi se mi ~udno, da tako po~asi lezemo v Evropo, saj smo z elektriko v Evropi `e ve~ kot ~etrt stoletja. Prav elektroenergetika Evrope, katere sestavni del so tudi elektroenergetiki Slovenije, je `e pred desetletji pokazala mo`nost in prednost evropskega zdru`evanja. Unija elektroenergetskih sistemov, temelje~a na enotnih tehnolo{kih pravilih, je obstajala `e dale~ pred formalno zdru`itvijo zahodnoevropskih dr`av. 45 6?9031 turizem na rekah AVTOR U^BENIKOV IN PUBLICIST Prof. dr. Marjan Plaper je vedno iskal pozitivni u~inek in rezultate dela, projekte. V bistvu je veliko delal iz teorije za prakso in obratno, bil je plodovit publicist. Objavil je znanstvene in strokovne sestavke, ~lanke, razprave, raziskave in elaborate v raz-li~nih doma~ih in tujih revijah, naj-ve~ v Elektrotehni~nem vestniku in Elektro Privredi. Prvo skripto Vodenje elektri~ne energije je napisal leta 1961. U~beniki so si kar sledili: Osnove razdeljevanja elektri~ne energije leta 1964, Razdelilna omre`ja leta 1966 in Elektri~ni izra~un razdelilnih omre`ij leta 1967. Osrednje mesto zavzemajo tri knjige Elektroenergetska omre`ja I. II. in III. del (1974–1977), ki so bile u~benik ne le {tudentom, temve~ kar elektroener-getikom v Sloveniji, pa tudi izven nje. Tretji, najob{irnej{i u~benik je bil preveden tudi v srbohrva{~ino pod naslovom Principi optimalnosti u mre`ama za prenos i distribuciju elektri~ne energije (1980). PRIZNANJA ZA STROKOVNO IN RAZISKOVALNO DELO Prof. dr. Marjan Plaper je prejel vrsto odlikovanj in drugih priznanj ter pohval za strokovno in raziskovalno delo. Njegovo uspe{nost dokazujejo tudi {tevilna javna priznanja, kot so Red dela z zlatim vencem (1965), plaketa dr. Milana Vidmarja EIMV ter priznanje za `ivljenjsko delo Slovenskega komiteja Mednarodnega sveta za velike elektri~ne sisteme -SLOKO CIGRE (2001). Sodeloval je na mnogih strokovnih razpravah v domovini in tujini. Vrsto let je vodil {tudijski komite za nadzemne vode pri nekdanjem jugoslovanskem komiteju Juko Cigre, kjer so verificirali uveljavitev tipizacije. Predsednik Elektrotehni{ke zveze Slovenije je bil deset let in za glasilo Novice ETZ {e danes zapi{e kratko vsebino in oceno revije Elektrotehni{i vestnik. Kot predsednik te revije deluje `e ve~ kot 30 let. »Elektroenergetika mi pomeni vse. Vse moje `ivlje-nje je prepleteno z elektroenergetiko.« Prof. dr. Marjan Plaper je za{~it-ni znak, legenda priznanega in 46 spo{tovanega profesorja. LJUBITELJ UMETNOSTI Blizu mu je slikarstvo, umetnost. Ustvarja z oljnatimi barvami. Veliko je slikal krajine, najraje kar v naravi, ki ga privla~i. »V moji notranjosti je neka potreba, nek ob~utek, ki me `ene, da ho~em nekaj izraziti skozi sliko,« pravi prof. dr. Marjan Plaper, ki ga ob poklicni jakoto~ni elektriki vznemirjajo {ibkoto~ni izzivi z notranjimi impulzi ustvarjanja. Dnevno sobo krasijo stvari, ki jih ima rad: skulpture in kipi tasta Franca Vodnika iz Novega mesta, svoje slike impresij narave, doprsni kip dr. Milana Vidmarja, ki ga je dobil kot priznanje v dar in bogata leposlovna in strokovna knji`nica. Veliko mu pomeni odkrivanje in spoznavanje teh-ni~nih in umetnostnih ved, ki jih povezuje v sebi. Veliko prostega ~asa posve~a branju leposlovnih knjig in strokovnih zapisov, medtem ko ni navdu{en nad dnevnim tiskom. Vsa njegova podoba izra`a u~enjaka, intelektualca in prijatelja umetnosti. Njegov smeh med zanimivimi dovti-pi, naklju~nimi ugotovitvami in spomini iz `ivljenja, daje ob~utek vedrine in odkriva njegov pogled na `iv-ljenje. Rad ima mir in umik iz mestnega vrve`a na vikend na Breznico pod Lubnikom, kamor zahaja `e od leta 1968. Vrt zaposluje `eno Aleksandro, ki ga skrbno urejuje, v bli`ini se kar sami od sebe ponujajo motivi za slikanje, nasploh pa je na vi{ini 700 metrov dober zrak, ki daje sve`e, nove mo~i. Ob sprehodu na doma~i vrt mu korak zastaja, pomaga si s palico. Na `ivljenje gleda optimisti~no, z `eno se veselita obiskov h~erk dr. Marjane Plaper Vernik in dr. Alenke Lestan z dru`inami. Rad je igral ci-tre, veselje do njih pa izhaja iz genov, saj je bila njegova mama u~iteljica tega instrumenta. Tako je dobil veliko notnega gradiva in vse `ivljenje ostal zvest ljubitelj citer. Na svoje citre `e nekaj let ni igral, treba bi jih bilo uglasiti. Zato se je zelo razveselil nastopa Slovenskega citrarskega kvarteta na otvoritveni slovesnosti blejske konference zdru`enja slovenskih elektroenergetikov CIGRE 2001. Ne`ni milozvo~ni zvok citer odra`a du{o in osebnost prof. dr. Marjana Plaperja, preprostega in razgledanega ~loveka, ki je po rodu z Dolenjske, `ivi v Ljubljani, ob vikendih pa se spogleduje z Gorenjsko. DRAGO PAPLER Življenje SE VRA^A NA DRAVO Ena najlep{ih slovenskih rek Drava je v zadnjih letih tudi po zaslugi Dravskih elektrarn znova postala zanimiva za {tevilne obiskovalce, ki znova odkrivajo njene lepote ter {tevilne rekreativne in turisti~ne mo`nosti, ki jih ponuja. D ravske elektrarne so pred leti za~ele obse`no akcijo ~i{~enja mulja v elek-trarni{kih bazenih in urejanja obre`ij Drave, s tem pa tudi obdravskim ob~inam in {tevilnim gostincem ob reki pove~ale mo`nosti za turisti~no izrabo bre`in. Kot nam je povedal vodja gradbene slu`be pri Dravskih elektrarnah Du{an Rajh, je bila takratna odlo~itev za ~i{~enje mulja dobra odlo~itev ne le zaradi ekonomskih in proizvodnih u~inkov, temve~ tudi zato, ker se je z urejanjem bre`in za~elo na Dravo spet vra~ati `ivljenje. Pred kratkim je na pobudo obmo~ne turisti~ne zveze in s pomo~jo Dravskih elektrarn bila dolo~ena tudi plovna pot po Dravi, s ~imer so se mo`nosti za turisti~no izrabo reke {e pove~ale. Tako imata na Dravi `e nekaj let svoj dom jadralni klub Sidro in vesla{ki klub Branik, katerega pokrovitelj so ravno Dravske elektrarne, v zadnjem ~asu pa se vse bolj uveljavljajo tudi turisti~ne vo`nje s splavi in pojavljajo tudi pobude za vo`nje s turisti~nimi ladjicami. Ena tak{nih je pri{la tudi iz Ru{ke ob~ine, kjer si `e vrsto let prizadevajo za turisti~no o`ivitev obmo~ja ob Dravi in so v zvezi s tem pripravili tudi konkretne na~rte, ki pa se zaradi pomanjkanja denarja uresni~ujejo precej po~asi. Kot nam je povedal `upan Ru{ Vili Rezman, so strokovne podlage za tovrstne dejavnosti izdelali `e pred leti, letos pa dobivajo tudi konkretnej{o podobo, saj so od ru{ke tovarne kupili staro ~rpali{~e in ga dali v upravljanje tamkaj{nji ribi{ki dru`ini z namenom, da ga delno uporabijo za gospodarsko poslopje, deloma pa preuredijo tudi v preno~i{~a. Poleg tega so raz{irili tudi dostopno cesto do Drave in na tem obmo~ju tudi uredili centralno ogrevanje na plin, kar naj bi bilo dobro izhodi{~e za zgraditev gostinsko rekreacijskega centra na sami obali Drave. Kot `e re~eno, so celotno obmo~je plansko uredili in za~eli graditi tudi pomol za privez turisti~nih ladij, saj je osnovna zamisel, da bi ob Dravi uredili sprehajalne poti, na katere bi se lahko podali tudi obiskovalci, ki bi prispeli v Ru{e po Dravi. Sicer pa pravi ru{ki `upan, da je njihova ambicija, da bi postopoma uredili celotno obmo~je okoli Ribi{kega doma, ki le`i v neposredni bli`ini mestnih {portnih igri{~. Za turiste je zanimiv tudi izliv reke Lubnice, ki so ga Dravske elektrarne letos temeljito sanirale, in kjer naj bi v nadaljevanju uredili {e pregrade in samo strugo. To obmo~je je {e posebej zanimivo, ker od tam vodijo poti proti pragozdu in slapu [umniku, ki sta atraktivni turisti~ni to~ki. Skratka, ~e povzamemo, v Ru{ah si `elijo, da bi naravne lepote ob~ine pripeljali ~im bli`e ne samo ob~anom, ampak tudi {ir{emu krogu prebivalcev, pri ~emer bi jim kot atraktivna turisti~na pot bila lahko v veliko pomo~ tudi Drava. LEPOTE LIMBU[KEGA ZALIVA Ob Dravi je cela vrsta zanimivih lokacij in ena izmed njih je zagotovo tudi Limbu{ki zaliv, kjer je podjetnik Darko Zupani~ naravne danosti zdru`il s pridnim delom in postavil gosti{~e, ki je hkrati tudi pivovarna. Kot nam je povedal, se je na tem delu Drave vse za~elo `e leta 1958, ko je mariborsko podjetje Elektrokovina zgradilo ~olnarno in pomol na desnem