9. številka
V Ljubljani, dne 1. marca 1919.
VL leto
Delavec izhaja vsak petek a datumom naslednjega tet — Naročnina za celo leto K 10-—, ta pol leta K u Jetrt leta K m Nnumum Številka 20 Tin. Naročnina za Nemčijo za mto leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Pofiityatve na aredniStvo in apravniitvo Uak^u«, ftelenborgova um štev. 6. n. nadrtr.
DELAVEC
hlNlliK
•totpnimip*-
wJo, to atov: pri etkratol ekjavi pe II vtoL, pri trikratni pt M vto-, pri M-kntoJ p* M vta, pri cato-totnlk oktavah po 13 ris. m vsakokrat, — Za ium fcriaveiM.aUnepetitvntice 34 vto. — Reklam. ao poM> ata« proeto. — Nefrankir*-
Laiidemokratlzem.
Dobre posledice vsakega preobratu so vselej spremljali tudi ostudni pojavi, ki zbujajo pri ljudeh poštenega naziranja in poštenih namenov gnus. Take pojave se opaža tudi pri nas. Ali ni mar tako? — Zoprni servilisti, ki so se prekašali v tem, kdo izmed njih je boljši monarhist in kdo izmed njih zna boljše vklanjati hrbet pred nemoralno dinastijo Habsburžanov, so se prelevili v republikance, seveda le na videz. Najzagrizenejši reakcionarci in oportunisti postajajo grmeči radikalci in av-strotili pristnega kova, ki so teptali pravice širokih ljudskih tjtas ter renegatje jemljejo patri jotizem v zakup. In množica ouih, ki so uiaterijehio in financijelno široke plasti prebivalstva privela na rob propada s svojo zakotno trgovino in drugim oderuštvom, postajajo sedaj narodni meceni — dobrotniki! Vsi imajo sedaj na jeziku krasno, krilato besedo — demokratizem, vsi pa so obenem tudi vedno pripravljeni ria judežev poljub. Vsi so postali demokrati, bolje rečeno, hočejo se svetu pokazati kot demokrati. Demokratizem izrabljajo baš v sedanjem trenutku, ker čutijo, da jim absolutna nadvlada in moč čim dalje, tem bolj uhaja iz rok in prehaja v roke Širokih slojev naroda. Dokler so bili v p<xsesti neomejene moči in dokler jim je ta moč zajamčena ter varovana po oboroženi sili, jim demokratizem niti v sanjah ni prišel na misel. Demokratizem znači vdanost, privrženost in Iskreno ljubezen do najnižjih v narodu; takega demokratizma pa gospoda nikoli ni poznala. Pravite, da ste demokrati, ali ni še dolgo tega, ko ste delavsko množico smatrali za ničlo.
Delavske množice po krivdi sedanjih tudi-demokratov niso soodločevale na pobotnici človeštva, zato pa jih tudi niste upoštevali. Danes pa, gospoda, danes je prekasno I Poznamo vas že dolgo, zato pa ' vemo, da tudi danes niste demokrati, nasprotno. navadni farizeji ste!
Vaša namera je naravnost satanska, nadeli ste si krinko demokratizma, pod katero hočete ljudstvo omamiti, pokazati se mu kot prijatelj, da ga pritegnete na se in da si zagotovite zopet nadvlado in moč. Kakor hitro bi se vam ta prevara posrečila, tedaj bi se zopet pokazali v pravi hiči, namreč kot hijene.
Kakšna naj bo bodočnost onih množic, ki so zadnjih pet let trpeli in prelivali kri m se vračajo sedaj iz raznih bojišč in iz ujetništva? Mar naj li zopet postanejo beli sužnji onih, ki so zapravljali čas v brezdelnem postopanju onih pijavk, ki so tudi med vojno živeli v obilici in so si na oderuški način nakupičili bogatstva na račun njihove bede in njihovih muk? Nikdar, gospoda, sl prizadete množice ne bodo pustile zatemniti svojo bodočnost, nikdar se ne bodo dali več preslepiti in če se stokrat izkušate opravičevati s tem, da postajate narodni meceni, plačujete narodni davek in se proglašate kot demokrate. Dosti je bilo slepljenja, dosti nam je stari avstroogrski sistem zatiral dušo in telo; zaraditega smo zastavili vse moči, da ga zatremo. No zatrli ga nismo še popolnoma. $e se nam pokazujejo pred očmi
spomini nanj.. Srečavamo jih — na ulicah, v uradih — povsod.
Ne le želja, temveč dolžnost in pravica naša je, porabiti vse poinočke, da se čim preje pogubonosnih ostankov naše mačehe Avstroogrske otresemo ter rešimo. Potrebno je, da skaljeno ozračje očistimo, staro pa razderemo. Pri čiščenju in razdiranju seveda ne sme ostati, graditi je treba novo. Naše meščanstvo si domišlja, da gradi, čeprav polovičarsko, in da je s svojo gradnjo gotovo. Odkrito kličemo temu meščanstvu, da se z njegovim upo-stavljanjem novega reda ne strinjamo in tudi nikoli zadovoljni ne bomo. Kdo so tisti, ki pri upostavljajaju novega reda pri nas igrajo prve gosli? Večinoma so kompromitirani, ljudje pravega avstroogrske-ga tipa, večinoma osebe, ki sicer znajo razdirati, novega upostavljati pa ne. Za take elemente ni prostora med resnimi ljudmi. Usodo naše države smemo zaupati in poveriti le osebam, katerim so interesi najširših slojev sveti. Sveti posebno socialni Interesi delovnega ljudstva, osebam, ki ne silijo svoje osebne interese v ospredje in ne zavajajo ljudstva na stranska pota. Bog mamoh je tekom zadnjih let pokvaril takorekoč vso človeško družbo, ubil ji je čut morale in pravičnosti, ta bog, ki se ne boji ne lakote, ne smrti tisočev proletarskih družin, je zmožen, da uniči temelje naše bodočnosti.
Vsem onim, katerim je pri srcu pravična socialna zgradba naše mlade države, naj se postavijo na našo stran. Z združenimi močmi delovnega ljudstva naj Jugoslavija zavzame dostojno mesto v pomlajenem človeštvu.
Vatno za vojake, Invalide, vdove In sirote.