bregu Drave pri Limbu{u. Objekt je bil prvotno namenjen oddihu delavcev takratnega podjetja, v na- Zanimanje za turisti~ne vo`nje po Dravi je `e zdaj zelo veliko. ~rtu pa so imeli tudi zgraditev bazena in teni{kega igri{~a, vendar pa so ti objekti ostali nedograjeni. Najve~ obiskov je nato bilo v {estdesetih in sedemdesetih letih oziroma zlatih ~asih dravskega turizma, ko je restavracijo ob Dravi obiskalo tudi po ve~ sto gostov na dan. Pozneje je objekt ve~krat zamenjal lastnika, leta 1997 pa ga je prevzel na{ sogovornik, ki je na zemlji{~u ob restavraciji uredil ~udovit park z ribnikom, preuredil restavracijo, dozidal prizidek za pivovarno in uredil tudi pristajalni pomol. Ker so mu za o`ivitev turisti~nih vo`enj podporo izrazile tudi Dravske elektrarne, se je letos odlo~il tudi za nakup turisti~ne ladjice, za katero je `e zdaj izredno zanimanje. Darko Zupan~i~ pravi, da se je pri odlo~itvi, kak{no ladjico sploh kupiti, odlo~il za manj{e plovilo, ki sprejme 20 potnikov, in je najprimernej{e za plovbo po Dravi, saj ima nizek ugrez in ne povzro~a valovanj. Zanj je `e prejel tudi ustrezno potrdilo o varnosti in tehni~ni usposobljenosti plovila, tako da ni nobenih ovir za opravljanje prometa, ~eprav za zdaj ladjica vozi le po naro~ilih oziroma `elji gostov. Veliko zanimanje je {e posebej ob sobotah in nedeljah, ko pridejo dru`ine in si `elijo stika z vodo, tako da jih iz Limbu{kega zaliva zdaj vozijo na kraj{e ogledne vo`nje na drugi breg. Redni potni{ki promet pa naj bi po besedah Darka Zupan~i~a bil na relaciji Limbu{ki zaliv do Sidra in naprej proti Braniku ter Ru{am oziroma ri-bi{ki ko~i in gosti{~u Pec. Na~rtov v zvezi z Dravo torej ne manjka tudi podjetnim posameznikom, verjetno tudi zato ne, ker kot pravi Darko Zu-pani~, nas Drava povezuje z morjem, z obalami daljnih krajev, kjer smo ne-ko~ `e bili ali morda nikoli ne bomo in smo z njimi povezani le z mislimi. Je hrepene~a `elja, okus avanture. Na obali reke smo bolj del sveta, smo bolj mi in `ivljenje se nam smeji. BRANE JANJI] 47 z mi{ko po internetu Modri zob ^e `elimo danes izmenjavati podatke med prenosno komunikacijsko ali ra~unalni{ko napravico in osebnim ra~unalnikom, moramo uporabiti vodnik za priklju~itev na vrata USB ali RS-232. Druga re{itev je, da napravici z vdelanim vmesnikom IR previdno postavimo tako, da sta njuni oddajni{ki okenci za infrarde~i snop svetlobe obrnjeni skoraj natanko drugo proti drugemo. ^e `elimo danes zunaj pisarne ali doma na najbolj priro~en na~in priklju~iti na internet spletni brskalnik v ro~nem peceju (HPCju) ali bralnik e-po{te v dlan~niku, moramo postaviti mobilni telefon najve~ meter ali dva v bli`ino malega ra~unalnika, hkrati pa ga vanj previdno usmeriti. P 48 redstavljajte pa si, da imate v levem `epu suknji~a mobilni telefon, v torbici pa ro~ni PC, ki po telefonu stalno prejema elektronsko po{to in datoteke iz interneta. To je danes teh-ni{ko `e uresni~ljivo z uporabo krat-kose`nih krajevnih radijskih omre`ij, s katerimi bomo lahko brezvrvi~no povezovali slu{alke in mikrofon z mobilnim aparatom, v nakupovale-nem sredi{~u pa z dlan~nikom samodejno prejemali najnovej{e vro~e cene iz najbli`jih trgovin. Ena od najbolj obetavnih tehnik za radijsko povezovanje mobilnih napravic in ra~unalnikov je re{itev bluetooth, o kateri ste morda v zadnjem letu sli{ali {e preve~. »Modri zob« je svetovni standard za kratkose`no radijsko izmenjavanje podatkov v frek-ven~nem pasu 2,4 GHz, nadomestil pa naj bi vodni{ke povezove med osebnimi ra~unalniki, HPCji, dlan-~niki ter mobilnimi in dodatnimi napravami. Mednje sodijo mobilni aparati GSM, tiskalniki, pametne gospodinjske naprave ali celo stolpi Hi-Fi. Hkrati naj bi standard zagotavljal tudi sprotno in hitro oblikovanje majhnih in za~asnih brez`i~nih omre`ij za izmenjavanje datotek. Tehnika bluetooth uporablja majhno mo~ radijskega oddajanja - pribli`no en mili-vat - zato naj bi delovala samo v premeru kakih 10 m, ~e seveda ni vmes preve~ ovir, zlasti sten. Bluetooth je namenjen predvsem uporabi v ro~nih komunikacijskih in ra~unalni{kih napravicah, trenutno pa se je zna{el v te`avah. Njegovi zagovorniki so na-mre~ v zadnjih dvanajstih mesecih ~ezmerno in napadalno tr`ili njegove prednosti, ~eprav ni bilo na voljo skoraj nobenega delujo~ega mno-`i~nega izdelka, ki bi bluetooth dejansko uporabljal. S prezgodnjim opevanjem ~ude`nih lastnosti standarda so zagovorniki dosegli, da se je dokaj{en del strokovne javnosti in ra~unalni{kih dru`b do bluetootha precej ohladil. Na leto{njem ra~unal-ni{kem sejmu CeBIT v Hannovru so novinarji oblegali ~lane »posebne interesne skupine za bluetooth«, v katero sodijo tudi dru`be Motorola, 3Com, Ericsson, IBM, Intel, Nokia, Microsoft in Lucent. Predstavnike tiska in tehni~ne izvedence je v prvi vrsti zanimalo, kje za vraga lahko vidijo kako pametno napravico, ki se radijsko pogovarja z drugim izdelkom bluetooth ... Razvijalce modrozobnih re{itev je pred nekaj meseci oblil {e dodatni hladni tu{, ko je Microsoft preklical svojo napovedano programsko podporo za bluetoooth v prvi razli~ici novega operacijskega sistema Windows X P, ki je napovedan za jesen. Vse pa ni tako mra~no, saj je na za~etku tega meseca dru`ba Palm sporo~ila, da bo do konca leta posla- la na trg varno komunikacijsko kartico bluetooth za svoja najnovej{a digitalna osebna pomo~nika (PDA) m500 in m505. Ta sta namre~ prva Palmova dlan~nika, ki imata raz{iri-tveno re`o za dodatne kartice. Palmovo vezje bluetooth bo velikosti po{tne znamke in bo stalo pribli`no 150 dolarjev. Z njim bodo uporabniki lahko brezvrvi~no povezovali svoj palm z mobilnim telefonom in de-skali po spletu, sinhronizirali oziroma usklajevali podatke v dlan~niku z zbirkami v PCju ter daljinsko tiskali datoteke na bluetoothne tiskalnike. Za vse nas, ki {e vedno uporabljamo stare dobre namizne PCje, pa je poskrbelo podjetje 3Com, ki je pred kratkim predstavilo kartico bluetooth za osebni ra~unalnik, s katero naj bi veselo radijako kramljal z vsako napravico bluetooth, ki bi jo zaneslo mimo njega. Manj{a te`ava je samo, da je trenutno verjetnost za bli`nje sre~anje PCja s tako napravico enaka skoraj ni~ ... Eden od razlogov za po~asno prodiranje mno`i~nih izdelkov z bluetoot-hom je tudi cena namenskega tiskanega vezja za digitalno obdelavo signalov. Trenutno stanejo ~ipi bluetooth okoli 30 dolarjev, analitiki pa napovedujejo hitro rast prodaje naprav, ko bodo cene ~ipov padle na 5 USD. Kaj torej sploh ostane uporabnikom mobilnih napravic, ki bi se radi radijsko povezovali z internetom, pa ne morejo po~akati na bluetooth? Poleg `e omenjenih vmesnikov IR, pri katerih se moramo stalno ukvarjati z ro~nim poravnavanjem sprejemnika in oddajnika, jim je na voljo {e tehnika za brez`i~na krajevna omre`ja (Wireless LAN), ki temeljijo na standardu IEEE 802.11b. Zanimivo je, da deluje ta standard v istem delu radijskega spektra kot bluetooth in danes {e ni popolnoma jasno, v kolik{ni meri se bodo naprave WLANa in bluetootha med seboj motile. Prednosti WLANa pred bluetoothom sta predvsem bistveno ve~ji doseg - ve~ sto ali celo tiso~ metrov - in ve~je hitrosti. Te se`ejo do 11 gigabitov na sekundo v primerjavi z bluetoothovim 721 kb/s, ki pa v praksi pade na 300 do 500 kb/s. DAVID PAHOR zanimivosti &ori E.ON (httpdlwww. e-on. com/) Prva stran spletišča poslovne skupine E. ON nas čez ves zaslon osreči z močno rdečo barvo ozadja, ki nam za trenutek zasiti optični živec. Na srečo se barva na podstraneh ohrani samo v menijskem zglavju, ki uokvirja osrednjo vsebinsko stran. Poleg izvirne nemške vsebine imamo na voljo tudi angleške strani, vendar zal ne za vsa hčerinska podjetja E. ON je tretja največja industrijska skupina v Nemčiji in ima več kakor 93 milijard evrov letnega prometa ter 187.000 zaposlenih. Nastala je z združitvijo podjetij VEBA in VIAG, njeno glavno področje delovanja pa sta energetika in industrija specializirane kemije. Hčerinska družba E. ON Energie ima sedež v Muenchnu in je največje nemško energetsko podjetje v zasebnih rokah. Z vsemi svojimi vlaganji v druga podjetja in z lastniškimi deleži v njih oskrbuje približno tretjino nemškega prebivalstva z elektriko, 10 milijonov Nemcev s pitno vodo in več kakor pet milijonov z naravnim plinom. V skupino E.ON sodi tudi VEBA Oel, ki upravlja največji naftni rafinerijski sistem v Nemčiji. Med zanimivejše podstrani sodi Zgodovina podjetja, ki na slikovnem časovnem stolpcu prikazuje najpomembnejša obdobja v življenju poslovne skupine od začetkov leta 1923 do današnjih dni. Če se z miško postavimo na določeno obdobje, nam stran odpre pojavni okvirček z ustrezno zgodovinsko razlago. Za novega obiskovalca pa je nedvomno zanimiva povezava Občila (Media), kjer lahko prebiramo zadnje novice ali pa brskamo po arhivu člankov. \W\-\- r+i-i — J.iiUli- "¦- * * SE ZVOČNA GALAKSIJA (http://www.audiogalaxy.com/) Vsem, ki so pred dvema mesecema glasno hlipali ob novici, daje ameriško zvezno sodišče dalo prav združenju glasbenih založnikov (RIAA) v tožbi proti Napsterju, sporočam radostno vest. V zadnjih tednih se je med najbolj priljubljena spletišča za izmenjavo posnetkov MP3 povzpela stran Audiogalaxy, za katero menijo nekateri poznavalci, da nudi skoraj toliko užitka kot Napster. Da bi lahko uporabljali vse iskalne in izmenjevalne zmožnosti, moramo k sebi prenesti in namestiti odjemni program Satellite. Ta uporabnikom omogoča samodejno nadaljevanje prekinjenih prenosov MP3 in vnaprejšnje rezerviranje določenih skladb, čeprav njihovi lastniki trenutno niso priklopljeni na internet. Da bi se izognila tožbam, družba Audiogalaxy s svojih spletnih seznamov izloča vso glasbeno vsebino, kije avtorsko zaščitena - kar pa je večino tistega, kar ljubitelji iščejo. Po drugi plati pa Audiogalaxy omogoča iskanje posnetkov MP3 zunaj lastnega omrežja in tako pomaga uporabnikom do glasbe, kije sama ne sme gostiti. Vsekakor gre za spletišče, vredno grešnega obiska, če vas še vedno mikajo »prepovedani« glasbeni posnetki. Seveda pa je samo vprašanje časa, kdaj bo RIAA zasadila svoje advokatske kremplje tudi v Audiogalaxy. RUSIJA NUKLEARKE IN PREMOG NAMESTO NAFTE IN PLINA Aleksander Rumjancev, ruski minister za jedrsko energijo, je napovedal, da bodo v Rusiji do leta 2010 zgradili šest novih jedrskih elektrarn. Stale naj bi v Novem Voronjezu, Kursku, Kalininu, Rostovu na Donu, Bala-kovu in Belojarsku. Za zdaj proizvedejo nu-klearke 14,5 odstotka električne energije v državi. Poleg tega je omenjeni minister proizvajalce električne energije v Rusiji pozval, naj povečajo porabo premoga in s tem zmanjšajo porabo nafte in plina. (STA) AMERIČANI KUPUJEJO NA NORVEŠKEM Norveški industrijski skupini Norske Skog in Elkem prodajata njuna deleža v elektroenergetskem podjetju Industrikraft Midt-Norge (IMN), ki načrtuje v prihodnjih letih gradnjo elektrarne na plin. Deleža naj bi odkupil US Energy Company Mirant, ki se je prej imenoval Southern Energy. O cenah se še niso dogovarjali, po nakupu pa bo imel Mirant v lasti kar 40 odstotkom IMN, Norske Skog in Elkem pa samo še po deset odstotkov. Drugi lastniki so še Statou z 20-odstotnim delezem in Nord-TrondelagE-verk ter Trondheim Energieverk s po desetimi odstotki. Predstavnik Miranta Barney Rush je povedal, da so se za nakup deleža IMN odločili med drugim zaradi velike energetske učinkovitosti podjetja in njegovih načrtov za gradnjo 800 MW plinske elektrarne, ki naj bi stala 512 milijonov dolarjev. Proizvedla naj bi 6 TWh električne energije na leto. IRSKA E POSLOVANJE ZAHTEVA VEČ ENERGIJE Podjetje ESB seje odločilo, da bodo investirali 40 milijonov irskih funtov v izgradnjo manjših elektrarn, s katerimi bodo poskušali zadovoljiti naraščajoče potrebe dublinškega najnovejšega ekonomskega sektorja — tako imenovanih web farm. Z razvojem gospodarstva seje namreč zelo razširilo tudi elektronsko poslovanje, ki pa ga preslaba elektroenergetska infrastruktura ne more več napajati. Zato je ESB napovedal, da bodo v Dublinu zgradili kar pet novih pomožnih elektrarn — štiri naj bi opremilo podjetje ABB, eno pa Siemens. izobra`evanje ECDL POVE^UJE MEDNARODNO PRIMERLJIVOST IN KONKUREN^NOST ELEKTROGOSPODARSTVA V majski {tevilki Na{ega stika je bilo navedeno, da je Izo-bra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES) pridobil licenco in s tem koncesijo za poobla{~eno izvajanje usposabljanj ter preverjanje znanj in spretnosti za pridobitev evropskega uporabni{kega ra~unalni{kega spri~evala (ECDL) na podro~ju elektrogospodarstva in tudi zunaj njega. Obenem smo obljubili, da bomo v tokratni {tevilki osvetlili pomen pridobitve navedene licence za elektrogospodarstvo, tako za podjetja kakor za zaposlene. Obljubo izpolnjujemo toliko bolj, ker podjetja elektrogospodarstva ka`ejo izjemno zanimanje za pridobitev navedenega spri~evala. ^ 50 e uvodoma zgolj obnovimo najpo-membnej{a dejstva. ECDL - European Computer Driving Licence oziroma poslovenjeno Evropsko upo-rabni{ko ra~unalni{ko spri~evalo pomeni mednarodno priznan preizkus ra~unalni{ke pismenosti in s tem mednarodni kriterij za vrednotenje splo{nega znanja uporabe ra~unalni-ka v nera~unalni{kih poklicih. Imetniki ra~unalni{kega spri~evala ECDL so kon~ni uporabniki ra~unalnika, ki delajo z urejevalnikom besedil, preglednicami, elektronsko po{to, internetom … Z navedenim spri~evalom pridobijo mednarodno veljaven in primerljiv dokument, s katerim izkazujejo, da so opravili en teoreti~en in {est prakti~nih izpitov in da imajo temeljno znanje o ra~unalnikih ter zna- jo pri delu z njimi uporabljati splo{ne ra~unalni{ke programe. Pogoj za us-pe{no pridobitev ra~unalni{kega spri~evala ECDL ni opravljen seminar, ampak znanje, ki je lahko osvojeno na razli~ne na~ine. Preverjanje znanja je ne glede na dr`avo izvajanja enotno standardizirano in s tem mednarodno primerljivo ter veljavno, zaradi ~esar koncept ECDL priznava vse ve~ dr`av v Evropi (doslej 21) in v njegovi razli~ici ICDL (International Computer Driving Licence) tudi drugod po svetu (skupaj `e ve~ kot 46 dr`av na vseh kontinentih sveta). S tem ECDL postopoma prera{~a v globalni standard (GCSE), navedeni projekt pa poleg informacijsko najrazvitej{ih dr`av (ve~ine ~la-nic G8, vklju~no z ZDA in Kanado) na svetovni ravni podpirajo tudi UNESCO, Svetovna banka, OECD in Kongres IFIP 2000 ter seveda Evropska unija (predsednik Evropske komisije Romano Prodi ga je marca lani uradno razglasil za splo{ni evropski standard za ra~unalni{ko znanje). V Evropi in po svetu je navedeno spri~evalo v zadnjih dveh letih `e prejelo ve~ kot milijon ljudi, glede na {tevilo izdanih indeksov ECDL (~ez 3 milijone) pa je `e za letos pri~ako-vati vsaj podvojitev izdanih ra~unal-ni{kih spri~eval ECDL. ^e si ECDL ogledamo z vidika pomena za slovensko elektrogospodarstvo, potem lahko uvodoma ugotovimo, da so znanje in izku{nje pri uporabi ra~unalnikov in sodobnih komunikacij v dana{njem na~inu dela elektrogospodarstva klju~nega pomena. Dviganje splo{ne informatizacijske ravni zaposlenih je {e toliko pomembnej{e z vidika sprememb, ki jih prina{a pred nedavnim sprejeti Energetski zakon. Le-ta namre~ ob bok dolgoro~no nemotenemu, varnemu in zanesljivemu oskrbovanju s kakovostno elektri~no energijo kot doslej najpomembnej-{emu cilju postavlja tudi uvajanje trga (in izmenjavo) elektri~ne energije in postopno odpiranje slovenskega elektroenergetskega prostora navzven. In ker ne enega, drugega ali tretjega (ne obratovanja elektroenergetskega sistema, nadziranja ali vzdr`evanja in sled-nji~ ne izmenjevanja elektri~ne energije ali trgovanja z njo) ni mo~ vzpostaviti brez u~inkovite integracije razli~nih sistemov in tehnologij za zagotovitev ~im hitrej{ega pretoka raznovrstnih informacij in podatkov, vodijo navedena vladna prizadevanja na energetskem podro~ju tudi v pospe{eno informatizacijo delovnih mest v podjetjih elektrogospodarstva, ki se na delovanje v novih tr`nih razmerah pripravljajo. Informatizacija delovnih mest torej pomeni skupni imenovalec prizadevanj razli~nih intervencij v slovensko elektrogospodarstvo, saj je elektroenergetska