I.	Pristojbine vojakom, ki gredo na zdravstveni dopust
Za ono moštvo, ki je poslano v svrbo pravočasne in hitre Izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozirov iz bolnice, velja odlok bivšega c. in kr. vojnega ministra od dne 1. aprila 1918, odd. 14., št 4240.
Prosilec ima pravico do dnevnega pavšala 3 kron.
Ta pavšal se pri dopustih do štirih tednov za ves čas dopusta (to je 28 dni) izplača vnaprej pred odhodom. Znesek izplača bolnica, ki pošlje moža na zdravstveni dopust. Če traja dopust več kakor štiri tedne, dobi moštvo te pristojbine naknadno pri kadru, pri katerem se ima javiti po preteku dopusta. Na prošnjo pa ti kadri lahko znesek tudi mesečno ix)šljejo prosilcu na dopustu po pošti.
Ta pavšal 3 kron na dan, gre tudi možu. ki je poslan na zdravstveni dopust do treh mesecev iz kakega okrevališča (oddelek za rekonvalescente).
Če vojak na kakem zdravstvenem dopustu potrebuje zdravnika, naj se poda v bližnjo vojaško bolnico, ali pa v bolnico Rdečega križa.
IL Pristojbine vojakom, ki se vračajo iz ruskega vjetništva.
Vojaki, ki se vrnejo iz ruskega ujetništva, dobe vse pristojbine za čas ujetni-
štva. Gredo naj »e zaradi tega zglasit k gospodarskemu upadu pristojnega polka. Ako pa ta polk od sedaj v našem ozemlju, naj se obrnejo oni od bivše skupne v tiske (infanterija) k ljubljanskemu pešpolku, oni bivšega domobranstva k slov. plan. polku, a oni od topništva k topniškemu poveljstvu v Ljubljani Pripadniki bivšega 97. pešpolka naj to opravijo pismeno na tržaški pešpolk v Mariborn.
UL Civilna obleka odpuščenih vojakov.
Če se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porab na vojaška obleka kot nadomestek izročiti Je bil torej mož od svoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka kot nadomestek velja.
Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima Osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krtfcto obrniti ter tam svojo obleko prevzeti če obleke ni več tam. lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva.
Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Avstriji itd.), Ima prosilec prošnji za odškodnino priložiti Izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi shranil ter je ui več vrnjene dobil; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razen potrdila, oziroma izjave, da se je obleka izgubita, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzela Tako opremljene prošnje se naj potoni občinskih uradov vojaški httendanci v Ljubliani pošiljajo.
Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada, oziroma vojaška uprava odškodnino v dertarjn do največ 80 kron aH na civilno obleko v natura poravnala.
IV. Pokojnine invalidov, vojaških vdov in sirot in vojaških vpofcojcncev za februar.
Vsem tem osebam Izplačuje pokojnine, invalidnine 1 preskrbovalnine šc vedno penzijska likvidatura na Dtmajn.
Za mesec februar so bile že pripravljene vse izkaznice, da se Izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunaju. Ker pa je promet dunajske hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila, da se tl zneski ven-tlar pošljejo potom dunajske poštne hranilnice, kar se No zpodik) v nekaj dneh. Zato naj nihče ne pošilja pritožb na Dunaj, ali na vlado v ljubliani, ampak naj potrpi nekaj dni.
V. Zaostale pokojnine invalidov, vdov in
sirot
Penzijska likvidatura ua Dunaju izplačuje potom poštne hranilnice na Dunaju tudi vse zaostale pokojnine še vedno vojakom, vdovam in sirotam in invalidom. Pri ogromnem številu teh oseb m vsled pomanjkanja uradniških moči, pa vendar marsikdo ni dobil penzije že več mesecev.
Komur se res mudi za denar in ne more Dočakati, flaj svojo .pokojninsko polo in zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na ^Komisijo za preskrbo vračajočih se vojni-kov« v Ljubljani, Turjaški trg št 4. Navede naj natančen naslov in za katere mesece ima dobiti še pokojnino. Vsi dopisi glede zaostalih pcnzij naj se pošiljajo samo tej komisiji, ne pa poverjeništvu za socialno skrb ali Konzularni agenturi na Dunaju. Pri tej komisiji naj se oglasijo tudi stranke ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano.
VI.	Podporo vojakom, ki so odpuščeni od vojaške službe.
Ob odhodu iz vojaške službe je marsikateri vojak popolnoma brez sredstev; če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor Ki. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden.
VII.	Trafike.
' Trafike na splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafike, ne vlagajo že sedaj svojih prošenj. Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje.
Deželna vlada za Slovenijo,
poverjeništvo za socialno skrb.
Trije sovražniki, m
Delovno ljudstvo ima tri sovražnike. Prvi njegov sovražnik je lakota, drugi nezavednost in tretji strah. Lakota ga je napravila podobnega živali. Strašno in težko je njegovo breme, silni so udarci lakote. Delovno ljudstvo trpi, oblito s krvjo, za-eno s solzami vred pije svojo lastno kri. Lakota goni kmetiča in delavca, moža in ženo, starce in otroke na delovni trg, kjer se ponujajo kričeč: Kupite delavca! Mi prodajamo vse, kar imamo — telo, dušo in zavest ! Prodajamo se po ceni — delati vam hočemo do blaznosti, kopati se v znoju pri svojem delu, za prenašanje jarma na svojem vratu, vam bomo hvaležni poljubljali noge. — Kupite delavca — poceni smo, poceni.
Mi nočemo nič druzega kakor — košček kruha, da ne poginemo lakote, in malo cap, da zakrijemo svojo goloto. Tako trguje delovno ljudstvo. Goljufi, grabeži, bogati in vplivni ljudje prihajajo in kupujejo delavca, njegovo telo in dušp. Polne so delavnice, tovarne, rudniki, železniška in druga podjetja. Vrisk veselja se razlega povsod . . . Toda mriogo jih je ostalo ne-kupljenih. Bogataši in mogočneži so jih ostavili, da bi jih imeli v rezervi, da bi onim, ki so jih zasužnjili, lahko rekli: »Pazite in delajte, kolikor vam vaše moči dopuščajo, ker sicer vzamemo druge na vaše mesto.«
Lakota pa še kliče na pomoč legar, kolero, kugo in kosi proletarijat.
Drugi sovražnik delavstva je nevednost.