panoga ena tistih, ki se od nekdaj tehnolo{ko, v zadnjem obdobju pa glede na uvajanje tr`nih zakonitosti tudi organizacijsko vse hitreje razvija, posodablja in s tem prilagaja. ^e se je v minulem desetletju v elektrogospodarstvu {e dalo na kak{nem delovnem mestu izogniti uporabi ra~unalnikov, pa si danes v njem dela z ra~unalni-kom ali vsaj njegovega poznavanja ni ve~ mo~ vselej zamisliti niti pri terenskem delu. ?14926 Ra~unalnik postaja v elektrogospodarstvu na{ ~edalje bolj nenadomestljiv pripomo~ek, ne glede na delovno mesto ali funkcijo. Prav izpostavljena potreba po usposabljanju zaposlenih za opravljanje del na vse bolj infor-matiziranih delovnih mestih v okviru slovenskega elektrogospodarstva pa sovpada tudi s prizadevanji Izo-bra`evalnega centra elektrogospodarstva Slovenije (ICES-a) po vklju-~evanju v evropski sistem priznavanja ra~unalni{ke pismenosti ECDL. Z odpiranjem trga z elektri~no energijo in s tem ve~jimi zahtevami po telekomunikacijski zanesljivosti akterjev na trgu, na~rtovano odprodajo dele`ev podjetij elektrogospodarstva tujim vlagateljem se namre~ ustvarja potreba po standardnem in mednarodno {iroko veljavnem programu ra~unal-ni{kega usposabljanja oziroma preverjanja, ki daje udele`encem potrebna temeljna znanja, njihovim delodajalcem pa jamstvo, da so usposobljeni za delo z ra~unalnikom. Prav zaradi mednarodne primerljivosti navedenega spri~evala niti ni ~udno, da uvedbo ECDL mo~no podpira prav avtomobilska industrija s svojimi {te-vilnimi podru`nicami po svetu, saj predstavlja ra~unalni{ko spri~evalo ECDL merilo usposobljenosti. Z njegovo uveljavitvijo v okviru elektrogospodarstva Slovenije bi zaradi njegove mednarodne veljavnosti najprej zaposleni v okviru elektrogospodarstva v bistvu pridobili tudi zaposlitveni potni list, s ~imer bi se jim zelo po-ve~ala konkuren~na sposobnost na globalnem trgu delovne sile. Vendar pa bi {e ve~ s pove~anjem skupnega {tevila zaposlenih sodelavk in sodelavcev s pridobljenim ra~unalni{kim spri~evalom ECDL pridobila sama slovenska elektrogospodarska podjetja. Ne le, da je v sprejemljivo kratkem ~asu mo~ na tak{en na~in usposobiti razmeroma veliko {tevilo tistih, ki ra~unalni{kih znanj {e nimajo ali vsaj ne dovolj. Bolj usposobljeni za delo z ra~unalnikom imajo zaposleni ne nazadnje manj te`av pri uporabi ra-~unalnika, s ~imer se ni`ajo stro{ki in ve~a produktivnost, pa tudi investicije v tovrstno usposabljanje se na ta na~in hitreje povrnejo. [e pomem-bnej{e za podjetja elektrogospodarstva Slovenije pa je dejstvo, da se na ra~un pridobivanja ra~unalni{kega spri~evala ECDL in s tem z ve~jo konkuren~no sposobnostjo zaposlenih pove~uje tudi konkuren~na spo- sobnost samih podjetij. V informati-ziranem svetu je namre~ kakovostna uporaba tehnologije povezana tudi s sledenjem njenih izbolj{av v prid u~inkovitej{emu prilagajanju tehnologij delovnemu mestu posameznika. Vse to pa zahteva neprestano iskanje novih in novih virov informacij ter znanj, ki so vse bolj in vse hitreje dostopni na svetovnem spletu prav z uporabo ra~unalnika. Prav zato je koncept ECDL usklajen z direktivami Evropske unije in ima gotovo svoje mesto tudi {e v sve`e objavljenem Memorandumu Evropske unije o vse`ivljenjskem u~enju. U~inki ra~u-nalni{ke pismenosti, ki jih vsebuje, namre~ pomembno prispevajo k dvigu u~ljivosti posameznikov, obenem pa na podjetja in zaposlene v njih u~inkujejo v smeri vzpostavljanja u~e~e se organizacije, ki v ta namen i{~e, ustvarja in u~inkovito predeluje dobljene podatke. Posrednih in neposrednih u~inkov pridobitve ra~unalni{kih spri~eval ECDL za elektrogospodarstvo in zaposlene v njem se je zavedel tudi svet ICES-a na svojem zadnjem rednem zasedanju, 26. maja 2001. Med drugimi temami je na njem Matej Stra-hovnik predstavil koncept ECDL in navzo~e seznanil s pomenom njegovega uvajanja v podjetja elektrogospodarstva Slovenije. V `ivahni razpravi, ki se je v nadaljevanju razvila, je mag. Drago [tefe, direktor podjetja Elektro Gorenjska in predsednik strokovnega sveta ICES-a, poudaril daljnovidni pomen pridobitve navede- 51 izobra`evanje ne koncesije ICES-a za podjetja elektrogospodarstva. Prilagajanje elektrogospodarstva standardu ECDL je oz-na~il kot nujnost, uvedbo katere mo~no podpira, s ~imer so se strinjali tudi drugi sogovorniki. Da so podjetja elektrogospodarstva Slovenije zelo zainteresirana za uvajanje navedenega standarda, so izpri~ali tudi Franc Pri-bo`i~ iz NE Kr{ko, Gorazd Pozvek iz TE Brestanica ter Anton Av~in iz Elektro Ljubljane. Vse po vrsti je zanimalo, v kateri fazi pridobitve koncesije je ICES in kdaj bo za~el z ra~unal-ni{kim usposabljanjem ECDL in preverjanjem po navedeni mednarodni metodologiji. Gorazd Pozvek pa je obenem predlagal, da bi ECDL znanja zaradi njihovega pomena umestili v sistemizacijo delovnih mest podjetij elektrogospodarstva, in pozval sodelavce ICES-a, da o podobnih iz-ku{njah glede sistemizacije tovrstnih ra~unalni{kih znanj v svetu o tem pridobe uporabne informacije. Vsi nav-zo~i na ~elu z mag. [tefetom so se z navedenim predlogom strinjali in Milan Stebernak, direktor ICES-a, je obljubil, da bodo v ICES-u podrobnej{e informacije o tem pridobili v povezavi s Slovenskim dru{tvom Informatika (SDI) kot nacionalnim ~lanom ECDL Foundation, in to v najkraj{em mo`nem ~asu. Po vsem povedanem lahko sklenemo, da je koncept ECDL v podjetjih elektrogospodarstva Slovenije do`ivel zanimanje in polno podporo. Usposabljanja in preverjanje znanja po mednarodni metodologiji standarda ECDL se bo v podjetjih elektrogospodarstva za~elo odvijati konec septembra. V tem ~asu bo ICES usposobil vrsto in{truktorjev ECDL, v navezi s SDI in prek njih z ECDL Foundation pa se je projektna skupina sodelavcev ICES-a `e lotila pripravljanja predloga uvajanja ra~unalni{kih spri~eval ECDL v okvir sistemizacije delovnih mest, ki bo dokon~an in vodstvom podjetij elektrogospodarstva predstavljen najpozneje v prvem delu septembru. Do takrat pa si ka`e na~ine pridobitve spri~evala ECDL ogledati v leto{nji ICES-ovi bro{uri Razpis izobra`eval-nih programov za leto 2001/2002, ki je `e iz{la in je pod rubriko izobra`eva-nje tudi `e dostopna na spletnem naslovu www.eles.si. MATEJ STRAHOVNIK Pester izbor izobra@evalnih programov V Izobra`evalnem centru elektrogospodarstva Slovenije (ICES) tudi letos razpisujemo izobra`evalne programe za pridobitev poklicne izobrazbe, programe usposabljanja, izpopolnjevanja in specializacij ter razli~ne delavnice in te~aje. N 52 ovost leto{njega {olskega leta je program za pridobitev vi{je strokovne izobrazbe-In`enir/in`enirka elektronike. Od Ministrstva za znanost, {ols-tvo in {port smo pridobili odlo~bo, ki nam omogo~a uresni~evanje verificiranega vi{je{olskega programa elektronika. Uresni~evati ga bomo za~eli oktobra letos. Izobra`evalno ponudbo letos dopolnjujemo z razvojem poklicnih kvalifikacij, ki imajo podlago v Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Prva poklicna kvalifikacija, ki smo jo razvili v skladu z novo nacionalno metodologijo, je Projektni mene-d`er/projektna mened`erka. Za vse kandidate, ki si jo `elijo pridobiti, smo pripravili program usposabljanja, ki bo omogo~al hitro pridobitev vseh zahtevanih znanj in spretnosti. Vsebina programa je oblikovana po modulih: · Osnove projektnega vodenja, · Na~rtovanje poslovnega procesa in upravljanje financ projekta, · Vpliv odnosov na uspeh projekta, · Ra~unalni{ka podpora pri dokumentaciji projekta. Tako zastavljeni izobra`evalni program omogo~a pridobivanje znanj in spretnosti po delih. Kandidatu se moduli ali pa deli modulov priznajo, ~e doka`e, da obvlada njihovo vsebino. Program usposabljanja se sklene s kon~nim izpitom, ki je sestavljen iz projektne naloge in njenega zagovora. Po uspe{no opravljenem zagovoru kandidat prejme listino, s katero dokazuje poklicno kvalifikacijo projektnega mened`erja. V ICES-u razvijamo {e druge programe usposabljanja. V skladu s potrebami elektrogospodarskih podjetij smo v modularni obliki izdelali program usposabljanja mentorjev/in-{truktorjev v podjetij elektrogospodarstva. Namenjen je tistim zaposlenim v elektrogospodarstvu, ki so `e, ali {ele bodo postali mentorji mladih sodelavcev (pripravnikov, praktikan-tov). Program obsega 100 peda-go{ko-andrago{kih ur. Vsebino programa, ki je sestavljena iz {tirih modularnih sklopov, je mo~ osvojiti v celoti ali po delih. Tako sestavljen program, na podlagi obveznega za-klju~nega prakti~nega preizkusa, omogo~a dosedanjim mentorjem av-tomati~no priznavanje njihovih `e prej osvojenih znanj in izku{enj. Dosedanji mentorji lahko opravijo le usposabljanje iz tistih delov programa, ki so zanje novost. S tem pridobijo znanja ter izku{nje s podro~ij, ki jih {e ne obvladajo ali vsaj ne dovolj. ICES je postal tudi izvajalec za~etnih preizkusov znanja in obnovitvenih programov: · Dispe~er/dispe~erka v republi{- kem centru vodenja obratovanja elektroenergetskega sistema, · Dispe~er/dispe~erka v obmo~nem centru vodenja obratovanja elektroenergetskega sistema, · Dispe~er/dispe~erka v distribucijskem centru vodenja obratovanja elektroenergetskega sistema, · Stikalni~ar/stikalni~arka v elektroenergetiki, · Tehni~ni vodja energetskega objekta, · Vodja obratovanja energetskega objekta. Zaposleni v zgoraj na{tetih poklicih morajo v skladu z zakonskimi do-lo~ili obnavljati znanja vsakih pet let. Program je sestavljen za vsako skupino posebej. Kandidati obnovijo nujno potrebna znanja in se seznanijo z novostmi na elektroenergetskih napravah, ki jih upravljajo. V programe priprave na ob~asni preizkus znanja se lahko vklju~ijo kandidati, ki so uspe{no opravili prvi preizkus znanja po zgoraj na{tetih programih. Organizirana je v {tirih modulih po sedem {olskih ur in zajema novosti s podro~ij energetsko tehni~ne zakonodaje, informacijskih tehnologij, za{~itnih sistemov in merilne opreme ter sistemskih obratovalnih navodil. Priprava se kon~a s preizkusom znanja za vsak modul posebej. V ICES-u redno sledimo hitrim spremembam pri uporabi ra~unalni-kov. Te zahtevajo nenehno izpopolnjevanje znanja in usposobljenosti. Tako smo za letos pripravili ra~unal-ni{ko usposabljanje za hitri prehod na Windows 2000. Maja 2001 smo si pridobili licenco za izvajanje usposabljanj in izpitov za pridobitev certifikata ECDL (European Computer Driving Licence -evropsko uporabni{ko ra~unalni{ko spri~evalo). Prejmejo ga kandidati, ki opravijo izpite iz najmanj {tirih izmed poljubno izbranih modulov (za~etni ECDL - ECDL start) oziroma vseh sedem izmed navedenih modulov (popolni ECDL): · osnove informacijske tehnologije (splo{no o ra~unalnikih in opremi), · uporaba ra~unalnika in delo z datotekami (uporaba programa Windows), · urejanje besedil (raz{irjene osnove Worda), · preglednice (raz{irjene osnove Ex-cela), · baze podatkov (osnove Accessa), · predstavitve in grafika (osnove Po-werPointa), · informacijske storitve v omre`jih (osnove internet brskalnika in e-po{te). Za pripravo na izpite ECDL se kandidati lahko udele`ijo na{ih redno razpisanih usposabljanj, ali pa se oglasijo na sede`u izobra`evalnega centra, kjer jim bomo sestavili njihov osebni na~rt usposabljanja in opravljanja izpitov. Usposabljanje za pridobitev spri~evala ECDL ni obvezno, omo-go~a pa kandidatom la`jo ter bolj si-stemati~no osvojitev vsebin izpitnih znanj, ustrezno usposobljenost in s tem zanesljivej{o pridobitev ra~unal-ni{kega spri~evala ECDL. Vse to dokazuje, da v ICES-u razvijamo vsebine ter izobra`evalne programe, ki ustrezajo potrebam podjetij po usposobljeni delovni sili. Hkrati se trudimo, da izvedbo izobra`evalnih storitev prilagodimo `eljam in mo`-nostim udele`encev izobra`evanja. Vsebine izobra`evalnih programov pripravljamo po novih metodologijah v modularni obliki. Modularni sistem omogo~a uporabnikom izobra`eval-nih storitev, da na ~im la`ji na~in, hitro in uspe{no pridobijo ustrezno znanje, ki ga potrebujejo za uspe{no delo. ANDREJA NARDIN REPEN[EK 53 v spomin zanimivosti INŽENIRJU RASTI) ŠVAJGARJU \ponedeljek, 28. maja, smo se na ljubljanskih Žalah poslo-" vili od dipl. ing. Rasta Svajgarja, nekoč vidnega strokovnjaka uprave Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, nekdanjega Elesa. Sedanjim mlajšim sodelavcem elektrogospodarstva, tudi tistim, ki danes opravljajo naloge varstva pri delu, ni poznano, daje ing. Svajgar do leta 1961 uspešno gradil temelje organiziranega varstva pri delu in požarne varnosti v elektrogospodarstvu. Po vzoru varnostnih pravil francoskega in so strokovnjaki darstva in nekaj zunanjih sodelavcev leta 1958pripravili in izdali enotna Varnostna pravila za delo na napravah v elektrogospodarstvu, tako imenovano rumeno knjižico, ki jo je uredil ing. Svajgar. Ta varnostna pravila so bila obvezna za vsa podjetja in posamezne osebe, ki opravljajo dela na napravah elektrogospodarstva ali pridejo v njihovo bližino. Naslednje, česar se je prav tako zavzeto lotil, je bilo dopolnilno usposabljanje tistih, ki naj bi v podjetjih vodili, usmerjali in nadzirali uresničevanje predpisanih varovalnih ukrepov. Ukvarjal se je tudi z analizami poškodb z električnim tokom v elektrogospodarstvu, industriji in med uporabniki. Te so bile zelo koristen pripomoček varnostnim tehnikom pri poučevanju in usposabljanju delavcev o varstvu pri delu. Januarja 1961 je nepričakovano zapustil Eles in se zaposlil zunaj elektrogospodarstva. Mnogi se takrat niso zavedali, kaj smo izgubili z njegovim odhodom. Zelo dejaven pa je bil tudi v Rodovniškem društvu Slovenije. Zanimivi in posebej opaženi so bili njegovi prispevki v Drevesih, biltenu društva. Na temeljih, ki jih je gradil z velikim trudom, smo nadaljevali njegovi učenci, za nami pa visoko usposobljeni varnostni inženirji varovalne ukrepe prilagajajo novim razmeram. Meni in vsem, ki smo ing. Svajgerja poznali in cenili, bo ostal v lepem in trajnem spominu. TONE LOGAR VEDSKA VATTENFALL PRODAJA NA NORVEŠKO Švedsko elektroenergetsko podjetje Vattenfall je konec maja podpisalo 630 milijonov norveških kron vredno pogodbo o oskrbi norveškega podjetja za predelavo aluminija — Sor-Norge Aluminium z električno energijo v letih 2003 do 2012. Ta pogodba bo nadomestila staro, kije sicer veljala za obdobje med 2001 in 2010. S tem poslom seje izvoz Vat-tenfala na Norveško povečal na 56 TWh električne energije. KMALO REFERENDUM 0 LIBERALIZACIJI TRGA Referendum o sprejetju zakona o švicarskem elektroenergetskem trgu bo, kot je pred kratkim odločila njihova vlada, 2. decembra. Do takrat ima vlada še čas, da prilagodi že obstoječo zakonodajo, ki že ureja to področje. Zakon je parlament sicer že sprejel, toda njegovo veljavnost bodo kljub vsemu še preizkusili pri državljanih. Glavni pobudnik referenduma je bilo združenje iz francosko govorečega območja, ki se boji, da bo nov zakon pripeljal do izgub delovnih mest, slabših delovnih razmer v tej industriji in k destabilizaciji cen električne energije. NOVE ELEKTRARNE Gas Natural in Endesa nameravata v naslednjih letih španski trg obogatiti s štirimi novimi kogeneracijskimi elektrarnami s skupno močjo 1600 MW. Tako bodo 400 MW naprave zgradili v mestih San Roque, Cadiz, San Adrian delBesos in v prestolnici Barceloni. Vse štiri bo opremilo podjetje Alstrom, ki bo tako zaslužilo kar 600 milijonov evrov. Vse naj bi začele delovati že prihodnje leto, pokrivale pa naj bi 15 odstotkov njihovega trga. Poleg tega naj bi Alstrom prav tako do sredine leta 2002 zgradil še dve podobni elektrarni —prvo za podjetje Hidrocantabri-co v Castejonu in drugo za Endeso v San Reusu na Mallorci. To pa še zdaleč ni vse. Tako domača kot tuja podjetja, ki so pred kratkim vstopila na španski trg, so predlagala španski vladi v naslednjih štirih letih gradnjo številnih drugih podobnih elektrarn, toda večina jih še čaka na blagoslov vodstva države. 