Gostija bogatašev . . .
Njihove mize se šibe pod težo najraz-novrstnejših jedil, v potokih teče vino. Svojini psom pa mečejo več kakor ljudem — delavcem. Kakor sijaj zlata se blišče dragocena oblačila njihovih ljubljenk, za-dovolino jim odsevajo njihove oči. Njihovi otroci so zdravi, oblečeni, obuti in siti. Na stotisoče delavcev dela cele dneve in noči svojega življenja, da dobavijo bogataški deci lepe igračke. A na tisoče delavskih otrok se suši in veni po tvornicah, bosih, lačnih in bednih. Žene delavcev ne poznajo materinske sreče, tudi te delajo.
Njim bi sicer ne bilo treba delati, toda čim je kupljen delavec, je kupljena tudi njegova žena, so kupljeni tudi njegovi
otroci. Potrebno je samo, da ga malo požene in delavec pozabi na oddih.
Delovno ljudstvo vidi vse to, pri tem si pa misli: Tako mora biti — on je gospodar, jaz pa sem njegov sluga, hlapec. Tako modruje, ker je neveden. Pridejo duhovniki in drugi taki in enaki ljudje ter mu govore: Vaše je kraljestvo nebeško in tisti, ki je bil zadnji, bo prvi; toda zato, ker to vemo in vam to zagotavljamo, nam morate plačati, odstopiti nam morate del sadu svojega truda. Delovno ljudstvo posluša in veruje in krivi dalje svoj hrbet po tovarnah, fužinah, na progah železnic, v pisarnah, pri pečeh, žagah, ob največji vročini, ob največjem mrazu, vdihuje otrova-ni zrak po rudnikih in rije kakor krt po njivah bogatašev, da bi plačal tudi »božjim služabnikom«. Vse to dela, ker je nezaveden.
Pridejo drugi mogotci sveta, ki mu govore: Mi te ščitimo in varujemo pred tvojimi sovražniki, da lahko svobodno delaš, dolžan pa si, da nam zato plačaš. Tvoje sinove nam moraš dati, da se bodo horili s temi sovražniki. In delovno ljudstvo veruje. Koplje se v svoji krvi, plača in svoje otroke pošilja v gotovo smrt
Vse to dela, ker je neveden. Vsi se preživljajo od truda njegovih rok, vsi mu sede za vratom — tvomičar, veleposestnik, duhovnik in učenjak, celo država sama. Vsi se Hranijo ob njegovem znoju, z njegovo krvjo. Prezirajo ga, z nogami teptajo in ga imenujejo roba in berača. In delovno ljudstvo — to dobro naivno dete — ne razume, da so vsi ti dobrotniki njegovi kupci, lastniki njegovega telesa in duše, ljudje, s katerimi vodi borbo za življenje in smrt, da je treba uničiti gospostvo človeka nad človekom, izenačiti pravice in uveljaviti svobodo.
Delovno ljudstvo vzdihuje in trpi.
Tretji sovražnik delovnega ljudstva je strah.
Stati pred razžarjeno pečjo, Iz katere skače na tisoče isker; delati v smradljivih delavnicah, v mračnih rudnikih, kjer mu preti venomer nevarnost, da ga ubije, in kjer mu požar in dušljivi plini neprestano prete, tega se delavno ljudstvo ne boji. Ubijati v vojski in izpostavljati se sovražnim strelom — ga ni strah. Ampak pod udarci svojega gospodarja, uradnika In drugih kloni glavo iz strahu.
Zemljo so mu vzeli in prodali kakor vsako drugo stvar.
Skladišča bogatašev so polna živeža, a delovno ljudstvo gladuje in se — boji...
Vasi In mesta trpe, poedinci so jih ugnjetill. Malega števila se boje tisoči ljudi.
Delovno ljudstvo se kloni, dela in miruje kakor ukovano iz — strahu. Na tno-riš-če vodijo njegove sinove, zato, ker so ljubili svoj narod in vzpodbujali v njem smelost ter voljo in delovno ljudstvo stoji okolo gomil.
Toda niti ena roka se ne dvigne, da bi napadla sovražnika in s svojimi sotrpini sočasno udarila po sovražniku in se borila za svobodo, bratstvo in enakost.
Tri sovražnike ima delovno ljudstvo — lakoto, nevednost in strah . . .
Bančni kapital.
| Nedavno tega smo poročali, da je prešla Samassova tovarna v Ljubljani v bančne roke in zdi se, da se bo bančni kapital, torej organiziran velekapital, polagoma polastil vseh večjih industrijskih podjetij na Slovenskem in v Jugoslaviji sploh. To pot, kakor čujemo, gre za eno izmed največjih podjetij na Slovenskem, za »Kranjsko industrijsko družbo« na Jesenicah na Gorenjskem. Kakor govore vesti, je kupni pakt takorekoč že izvršen, kupec je to pot »Jadranska banka«. Jadranska banka je internacionalni, špekulativni denarni zavod. In kakor smo Iz zanesljivega vira izvedeli, stoje pri nakupu Jeseniških fužin za Jadransko banko
amerikanski kapitalisti. Celo veliko podjetje je do sedaj bilo deloma v rokah domačih Nemcev, deloma v rokah tujcev, ki so bili v skupni družbi. Sedaj pa sc zdi, da pridu v popolnoma tuje roke In da bodo vsi prebitki in dobički plodonosnega podjetja romali v Ameriko 1 Bližnja bodočnost v takih razmerah za delavce ni posebne mična. Čudno pa se nam zdi, da naša vlada kretanjc kapitalizma, ki ne bo v prilog ne delavcem, ne državi, mimo gleda. Prej ali slej se bo morala vlada in parlament pečati z vprašanjem podstavitve vseh rudnikov in večjih Industrijskih podjetij. Vemo, da stvar ni kar tako enostavna, in da zahteya to neke predpogoje, ki jih ni mogočo prezreti — ureditev valute, nakup surovin, vnovčevanje izgotovljenega blaga, kar je vse v zvezi z ugodnimi trgovinskimi pogodbami. To so vse stvari, ki se jih pri podržavljenju mora upoštevati. Tudi redno poslovanje legislative — repre-zentantinje naroda je potrebno, vsega tega še nimamo. Dasl nas druge iz Avstrije nastale države v vsakem oziru prehitevajo, vendar pa bi sl naša vlada vsaj za dogledno bodočnost lahko zagotovila prevzetje takih podjetij, če bi bila, recimo po češkem vzoru, izdala naredbo, s katero bi bila prodajo privatnikom, družbam in bankam enostavno prepovedala in si pridržala izključno pravico svoječasnega prevzetja.
Preti narn nevarnost, da bo ententni kapitalizem smatral Jugoslavijo za molzno kravo, in kakor hitro se mu posreči, udomačiti se pri nas, tedaj bo poznejše podržavljenje čim dalje težje, ker enkrat udomačeni, mogočni ententni kapitalizem ne bo hotel plodonosnih podjetij pri nas iz-lepa izpustiti iz krempljev.
Na splošno škodo narodnega gospodarstva pri naši vladi za te stvari ne opažamo nikakršnega zanimanja in tudi nikakršnega razumevanja. V stari Avstriji so bile politične razmere korumplrane, nič boljše pa niso v Jugoslaviji. V ospredje se silijo gospodarsko nesposobni politični koristolovci. Gospodarstva sposobnih ljudi se prezira na škodo celotnemu ekonomskemu razvoju države in naroda. Kdor zna več radikalizirati, glasneje kričati hi spretneje intriglratl, prihaja do veljave. Trpi in trpelo bo delavstvo, trpi in trpela bo država sama. Manj političnega frazer-stva in več smotrenega gospodarskega dela nam te nujno potrebno.
Denarja v naših številnih denarnih zavodih je toliko, da ne vedo kam ž njim, niti obrestovati ga ne bodo mogli več, tega naj bi vlada vzela in vtaknila v Industrie, ker sicer se tudi finance ne bodo ozdravele.
Resolucija ljubljanskega tobačnega delavstva.
Tobačno delavstvo, zbrano na svoji skupščini, je sprejelo naslednjo resolucijo:
Tobačno delavstvo, zbrano dne 14. svečana t. 1. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani na občnem zboru podružnice Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev, oziroma na ustanovni skupščini Osrednjega društva za tobačno delavstvo, ponovno opozarja:
I. Temeljne plače tukajšnjega tobačnega delavstva že dolgo vrsto let nisi bile izboljšane, vsled česar se prosi merodajne činitelje v državi SHS, da čimprej vse potrebno ukrenejo, da se na podlagi spomenice, vložene lansko leto, temeljne plače delavk in delavcev znatno zvišajo.
II. Sedanji dopust je nezadosten; prosi se, da se isti uredi tako, da bo znaša’:
a) po preteku 1 službenega leta 3 dni
b) po preteku 5 službenih let 7 dtu
c) po preteku 10 službenih let 14 dui.‘
III.	Vsled nastalih razmer pred vojno In med vojno se v tobačno tovarno ni sprejelo na novo v delo nobenih delavk.
zaraditega so delavke, ki so bile leta 1912
zadnje sprejete v delo, še danes, po šestih letih, na najnižji mezdi. Prosi, da se dotič-nc delavke pomakne v višji mezdni razred.
IV.	Zadnje mesece se dogaja, da delavstvo s pogojno plačo (takozvani Ge-ding) ne more izvršiti one množine dela, da bi doseglo nižino pogojne plače, vsled česar je delavstvo oškodovano, tako na primer zabojni mizarji, ki so bili v zadnjem času v več kot 12 mezdnih tednih prikrajšani pri plači na teden za znesek od 2 do 8 kron. V takih slučajih naj bi se delavstvo uvrstilo v tedensko plačo s primerno doklado.
Enaka krivica se godi namestujočim delavcem (uvrščenim v takozvani substi-tut) s tedensko plačo po 16 K 50 vin., da-siravno imajo že 10 do 20 let službene dobe. Da se temu odpoinore, in da prizadeti ne bodo čakali na uvrstitev v pogojno plačo mesece in leta, naj se jih po njih službeni dobi pomakne v višje mezdne razrede.
VI. Dogaja se, da se posamezni delovodje obnašajo napram delavstvu netaktno, da ne rabimo hujšega izraza, se poslužujejo napram delavstvu v službi neprimernih izrazov in dovtipov, tako zlasti v ključavničarskem oddelku, kjer se zaradi nerodnega in neokusnega nastopanja delovodje, oziroma mojstra, napram podrejenemu delavstvu skoro vsak dan pojavljajo večji ali manjši konflikti. Prosi se, da se dotičnike pouči, kako se imajo obnašati napram delavstvu, da se prepreči morebitne neljube posledice.
VII. Pri rokodelcih naj se odpravita A in B, izvzeinši strojnika pri parnem kotlu in mehanike, ustanovi pa naj se samo ena kategorija z znatnim povišanjem mezde.
VIII. Tobačno delavstvo je sedaj brez zavarovanja za slučaj nezgode. Pred vojno je bilo tobačno delavstvo zavarovano pri zavarovalnici v Trstu. Med vojno pa je bivša c. kr. tobačna uprava vzela nezgodno zavaroavnje tobačnega delavstva v lastno oskrbo, to pa na način, da je tobačno delavstvo za po predpisih mu pripadajoče dajatve v slučaju nezgode skoro da opeharjeno. Način zavarovanja, uveden leta 1915, se odločno odklanja. Prosi se, ukreniti vse potrebno, da se nezgodno zavarovanje čimprej uredi.
IX. Tobačno delavstvo želi, da se čim prej ustanovi inštitucije delavskih zaupnikov, izvoljenih od delavstva po proporcu. Naloga zaupnikov bi bila, reševati vsa sporna vprašanja med delojemalci in delodajalcem, kar bi bilo v obojestransko korist. Prva naloga zaupniškega zbora bi bila, preiskati pritožbe zaradi slabega prirejanja jedil v tovarniški kuhinji, in odprava ugotovljenih nedostatkov.
Odboru organizacije se naloži, da predloži resolucijo tovarniškemu vodstvu in jo po potrebi še posebej ustno ali pismeno utemelji.
f
Ljubljana, 14. svečana 1919.
Shodi.