54 dan podjetja Eles Prilo@nost pZAo NzOVnAanstva Kot vsako leto je Elektro-Slovenija tudi letos pripravila dan podjetja, ki se ga je poleg ve~ine zaposlenih udele`ilo tudi nekaj gostov iz drugih elektroenergetskih podjetij in poslovnih partnerjev. Leto{nji dan, ki je potekal v Pivka jami pri Postojni, je bil {e toliko lep{i, saj je poleg ~udovi-tega okolja, prireditev spremljalo tudi lepo vreme. d nevi podjetja so prilo`nost, da se vsi zaposleni vsaj enkrat na leto sre~ajo in spoznajo tudi po malce druga~ni plati.V kolektivu kot je Elektro - Slovenija je takih prilo`nosti {e toliko manj, saj so delavci zaradi narave dejavnosti, ki jo opravljajo, razpr{eni po vsej Sloveniji. Kot `e re~eno, si je Eles letos za tradicionalno predpoletno prireditev izbral Pivka jamo, ki je s svojimi gostinskimi, turisti~nimi in {portnimi mo`nostmi resni~no lahko zadovoljila vse okuse. Organizacijski odbor se je {e posebej potrudil in or- ganiziral tudi ogled same jame, ki sodi med ve~je kra{ke znamenitosti, in sode~ po {tevilnih prijavah za sam ogled se je marsikdo od udele`encev lahko {ele prvi~ na lastne o~i pre-pri~al o njenih lepotah. Sicer pa je bilo ves dan veselo tako na samem pri-zori{~u kot na bli`njih {portnih igri{~ih, kjer je bilo najve~ zanimanja za odbojko, ko{arko in tudi balinanje, ki je `e tradicionalni del tovrstnih prireditev. Prireditev se je tudi tokrat za~ela s kraj{o slovenostjo, na kateri je direktor Elesa mag. Vekoslav Dopoldansko sonce so nekateri izrabili za obujanje spominov na morje in preizkus svojega znanja igranja odbojke na mivki. Koro{ec najzaslu`nej{im posameznicam in posameznikom podelil plakete in pohvale.Veliko modro Elesovo priznanje je letos prejel Anton [tampf iz Elektrotehne Elex za dolgoletno strokovno uspe{no delo pri obnovi elektroenergetske opreme v Elesovih objektih, uresni~itev projektov zgraditve Elesovega opti~nega te-leinformacijskega sistema in {tevilne predloge izbolj{av. Zlate plakete Ele-sa pa so prejeli tajnica Elektropreno-sa Ljubljana Lu~ka Kova~i~ za dolgoletno vestno delo v Elektroprenosu Ljubljana, kjer opravlja strokovna dela `e vse od njegove ustanovitve, svetovalec direktorja Milan Kenda za dolgoletno in izjemno bogato dejavnost v elektrogospodarstvu ter {ir{e na podro~ju elektroenergetike v Sloveniji, ~lanica Slu`be za pripravo gradenj v Mariboru Marjana Ribi~ za dolgoletno prizadevno in uspe{no delo na podro~ju investicijske gradnje na mnogih pomembnih objektih v Sloveniji in ~lan slu`be za razvoj v Novi Gorici Evgen Ferjan~i~ za dolgoletno in bogato strokovno delo na {tevilnih podro~jih v ve~ podjetjih elektrogospodarstva in zadnjih deset let tudi v Elesu. Javne pohvale pa so letos prejeli Mojca Brade{ko, Du{anka Mirkovi~, Nadja Ur{i~, Vitomir Babi~, Ivan Bra~un, Bruno Ferfila, Marjan Kaluder, Bo`o Pasi~, Boris Perko, Mladen Plesi~, Jo`e Podlipnik in Franjo Velepi~. BRANE JANJI] Do vhoda v Pivka jamo je bilo treba najprej premagati {tevilne stopnice, jama pa je trud popla~ala s {tevil-nimi zanimivimi kapniki. Za popestritev uradnega dela programa so poskrbele ~lanice plesne skupine No name, ki so s svojimi plesnimi vratolomijami precej razgrele {e zlasti mo{ki del ob~instva. stoletje elektrike Bohinjski elektrifikacijski na^rti Razgledal sem se in zamaknjen sem obstal ob barvah {ume~e Savice, jezerskih bregov in temnih senc, ki ob son~nem zatonu padajo v dolino. Divje lepe bohinjske zemlje se da lepo ujeti v fotografski objektiv. Z barvami na platno jih je spo{tljivo upodobil Valentin Hodnik, bohinjski slikar neizpolnjenih sanj. Tudi elektroenergetske bohinjske ideje in na~rti med obema vojnama so bili pogumni, izjemen podvig in v neki meri `e ilozorni, saj so se izkazali za neuresni~ene sanje. v 56 Arhivu Republike Slovenije je ohranjen prepis pisma Ivana ^opa iz Most, ki ga je 18. marca 1921 pisal in`. Serencu, ravnatelju Kranjskih de`elnih elektrarn: »Velecenjeni gospod ravnatelj! Pred par dnevi sem govoril z g. in`. Widro, ki mi je povedal, da se bo na{ elektrovod podalj{al do Bohinjske Bistrice. Ne zamerite gospod ravnatelj, ~e Vas prosim pojasnila, zakaj se bo to zgodilo? Razburjalo in provociralo k protestom, bi tako podalj{anje brez pojasnila one ob~ine in mene, ki smo elektrarno na Zavr{nici ustvarili in katero nam je biv{i de`elni odbor na furtima{ki na~in vzel iz rok, kakor Vam je znano. Sicer je pa v dana{njih ~asih samoumevno, da se taka gospodarska zadeva prej pojasnii javnosti. Glede drogov pa si usojam ponavljati, to kar sem povedal g. Widri, namre~: ~e boste danes sekali droge, prihodnji mesec pa jih boste postavljali v zemljo, potem bodo drogovi hitro zgnili in kar je {e ve~ja {koda, sve`i drogovi se bodo postavljeni su{ili in vsled tega vreten~ili, da Vam bodo potrgali `ico. Mecesen {e ~ez eno leto ni suh. Prosim torej kratkega pojasnila, zakaj tako forsirate to podalj{anje in zakaj ho~ete spraviti na{o elektriko do skrajne dr`avne meje, medtem, ko jo bli`nje ob~ine {e vedno zaman prosijo. Upajo~, da bodete oprostili in ustregli moji pro{nji pri~akujo~ Va{ega cenjenega pojasnila - z odli~nim spo{tovanjem vdani Ivan ^op, l. r.« PRESENETLJIVO ODKRITJE PISMA IN@. SERENCA IZ KDE Zanesljivo ima najve~jo vrednost dokument, ki sem ga povsem slu~ajno odkril v Arhivu Republike Slovenije in pojasnjuje pomen bohinjske elektrarne in njeno perspektivo. Namre~ v korespondenci pisem med in`. Se-rencem in g. Ivanom ^opom je ohranjen prepis pisma, ki je odgovor na zgornje ^opovo vpra{anje, ki so ga posredovale Kranjske de`elne elektrarne Lesce, 23. marca 1921. Za-vra~ajo pisanje, da bi si nekdanji de`elni odbor na kak zahrbtni na~in prilastil elektrarno oziroma vodne pravice ob Zavr{nici in pojasnjuje izpopolnitev omre`ja na Jesenicah, v Begunjah, v Lescah in na Bledu. Glavnina pisma je namenjena Bohinju in kot pristen dokument edini razkriva, do zdaj {e neznane poglede elektrifikacijskih načrtov bohinjskega območja. BOHINJSKI ELEKTRIFIKACIJSKI NAČRTI Glede nameravanih podaljšanj, posebno v Bohinj, za kar se je zanimal Ivan Cop, je inž. Serene pojasnil, čeprav je poudaril, da to ni njegova naloga, ker on poroča le v Ljubljani, odloča pa se na tam pristojnem mestu. »Deželni odbor se je že svoj čas med vojno, pogajal z vojaško oblastjo za prepustitev bohinjske elektrarne po njej. Pogajanja so potekla na podlagi, da se z vojaško pomočjo, naredi iz popolnoma provizorično zgrajene elektrarne, nekak definitivum. Ta pomoč sedaj odpade. Elektrarna, oziroma cela naprava v Bohinju bi morala biti prej in tudi sedaj na pol podarjena, kajti vsota, ki se je za njo dala, je malenkostna. Vendar pa je ta elektrarna v takem stanju, da jo tehnično ni mogoče vzdrževati. Pravilna preureditev bi požrla milijone. Ce bi se sedanje stanje pustilo, bi to požrlo ogromne vzdrževalne stroške in ne bi doseglo sigurnosti, da ne more priti do večje nesreče, ko bi se lahko bistveni del elektrarne podrl. Stanje je danes tako, da se celo dvomi o tem, ali lahko elektrarna vzdrži še eno zimo. Mislili smo na to, da elektrarno s Savice prenesemo na Belco v Bohinju, a tudi to ne kaže iz dinancijelnih in tehničnih ozirov. Najenostavnejša rešitev je tedaj, da se Bohinj zveze z Bledom. To pa iz sledečega razloga: če se to izvrši, postane proga iz Bohinja od sv. Janeza do elektrarne nepotrebna in se jo lahko uporabi za drugo podaljšanje Završnice, od Hrušice navzgor ali od Brezij navzdol. Ce se računa, da mora Završnica prej ali slej Bohinjsko Belo priklopiti, ki je najbližja vas pri obstoječem omrežju in da mora preskrba z elektriko v Bohinju seči tudi do Nomenja, je situacija ta, da je razlike prej omenjene proge od sv. Janeza do centrale in proge Nomenj — Boh. Bela le 3 kilometre, tako da je pravzaprav Bohinj najbližji kraj,« je v pismu povzel razmišljanja ing. Serene. Orisal je težak položaj elektrotehniške industrije in poudaril, da gradnja novih daljnovodov ni mogoča, če se ne prispeva precejšnja vsota a fond perdu. Navedel je primer Elektrarne Fala, ki pri svojih daljnovodih od vsakega odjemalca zahteva neko priklopitveno takso, v znesku 1.000 kron. Kajti le tedaj lahko drži običajna cena za električni tok. Vsak, ki ho~e imeti le eno `arnico od Fale, mora pla~ati ne samo in{tala-cijo, temve~ tudi takso 1.000 kron v fond za izgube. »V Bohinju so pa razmere za