Ustanovni zvezln zbor -oMeuiiiega društva usnjarjev se je vršil v nedeljo pod predsedstvom sodr. Novšaka. O dnevnem redu je poročal s. Petejan. Sprejeta so bila soglasno pravila osrednjega društva in podružnic. Ravno tako ja- bil soglasno sprejet zvezin opravilnik, iz katerega je razvidno, da znaša pristopnina za vsakega člana 1 K. Tedenski prispevek I. razreda 60 h, II. razreda 80 h, III. razreda 1 K. V Zvezin odbor so bili izvoljeni ss. Novšak Ivan, načeinik; Tomc J. podpredsednik; Berez, blagajnik; sodružica Berčon Fani, tajnica. V odbor Sivka Franc, Rupnik Fr., iz Ljubljane; Hudobregnik Jožef. Šoštanj; Humbert Janez, Tržič; Beslč Anton, Kranj; Sokmiodt Matevž, Ptuj. V nad»«r-
stvo: Bumič Pavel, Košir Franc, Pavlič Albina, Demšar Martin. Ko se je rešilo več strokovnih zadev je predsednik z lepim govorom zaključil ta prvi naš zbor.
Stavka cementnih delavcev v Zidanem mostu. Minuli četrtek so delavci tukajšnje cementne tovarne stopili v stavko radi prikrajšanja na plači in radi slabe aprovizacije. V petek se je zaupniški zbor, ki ga je vodil s. Petejan, pogajal z ravnateljstvom tovarne ter se je prišlo po dol gem razpravljanju do sporazuma, potom katerega je tovarna priznala delavcem 15 odst. zvišanja na plači in povrnitev diference na plači, ki je delavcem odpadla vsled uvedbe osemurnega delavnika; priznanje zaupnikov; ter več manjših zahtev.
Delavci so še isti večer na shodu — po poročilu s. Petejana sklenili, da takoj gredo na delo z opombo, da v slučaju, da bi se ravnateljstvo ne ravnalo po dogovoru, takoj zopet napovedo boj. Cementni delavci so s tem činom solidarnosti pokazali svojo stanovsko zavest, kakor tudi vrednost strokovne organizacije. Tovariši, prvi korak ste napravili, dosegli ste uspeh, sedaj pa na delo za izpopolnitev organizacije.
enoti delavstva Kolinske tovarne v Ljubljani. Danes teden se je vršil pri bus-niku v zeleni jami shod delavstva iz Kolinske tovarne, kateremu je predsedoval s. Rejc, poročal je s. Petejan, ki je v daljšem govoru orisal potrebo razredne strokovne organizacije. Po končanem govoru so se vsi delavci in delavke izrekli za pristop k strokovni organizaciji Kohnskm delavcev. ijzvoiil se je odbor, kateri je takoj upisal 44 članov m članic, ostalih par se bo še vpisalo, tako da bo vse delavstvo v tovarni organizirana
Mežica. V nedeljo, dne lb. januarja se je vršil v gostimi g. Vivode prav dobro obiskan snod rudarjev. Poroča sodrug lo-kan iz Ljubljane. Ub tej priliki se je izvolil tudi odbor, ki bo vodil posle podružnice Unije slovenskih rudarjev. Do sedaj so namreč bili mežiški rudarji včlanjeni pri podružnici v Crni, a ker število drustve-nikov v Mežici vedno narašča, se je pokazala potreba, da mežiški tovariši ustanove svojo lastno podružnico, ki začne poslovati s prvim marcem 1.1. V odbor so bili izvoljeni: Ferjančič Simon, načelnikom; Novak Matevž, namestnikom; Osi-mic Leopold, blagajnikom, Komar Martin, namestnikom; Logar Peter, zapisnikarjem; Vandi Jože, namestnikom; Liebnik Jurij in Perovec Jože, preglednikoma; Medi Ferdinand, knjižničarjem ter Koler Oto odbornikom. Na izvoljenih tovarišiti bo ležeče, da novo podružnico z marljivim delom dvignejo na popolno višino. S primerno agitacijo mu bo skrbeti, da postanejo vsi delavci in delavske uposlene pri rudniku in stanujejo v Mežici ter njeni okolici sodelujočimi društveniki nove podružnice. — Aprovizaclja. — Živeža delavcem v mežiški dolini vedno primanjkuje in še to, kar se dobi se po nerodnosti gospodov, ki Imajo to reč v rokah, pokvari. Tako na primer je v najhujšem mrazu prišel krompir. 2e to dejstvo, da se v hudem mrazu vrši prevoz krompirja, o čemer vsak otrok ve, kako kočljiv je, je milo rečeno, ne bogve kaj pametno, ampak da se krompir pusti, kakor se je to zgodilo, še nezavarovan čez noč pod milim nebom, je že velika bedarija. Kajpada se je krompir popolnoma pokvaril, napravila se je iz njega kaša, naravnost, dasi prej lep, ni bil užiten. Ce so morali delavci toliko časa stradati krompirja, bi bili gotovo raje počakali še nekaj dni, vsaj toliko, da bi bilo vreme za transport ugodneje. Dolgo ga niso imeli, sedaj pa ga zopet nimajo. Nastane vprašanje, kdo bo sedaj to krompirjevo brozgo plačal! Gospodje okoli aprovizacije, ki so to zakrivili, gotovo ne bodo liotell poseči v svoj žep, dasi bi to bilo pravilno, šli liti« in ¥»4« drug $ivc2 v to-
liko podražili, da plačajo tudi krompir. Plačali ga bouo torej tisti delavci, katerim je bil sicer namenjen, ampak ga niso jedli. Ko so prišli presiči, gospodje niso gledali aa to, da bi špeh In meso prišel v prvi vrsti vprid delavcem, katerim so bili dejanj-sko namenjeni. Takrat so se požurili gospodje; kar po polovici In po cele prašiče so si med seboj razdelili. Celo župnik v Mežicah je vzel celega prešiča. Delavci pa so dobili samo po dva kilograma Špeha. Za špeh in meso so se trgali kakor zverine, zmrznjeno krompirjevo kašo pa so lepo prepustili delavcem.
Nekateri gospodje pri rudniku pa gredo celo tako daleč, da pregovarjajo kmetice češ, delavcem mleka ne smete proda/-jati, pustiti ga morate le nam! »Dobrotnikov« imajo delavci v mežiški dolini na vseh koncih in krajih toliko, da se jih komaj ubranijo; zbrati bodo morah vse moči v svoji strokovni organizaciji, da izvestna gospoda ne bo preko njih mogla uganjati kar bi hotela. Pri rudniku samem tudi ni vse v redu, tudi o tem bomo še Izprego-vorili.
Ptuj. V pondeljek, 17. t, m., se je vršil pri Belem križu ustanovni občni zbor tukaj se snujoče podružnice usnjarjev. Poročal je v poljudnih besedah sodrug Rože. Podružnica šteje lepo število članov in novi odborniki gredo z veseljem in navdušenjem na delo. — V odbor so bili izvoljeni; Predsednik sodr. Schmidt, tajnik; Bedrač Ivan, blagajnik; Primožič Ivan, podpredsednik: Plohl Anton, odbor: Hvalec Martin, Pinterič Jurij in Dušek Alojzij. Pregledovalca računov: Pfeifer Mihael. Gol Ivan. — Za delegata na Zvezin zbor v Ljubljano: sodrug Rože.
Shod stavbinskih delavcev. V nedeljo se je vriši prav dobro obiskan in zanimiv shod stavbinskih delavcev. Najprej se je rešilo več notranjih organizacijskih zadev. Nato je poročid ravnatelj obrtne Sole g. prof. Šubic o potrebi obrtne šole za stavbne vajence in delavce sploh. Govornik je za svoja poljudna izvajanja žel burno odobravanje. Razpravljalo se je še o uvedbi osemurnega delovnega časa v stavbinski obrti ter o odgovoru podjetnikov na predložedo spomenico glede ureditve plačilnega tarifa. K tem točkam je govoril s. Petejan. Merzlik in drugi: Sprejelo se je več resolucij, iz katerih posnamemo naslednje: Vlada ukreni vse potrebne korake, da pridejo delavci v vseh javnih zastoplh po svojih zaupnikih do primernega zastopstva. Ti zastopi so zlasti občinski in deželni. Le na ta način pričakujejo stavbinski delavci, da bodo njihove koristi primerno varovane. Tudi že z ozirom na to, ker ravno stavbinske delavce v bodoče čakajo velike naloge. — Polagajoč veliko važnost na strokovno-praktično in teoretično naobrazbo naraščaja stavbinskih delavcev, ker ni le v interesu delavcev samih, temveč tudi v interesu stavbenikov in mojstrov, poživlja shod vlado, naj uvede čim prej obhgato-ričen obisk obrtne šole s strani vajencev stavbenih strok. Obisk je strogo nadzoro-' vati. — Bolniško in nezgodno zavarovanje ne odgovarja razmeram časa. Pre-ustroji in prilogadi se naj dejanskim potrebam. Bolniško zavarovanje za Slovenijo je centralizirati. V upravo in zastope zavarovalnih zavodov je pritegniti tudi primemo število delavcev Iz stavbenih strok. — Daljša resolucija izraža zahtevo po ustanovitvi delavskih svetov, ki bi bili združeni v deželnem delavskem svetu in bi tvorili nekako stanovsko zastopstvo. (Opomba uredn.: Menimo, da bo projektirana »Delavska zbornica«, v kateri naj bi bile včlanjene strokovne organizacije, primernejša.) — Končno zahtevajo stavbni delavci, naj se tudi v vseh stavbnih strokah izvede osemurni delovni čas. Deželna vlada naj nemudoma izda tozadevno naredbo. Bojazen podjetnikov, da bi bilf prikrajšani, je ničev, ker bodo delavci
ob krajšem delovnem času z veliko večjim veseljem delali. To je zahteva delavstva vsega sveta, od nje tudi stavbeni delavci v Sloveniji ne rnorej odnehati. Na Hrvaškem in v Slavoniji je osemurni de- ( lovni čas že izveden, in je torej pričakovati, da bi Osrednja vlada v Belgradu delala morebiti težkoče v tem oziru.
Zveza delavskih društev na Slovenskem ozemlju
sklicuje za nedeljo, dne 16. in ponedeljek, dne 17. marca 1919 v Ljubljano
Kongres strokovnih organizacij
na slovenskem ozemlju.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora; a) Volitev predsedstva; b) komisije za verifikacijo mandatov; c) komisije za pregledanje pregledov; d) komisije za predlaganje zve-zinega načelstva in nadzorstva.
2. Poročilo tajništva.
3. Organizacija in taktika, poročevalec s. Pete jan.
4. Tarifna politika strokovne organizacije, poročevalec s. Cobal.
5. Strokovni tisk, poročevalec sodrug Tokan.
6. Socialno zavarovanje v Jugoslaviji, poročevalec s. Kocmur.
7. Delavsko pravo v Jugoslaviji, poročevalec s. dr. Korun.
8. Volitev zveznega načelstva in nadzorstva.	.................
9. Raznoterosti.
V zmislu zvezinih pravil ima pravico poslati vsaKa k zvezi pnpauajoca strokovna organizacija do 1U0 društvemkov po enega m za vsakih nadaljnih 1UU še po enega delegata. Sicer pa se posameznim centralnim organizacijam prepušča določitev števila delegatov, ki naj jm razdele po krajih kakor se jim zdi to potrebno.
Imena delegatov kakor tudi vse predloge za kongres je poslati na strokovno tajništvo v Ljubljani, Selenburgova ulica 6. 11. najkasneje do 10. marca t. 1.
Za zvezo delavskih društev:
J. Petejan, tajnik J. Mlinar, načelnik.
Dopisi.
Trbovlje. Podružnica »Svobode« priredi na pustni torek, dne 4. marca, ob 7. zvečer v dvorani gospe Torte burko »Trije ptički«. Sodeluje pevski odsek iti delavski Šramel. Po igri prosta zabava. Prosi se za obilno udeležbo. Maske do brodošle! — igra £. Kristana »Zvestoba< se ne ponavlja na pustno nedeljo, kakor je bilo določeno, marveč zaraditega izostane.