nas dru-ga~ne. Tam smo dobili toliko prej{nje-ga voja{kega materiala, ki ga zdaj prodajamo, tako da si iz tega vira krijemo te stro{ke za izgubo. Ob tem bomo po spojitvi Bohinja z Zavr{nico, lahko celo elektrarno prodali, tako da nas bo podalj{anje prav malo stalo. Pri tem bo dajal Bohinj precej{nji konzum, a le z razsvetljavo, kar pri Zavr{nici vsled ba-jerja ne pride v po{tev kot obte`ba in ostanejo vsi re`ijski stro{ki Zavr{nice enaki, medtem ko bi re`ija v Bohinju `e zaradi strojnikov v lastni centrali sama vse dohodke po`rla. S tem sem Vam podal glavne misli, so pa seveda {e drugi razlogi, ki pa po moji sodbi niso tako bistveni. Da se bodo drogi vrgli in da bo vsled tega obrat Bohinj, pa ne v samem omre`ju Zavr{nice moten, s tem sam ra~unam. Da se drogovi tozadevno umirijo, to pa ne traja eno, temve~ po mojih izku{njah tri leta. Vzdr`evalno delo bo tedaj v za~etku te`je, to pa napram drugim udobnostim po moji sodbi, ne pride v po{tev. Upam, da imate s tem vsa `eljena pojasnila,« je v imenu Kranjskih de`elnih elektrarn zapisal in`. Serenc. Kot sem opisal `e v prej{njih zapisih, se namera o zgraditvi povezovalnega daljnovoda in prodaji elektrarne Ukanc ni uresni~ila in je Bohinj vsa leta med obema vojnama uporabljal elektriko iz svojega proizvodnega obrata. KRAJEVNO OMRE@JE BITNJE SE [E NI GRADILO In`. F. Vergoja iz Kranjskih de`elnih elektrarn je z dopisom, poslanim iz @irovnice, 23. oktobra 1924, pod {tevilko 1514 Gradbeni direkciji v Ljubljani, da v posesti dopisa {t. 5933723 z dne 20. oktobra 1924 sporo~il, da se krajevno omre`je »Bitnje« z daljnovodom sploh ni gradilo. SPIS O PODATKIH BOHINJSKE ELEKTRARNE LETA 1926 Gradbena direkcija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je 5. marca 1926 dobila vlogo De`elnega sodi{~a v Ljubljani, s katero prosi za dopo{il-jatev spisov glede zveze centrale Za-vr{nica z Bohinjem. V odgovoru 15. marca 1926 je bilo sporo~eno, da se Bohinjski slikar Valentin Hodnik (Htorou Bavant) v dru`bi s svojim portretirancem. Hodnik je med Bohinjci veljal za sanja~a in ~udaka, med priseljenci pa je velikokrat na{el prijatelje, med drugim tudi med elektri~arji bohinjskega obrata. ^rno beli motiv na stekleno plo{~o F. [olarja, hrani Mrajan [olar, Bled. tozadevni spisi in načrti nahajajo pri Sreskem poglavarju v Kranju. ILUZOREN NA^RT UPORABE VODNE SILE BOHINJSKEGA JEZERA Med obema vojnama je moral nastati idejni načrt uporabe vodne sile Bohinjskega jezera, ki žal nima navedenega datuma in avtorja. Slednji pogumno razmišlja in teoretično predpostavko ob priloženi skici v rokopisu, uvodna izhodišča tudi za današnje razmere neverjetnega projekta, takole opisuje: »Skozi gorovje na južno zahodni strani Bohinjskega jezera se napravi 7000 metrov dolg predor, ki bi prišel iz gore na Tolminski (Goriški) strani ob koti 515- Od tam se vpelje voda, deloma v odprtem vodotoku, deloma v manjših predorih do točke 506, kjer bi se nahajal majhen rezervoar v višini 506 metrov nad morjem. Ker je dolina na isti strani približno 185 m nad morjem, bi se dobilo okoli 329 metrov padca (podčrtano). Pod iztokom Savice iz jezera se Savica zajezi in zajame še obenem pritok zgornje Bohinjske doline, Ribni- ca. Po potrebi se na jezu napravi zapornica, katera bi se ob ~asu hudih nalivov po potrebi odprla, da nepotrebna voda odte~e. Bohinjsko jezero ob ~asu hudih nalivov dvigne svojo gladino skoraj za dva metra. Ako se ustje predora postavi {e en meter ni`je, kot sedanje najni`je stanje jezerske gladine, nam tvori jezero velikanski rezervoar, v katerem bi bilo (3,5 kvadratne kilometre povr{ine in 3 metre globine) okoli 10 do 11 milijonov kubi~nih metrov vode v zalogi za ~as poletnega ali zimskega primanjkljaja. Na ta na~in bi se trajno dobilo 5 kubi~nih metrov vode na sekundo, kar bi zna{alo s padcem 320 metrov, 16000 konjskih sil.« Gledano z dana{njimi o~mi je »vele bohinjska akumulacija« {e veliko ve~ja iluzija kot ob prvem nastanku in poz-nej{ih ob~asnih razmi{ljanjih teoretikov, na katero se ne bi, v praksi zaradi vrtoglavih stro{kih in naravovarstvene za{~ite, upali niti pomisli, kaj {ele risati osnutke in ra~unati energetski potencial. DRAGO PAPLER 57 najprej je zdravje S športom nad KRONE ME Krene žile, zaradi katerih trpi veliko žensk, pa tudi moških, ne motijo le zaradi neprivlačnega videza, ampak lahko v hujših oblikah povečujejo tudi nevarnost tromboze. Pri zdravljenju te neprijetnosti ne pomagajo masaže, kopeli ali mazila, tudi zdravila so pogosto neučinkovita. Treba jih je odstraniti, sicer pa je to nadlogo se bolje preprečiti oziroma ublažiti. Svojim venam lahko med drugim pomagamo z veliko gibanja, z zdravo prehrano in s kompresijskimi nogavicami. V 58 zrok nastanka kr~nih `il je pogosto prirojena {ibkost stene podko`nih ven, ki se s~asoma preoblikuje v kr~ne `ile, najve~ pa k temu pripomorejo razni napori za noge, kot je zvi{ana telesna te`a, dolgotrajno sedenje ali stanje, pretesne hla~e ali nogavice in na-pa~na prehrana. Vene na nogah so na-mre~ veliko {ibkej{e od ~vrstih, z mi{i~jem obdanih arterij, ki odvajajo kri in kisik iz srca v druge dele telesa. Vene morajo biti tanke in raztegljive, saj so, denimo, pri nesre~ah s hudimi krvavitvami pomemben rezervoar krvi. Zaradi raztegljivosti pa so `al tudi manj odporne: ~e stojimo, naraste pritisk na njihove stene tudi do desetkrat, ~e sedimo, celo do stokrat. ^e se zelo raz{irijo, se fine zaklopke, ki so v venah me~ na petih do desetih centimetrih razdalje in prepre~ujejo vra~anje krvi navzdol, ne morejo ve~ trdno zapreti. Kri zato zastane in se zbere v grde modrorde~e `epe in vozle v venski steni, torej v kr~ne `ile. Takrat si ustavljena kri poi{~e nov odtok v o`ilje podko`nega tkiva in pogosto se razvije tako imenovani zasebni krvni obtok, po katerem venska kri ne odteka ve~ proti srcu, ampak si po nogi i{~e pot navzdol, v pravkar po{kodo-vane vene. V kr~nih `ilah se lahko zbere tudi poldrugi liter krvi, najbolj obi~ajno pa pol litra. Ta kri potem primanjkuje celotnemu telesu, zato so oboleli utrujeni, imajo te`ke noge, pogosto jim je slabo, te`ko se zberejo, lahko pa imajo tudi te`ave s srcem in krvnim obtokom. ODSTRANJEVANJE Z OPERACIJO ^e ljudem s kr~nimi `ilami ne pomagajo zdravila ali no{enje za{~itnih nogavic in se `ile {e naprej mno`ijo, je najbolje, da se odlo~ijo za operacijo. Pri kar 70 odstotkih prizadetih so globoke vene zdrave, zato lahko zdravniki brez te`av odstranijo kr~ne `ile. Druga~e je pri preostalih 30 odstotkih, ki imajo zama{ene tudi globinske vene, zato si i{~e kri pot skozi podko`ne vene. ^e jih dajo odstraniti, se pojavijo nove kr~ne `ile in zaradi tega obtok krvi proti srcu {e bolj zastaja. Tako se pove~uje nevarnost tromboz oziroma nastajanja krvnih strdkov. Kr~ne `ile torej niso tako ne-dol`na nadloga oziroma le lepotna pomanjkljivost, ampak lahko pov-zro~ijo tudi, kot `e re~eno, trombozo, sr~ne bolezni ali plju~ne embolije. Kljub temu je preplah odve~, saj se da te `ile odstraniti – dolge kr~ne `ile, ki se raztezajo po celi nogi, odstranijo zdravniki operativno, kratke pa sklerozirajo. To pomeni, da z naj-tanj{imi `ilami vbrizgajo v veno snov, ki se razpr{i ter razbije strdek. KAKO POMAGATI SVOJIM VENAM? Glede na to, da so glavni vzroki za nastanek kr~nih `il dolgotrajno stanje na nogah, veliko sedenja in premalo gibanja, pomagamo svojim venah s ~im ve~ {portnimi aktivnostmi. Najbolj{e so plavanje, hoja, tek in kolesarjenje. Pri tem so namre~ no`ne mi{ice najbolj obremenjene, zato bolj potiskajo kri proti srcu in prepre~ujejo zastajanje. Manj pripo-ro~ljiva {porta sta nogomet in tenis, kjer se zaradi mnogih nenadnih ustavljanj tlak v `ilah {e povi{a. Zelo pomembna je prav tako zdrava prehrana, zlasti sadje, solate, presna zelenjava, vrtnine in polnozrnati izdelki. Sicer pa pomagajo tudi kompresijske novice, ki pritisnejo na povr{inske vene, zato najde kri pot po globokih venah in se ne {iri ve~ po podko`nih. Za razliko od teh nogavic pa hla~e ne smejo biti preve~ oprijete in ne smejo stiskati. Najslab{e so tesne