Kamnik. Marija Terezija je podarita kamniškim meščanom užitek izsekavanj1 gozdov v kamniški Bistrici. To dobrot, uživajo danes kamniški »purgarji«, t. p dotične hiše, ki so stale ob času imenovane cesarice. To izgleda sicer razumljivo, da vživajo ti ta ususfructus pravico do brezplačnih drv, hlodov i. dr. stvari. Ce pa človek pomisli, so tudi ti gozdovi nekakšno veleposestvo in le v kvar kamniškim revnejšim slojem, ker so teh dobrot deležni le ljudje, ki niso tako potrebni in morajo biti že itak imejitelji »purgarske« hiše. Seveda so tudi izjeme, ali le malo jih je, ki so res potrebni. Kakor smo videli med vojno, so »purgarji« prodajali taka drva veliko čez normalno ceno in igrali vlogo prekupčevalcev. Klaftra je stala 400 K! Družina rabi skoro več kot tri klaftre na leto! Kako naj ubogi delavec kupi potrebna drva? Kje naj si v teh časih prihrani, da plača »purgarju« 400 K za klaitro drv? In tl »prijatelji« delavstva dobijo ta drva skero zastonj! Take je
prišlo, da so bila ravno v kamniškem
! okraju drva najdražja, ko bi morala biti l najcenejša! — Nedavno se je razglasilo, da ima meščanska korporacija na prodaj nekaj sto butar, ali s poudarkom, da imajo prednost »purgarji«. Človek bi pričakoval, da bi imeli prednost delavci, oziroma revnejši sloji, ah v Kamniku imajo pred-| nost hišni posestniki 1 Ali ni to škandal? j Te je prav po avstrijsko! Ali ne bi kazalo j malo proučiti in oddati drva potrebnim in j revnim? Naj bi vsakdo toliko drv prejel iz | Bistrice, kolikor jih sam potrebuje! To | mora prenehati, da se prekupčuje in kupčuje s preostanki drv! Delavcem priporočam, da to premislijo in spoznali bodo one »prijatelje« in »organizatorje« — lastnih žepov!
Jesenice. Nekatere peteline klerikalnega kova neizrečno peče naša strokovna organizacija kovinarjev, katera je postala faktor, ki ga ni mogoče prezreti. Boli jih, da je prišla njihova krščansko socialna zveza popolnoma na kant, za katero sc ne ie na Savi, temveč po celem Slovenskem niti maček ne zmeni. Gospodje ala Rozman, Korošec in Markež ne morejo pojmi ti, kako to, da delavstvo o meščanskem, klerikalnem in liberalnem lažisocializmu noče nič več slišati. Vsa odgovornost in zvijačnost je zaman. In ker to ne zaleže, porabljajo druge, po-ntočke, tudi take kakršnih se noben pošten človek ne poslužuje. Ak.o si na primer Rozman v pričo srbskih vojakov dovoljuje zmerjati organizirane delavce z izdajalci, ima s tem prozoren namen; naščuvati namreč hoče te vojake na naše sodruge. Všeč bi mu bilo, da bi prišlo do škandalov in pretepov. Gospoda Rozmana in njegovo maloštevilno kompanijo pa vprašamo, kdo<je pred leti bil tisti, ki se je z vso strastjo sovraštva zavzemal za vojno proti Srbom? Čigavo časopisje je bilo tisto, ki je pred leti z vso strastjo sovraštva napadalo Srbe, in z vso vehemenco ščuvalo staro Avstrijo na vojsko proti Srbom. Če imajo njegovi pajdaši vsaj nekoliko spomina, tedaj se bodo gotovo spomnili, da je to bila klerikalna stranka. Da ta stranka bi bila takrat Srbe in njihovo pravoslavje najraje na žlici vode vtopila, dočim smo se mi slovenski socialisti vojni proti Srbom upirali in protestirali. Ko je klerikalna stfanka uvidela, da so Čehi stari Avstriji tla popolnoma izpodkopali in je po-! lotn neizogiben, so napravili političen sar-to mortale, ki bi delal čast najboljšemu cirkuškemu akrobatu in so postali mahoma pirjatelji Srbov. Koliko hinavščina je torej v tem, če se danes kak klerikalec Srbom hlini. Gospod Rozman naj si zapomni, da'je to, kar namerava lopovstvo, ki mu ga ni para! Danes vodi Slovenija boj, da se kolikor mogoče reši in k Jugoslaviji priklopi slovenski del Koroške. Na Savi pa, kjer so vposler.i tudi slovenski delavci iz Koroške, klerikalni gospodje Rozman, Korošec in Markež hujskajo proti bratom iz Koroške, češ, »ven pomedite, te koroške lumpe«!! — To je početje, vredno čisto navadnih barab, drugače, gospodje nam bodo že oprostili, to imenovati ne moremo. In naj nam klerikalci očitajo terorizem kakor hočejo, takih podlosti noben pošten človek ne prenese. Tem manj pa bomo ml prenašali očitanja in obrekovanja, da smo izdajalci slovenske stvari.
Domači pregled.
Del. Izobraževalno društvo »Svoboda« priredi v soboto, dne 1. marca t. k, ob pol 8. uri zvečer Bezručev večer v dvorani »Mestnega doma«. Predava gospod Fran Albrecht. Recitira g. J. Vehovc in ga. H. Jankovič. Vstopnina za nečlane: sedež! 1 K, stojišča 50 vin. Člani in dijaki vstopnine prosti.
Trbovlje. Vsi oni, ki so si iz knjiž-uice podružnice Unije slov. rudarjev izposodili kako knjigo, so naproseni, da vrnejo knjige. Knjižnico je treba na novo urediti m je torej nujno potrebno, da se vse izposojene knjige vrnejo.
Državna posredovalnica za delo. V preteklem tednu (od 16. do 22. t. m.) je iskalo ueio 247 moških in 88 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 14U moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 179. Od 1. januarja do 22. februarja 1919 je iskalo delo 2285 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 1545 deiavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 418. Delo iščejo pisarniške moči (864), trgovski uslužbenci (181), tov. delavci, siuzkmje, kovinarji, sluge, peki, mlinarji, mesarji, mizarji, tesarji, kolarji, zidarji, krojači, natakarice itd. V delo pa sprejme posredovalnica gozdne delavce (560), rudarje, služkinje, cestne delavce, kolporterje, zidarje, tesarje, šivilje, delavce za tov. za čevlje in razne druge obrtnike.