kavboj-ke v kombinaciji z dolgotrajnim sedenjem. Prav tako {kodi `ilam prhanje oziroma kopanje s prevro~o vodo, ampak je nasprotno bolj pripo-ro~ljivo prhanje z mrzlo vodo, kar pospe{uje prekrvavitev. Slednjo pos-pe{imo tudi z razmigavanjem med delom v slu`bi. Dovolj je `e, ~e od ~asa do ~asa dvignemo noge na mizo, naredimo nekaj korakov, se tu in tam odre~emo dvigalu in se raje podamo po stopnicah. Kr~nim `ilam lahko seveda tudi {ko-dujemo oziroma {e pospe{ujemo njihovo nastajanje. Zato ne smemo jemati zdravil za odvajanje vode, saj ta izsu{i telo in zgosti kri. Poleg tega se moramo ~im prej znebiti tudi od-ve~ne te`e, saj vsak odve~ni kilogram oblikuje gosto kri v venah me~, in tesnih pajkic in kavbojk, saj zadr`ujejo kri, zato se pod njimi kr~ne `ile zares razbohotijo. Kr~ne `ile marsikomu pokvarijo poletne po~itnice, saj grde in izbo~ene `ile niso ni~ kaj prijetne na pogled, ~etudi to ni ni~ nenavadnega – zaradi njih trpi vsak ~etrti Zemljan, zlasti tisti po {estdesetem letu starosti. Kljub ~rnogledim napovedim pa se da statistiko vendarle prelisi~iti z redno telesno vadbo, zdravo prehrano in izogibanjem pretesnim obla~ilom. SIMONA BANDUR Povzeto po Mojem zdravniku, velikem zdravstvenem vodniku za vso dru`ino rekreacija Veriga PELCEV Ta mesec mineva natan~no pet let, odkar redno pi{em za rubriko Rekreacija v Na{em Stiku. V tem ~asu smo skupaj prehodili {tevilne poti, obiskali velik del slovenske pokrajine, se povzpeli na {tevilne vrhove, spomnili na vrsto zanimivosti. Naj mi bo zato ob jubileju dovoljen nekoliko druga~en pristop. Tokrat te bom popeljal v meni posebno drage kraje. Z mano bo{ od{el v svet, kjer imajo gore svojo du{o, kjer ni markacij, kjer bo{ redko koga sre~al. Pot te vodi v Zadnjo Trento, idili~no dolinico pod Vr{i~em, kjer je izvir So~e in prijazna planinska ko~a. Pogled ti objame vrsto vrhov, katerih imena morda razbere{ {ele s pomo~jo zemljevida. V daljavi stoji ponosni prvak Bav{ki Grintavec. Ime ima tak{no zato, ker je »grintav« – to pomeni, da je skala kru{ljiva. Pot te vodi ob suhi strugi, {e pravi ~as pa zavi-je{ desno v gozd. Nadaljevanje ob strugi te sicer pripelje do slapov pod planino Zapotok. Slednja je tvoj cilj. Stoji na travnati ravnici nad izvirom Suhega potoka. Poskusi piti v bli`njem izviru, pa bo{ videl razliko z mestno vodo! Zdaj si v osr~ju velikanov, vzhodno je {iroko ple~e Srebr-njaka s svojo verigo vrhov, na drugi strani pa se podobe gora, kamor si namenjen, {e skrivajo. Obnovljena pastirska bajta ti omogo~a dokaj ugodno spanje, no~ pa ima tu svoj ~ar. Potem se odpravi{ dalje. Do poljan, imenovanih Za Razorcem, ima{ ve~ mo`nosti. Lahko gre{ po strmi grapi pred planino ali po gozdnem hrbtu desno nad to grapo, {e najla`je pa je po travnati gredini vi{je nad planino. Nekdaj so do tja vodile pastirske poti, danes pa so le {e sledi ali pa {e to ne. Na teh poteh sem neko~ v travnati izbici na{el srnjega mladi~a, tako nebogljenega, da {e pobegniti ni mogel. Kdove kako pa je kon~al gams, ki sem ga ob drugi prilo`nosti na{el v strmi grapi. Narava skriva svoje skrivnosti, v~asih jih odkrije, ti pa mora{ biti pripravljen in jih takrat ujeti. Gozd se umika, podrast je vse gostej{a, razgledi se {irijo. Si na ob-mo~ju gadov. Ne poznam kraja, kjer bi jih bilo ve~. Vendar ni potrebe po paniki, le pozoren mora{ biti in se jim umikati. Nekje sredi travnatih poljan pre~i{ markirano vezno pot [pi~ka – Kanski preval. Nad potjo vstopi{ v strmej{i svet, kjer si prehode izbira{. Ko se strmina uravna, stoji{ pred visokogorsko kotanjo, imenovano Velika planina. Tu so neko~ kopali `elezovo rudo, pod Italijo pa naj bi tu stala celo ko~a. Kra{ki svet te usmeri v desno pod po-bo~ja Grive. Iz okolice izstopata ostra Skutnik in [pi~ica na levi. Strma gru{~nata grapa te pripelje na ostro {krbino med Nizkim vrhom in po-bo~jem Zadnjega Pelca. Po strmih travah se vzpne{ na prvega v verigi. ^e ti megle to dovolijo, se s pogledom sprehodi{ po okoli{ki divjini. Trave dolo~ajo barve tukaj{njih gora, jeseni so rjave, druga~e zelene, pozimi seveda bele. Ostra {krbina in gladka skalna zapora te lo~ita od sosednjega, vi{jega vrha. ^e nisi ravno »izborni« plezalec, se vrne{ nekoliko ni`je, kjer bo{ odkril prehod, ki vodi na sosednji vrh. Na desni se odkrije {e ena idili~na kotanja, Srednjica. ^aka te pravi trentski spust po strmih travah do sedelca, iz katerega se brez te`av vzpne{ na drugi, Srednji Pelc. Lahkoten in razgleden greben te vodi do tretjega, Velikega Pelca, do katerega pripleza{ ~ez kratek skalnat prag. Zdaj te ~aka najlep{i del poti. Pleza{ po nazob~anem grebenu, kjer se pogled ustavi {ele globoko spodaj. Ta del pa je kratek, traja le dol`ino dveh razte`ajev. Kmalu stopi{ na prostrane trave, kjer se greben raz{iri. Tu sem neko~ »podil« pred sabo kozorogovo dru`ino, ki se mi je z grebena umaknila pri gladkem pragu {ele za zadnjim vrhom. Spet se trave umaknejo raz~lenjenemu in ostremu grebenu, ki ga prekinjajo ostre zareze. ^e bo{ pozoren, bo{ videl tam veliko zagozdeno skalo, ki tvori veliko okno. Vrh zadnjega, trapezu podobnega, Pelca nad Klonicami, je prostran in dru-ga~en, kakr{na je pot do njega. Zdaj je ~as, da se razgleda{, prej si vendar gledal le predse! Na severu kipi v nebo prvak Jalovec, za njim levo je visoki Mangart, globoko pod tabo Zadnja Trenta in Bala, na zahodu mo-go~na Lo{ka stena, v daljavi Zahodni Julijci. Prvi~ sem stal tu gori v sne`nem mete`u, in to julija! Poglo-bi{ se v okolico in vase ter u`iva{. Ko se spet odpravi{, te ~aka strm in oster greben, izredna globina na obe strani in nekaj zahtevnih plezalskih mest, ki te pripeljejo do zadnje, [krbine Za Gradom. Od tu sestopi{ do male ko~ice pod [pi~kom, od koder te do izhodi{~a pripelje markirana pot. Plezanja ima{ za danes dovolj. Utrujen, a izpolnjen, odlo`i{ nahrbtnik. Vtisi {ele pridejo za tabo. So neiz-be`ni in ostanejo. Seveda sklene{, da bo{ spet pri{el. VLADIMIR HABJAN 59 kri`anka {ale 60 SLOVEN. TISKOVNA AGENCIJA TUJA ANA ALKALOID V ČAJU, TEIN avtor VINKO KORENT SREDIŠČE VRTENJA SORAZMERNI DEL, DELEŽ RALLY PO NASE LUTKAR MAJARON VOLONTER CEDO OBLAK ZIMSKA PADAVINA, SREZ IT. FILM. REŽISER (SERGIO) SVETOVNO MORJE KAR DAJE HOC, KREPKOST PRIPADNIK ARIXEV ALP. KLIN Z NAVOJI SL. PESNIK (JOŽE) OLIVER HARDY M. IME (iz ATOM) PEVEC JOCKER ANDREJ KURENT SPREMLJEVALCI GR. BOGA EROSA IGRANJE NA ORGLE ZID VRSTA HRASTA PRAVLJIČNO BITJE LETALSKA POSTA PEVEC PESTNER NOVINAR MAHKOTA EMIL NAVINSEK PRIJETEN, VČASIH PIKANTEN VONJ KARIKATURISTA PRIMOŽIČ risba JUNAK ENEIDE, ENEAS PREBIVALCI TAJSKE TROPSKI PLAZILEC GL. MESTO ŠVICAR. AARGAU IGRALEC RADKO POLIC SODARSKO ORODJE HITER LOVSKI PES ZORANA ZEMLJA PESNICA SKERL MANJ KOT ENA ZEVSOVA REDNICA TELUR POD UMA ARGON REKA MED BOSNO IN HRVAŠKO GRŠKA ČRKA Pogovarjata se dve mi{ki. »Ti, a ve{, da imam novega fanta?« »Kateri pa je?« »Tisti, tam zgoraj.« »Trapa, a ne vidi{, da je to netopir.« »Baraba, meni pa je rekel, da je pilot.« Sedita dve starej{i gospe na klopci v parku. »Kdo je tisti gospod, ki nas stalno gleda?« »Verjetno kak{en iz antikvariata, draga moja.« Katra `enska vedno ve, kje je njen mo`? Vdova. Zakaj so vse stevardese lepe? Zato, da se lahko letalo dvigne. Janezek ob~uduje mamo v dragoceni novi obleki. »Mama, prekrasna je. Ali ti jo je o~ka kupil?« »Ve{ kaj sine, ~e bi njega ~akala, {e tebe ne bi imela.« Pride `enska v najbolj{ih letih k zdravniku. »Gospod zdravnik, pomagajte. Trpim zaradi impotence.« »Kako zaradi impotence, saj ste vendar `enska!« »Impotenten je sicer res mo`, trpim pa vseeno jaz.« Pogovarjata se sve`a ljubimca. »Ti, a ve{, da znanstveniki trdijo, da seks pomaga pri vnetju sklepov. »Pa saj ti nima{ vnetja sklepov.« »A {e nisi sli{ala za preventivno medicino.« »Pravi{, da si za umor svoje `ene dobil samo pogojno kazen. Kako je to mogo~e?« »Pa kaj je tu ~udnega, saj sem bil njen drugi mo`.« »Kak{no zvezo pa ima to?« »Sodnik je bil namre~ njen prvi.« V lekarni. »A lahko dobim malo strupa za ta{~o.« »A imate recept?« »Nimam, lahko pa vam poka`em njeno fotografijo.« D$C 50