Naši sodrugi v državnem vječu. V
sredo dne 26. februarja 1919 je posebni vlak odpeljal iz Ljubljane slovenske člane provizoričnega državnega vječa v Bel-grad, kjer bo zborovalo državno vječe v poslopju srbske skupščine. Državne poslance so začasno imenovale politične stranke. Med njimi se nahajajo tudi naši sodrugi: Cobal M., Kopač J., Kristan A., Petejan J. in dr. Lončar. Prvič se dogaja, da gredo v državni zbor tudi poslanci slovenskega proletarijata. Želimo našim so-drugom mnogo uspeha v boju za pravice slovenskega delavca. Upajmo, da se bodo kmalu vršile volitve in da takrat število naših poslancev primerno povečamo.
Slovenske hranilnice in posojilnice bodo znižale obrestno mero na dva procenta.
Deželna vlada za Slovenijo je ua
predlog sodruga Ant. Kristana skieuita najeti deset milijonov kron posojila za gradbo stanovanjskih hiš. Začetek bi torej bil storjen. Nujno potrebno je, da se z zidavo začne čnnprej. želimo pa tudi, da se ne bo delalo hiše kar brez načrta. Mi smo v našem listu že povedali, kako si stavbo stanovanjskih hiš mislimo..
Nova vlada za Slovenijo. Definitivno je nova vlada za Slovenijo sestavljena tako-le: Dr. Janko Brejc, predsednik; dr. Gregor Žerjav, podpredsednik; gospodarstvo in socializacija posestev; G. Golja, notranje zadeve; dr. Vladimir Ravnihar, pravosodstvo; dr. Karel Verstovšek, nauk in bogočastje; sodrug Ant. Kristan, javna dela; sodrug Albin Prepeluh, socialna politika.
Tako ne gre gospodje! Pri mestni elektrarni in vodovodu je nekaj oseb, ki že delajo eden čez 20 let, drugi 9 let itd. pa ne pridejo do stalne namestitve. Pragmatika pa veleva sledeče: Nižji tehnični uslužbenec ima po 31etnem zadovoljivim službovanju pravico do stalne namestitve. Malo več sočutja do profesionistov, gospod župan, če že gospodje referenti ravnatelji ne vpoštevajo, da gre čas naprej In potrebujejo draginjsko doklado tudi njegovi nižji uslužbenci, ker zadnja draginjska doklada iz leta 1917 izključuje vse tiste, ki niso nastavljeni z dekreti. Ako že nekateri delajo 5 ali 10 let in še več pri magistratu, vsak želi stalno namestitev, ker se mu potem tudi vsaka 3 ali 4 leta zviša tudi plača in pokojnina za stara leta. Tudi za ženo in otroke je nekoliko oskrbljeno po smrti uslužbenca.
Služba 22 ur na dan. Pri mestnem vodovodu ljubljaskem opravljata dva monterja vsak drugi teden po 22 ur službe na dan skozi 7 dni, to je 154 ur na teden. Od celega tedna sta prosta samo po 14 ur In to le opoldan, ko gresta obedovat.
V Javnih službah šo opravljajo službo mladeniči 14- do 16 letni, kljub tora« da
pragmatika veteva najmanj 18 let in ne
več kot 40 let — kaj pojdete invalidi živi v zemljo — vsaj imamo zdrave in mlade fante, da letajo po uradih, ki niso invalidi.
Lumparija z živili na vseh koncih in
krajih. Na meji Jugoslavije pri Spilju za Mariborom so zasačili nekaj špekulantov, ki so tihotapili živila v Nemško Avstrija Iz Ljubljane so poslali na Dunaj dva vagona sira, seveda na videz, v resnici pa je to bila mast in slanina. Celo na lokomotivah skušajo tihotapiti mast preko meja. —- Tovarnarju NVoschnagu v Šoštanju so zaplenili vagon živeža. Vagon je na videz vseboval usnje, v resnici pa je bil v njem živež, namenjen v Nemško Avstrijo. Delavci pri VVoschnaggu stradajo, to pa go-spodina nič ne moti, da pošilja živež drugam. Ali se bo naša vlada kdaj ojunačila, da napravi sleparskemu oderuštvu konec? Skrajni čas bi že bil 1 — Na Češkem so prikrivanje živil proglasili kot veleizdajstvo in z zasačenim! lopovi tudi kot s takimi postopajo. Pri nas bi bilo tndi to potrebno. Le po njih po falotih!
’ Liboje. Po dolgi, rnučni proletarski bolezni je dne 6. februarja umrl naš zvesti tovariš Jurij Šuster. Pokojnik je bil vnet zagovornik delavskih pravic in neutrudljiv delavec v organizaciji. Čitanju delavskih listov, organizaciji in agitaciji je posvečal ves svoj prosti čas. Sodrugl Savinjske doline so v njem izgubili dobrega in zvestega prijatelja. Bodi nepozabnemu, blagemu tovarišu zemljica lahka!
Nov kanal. Med plovbenim delom rek Morave in Vardarja namerava vlada SHS napraviti zvezo od Dunava do Egejskega morja.
Svetovni pregled.
Lepe reči. Državno tajništvo za obrambo v Nemški Avstriji je na splošno željo objavilo naslednje: Ženske bivše cesarske hiše so med časom, ko so se njihovi možje med vojno nahajali pri vojakih, prejemale vzdrževalnino in stanovanjske prispevke po veljavnih predpisih za žene častnikov. Stanarine na dvoru sicer niso plačevale nobene, vendar je na primer nadvojvodinja Cita dobivala mesečne vz-drževalnine in četrtletne stanarinske doklade K 15.505.56, žena nadvojvode Jožefa Avgusta K 73.943., žena nadvojvode Friderika Izabela K 30.887., In tako gre lepo po dolgi vrsti naprej. Dohodki in pa privatno imetje teh ljudij je bilo ogromno, delo teh raznih nadvojvod pri vojakih je bilo podobno žegnu sv. Blaža, a vendar teh žensk, ki niso drugega delale kakor lenobo pasle, ni bilo nič sram vleči velikanske podpore iz sredstev države, ki je v dolgovih takorekoč utonila. Poleg tega je ta čedna družba po raznih vojaških skladiščih oblek, j>erila In živil v pravem pomenu besede ropala kakor lačne hijene. Navadni vojak je v strelskih jarkih prezebal m stradal, njegova družina dama pa je povprečno dobivala reci In piši 540 kron pod-potv na leto.
Državni dolgovi bivše habsburške monarhije. Do 31. oktobra 1918 so dolgovi propadle države znašali, in sicer: Predvojni dolgovi Avstrije so znašali 11 milijard in 495 milijonov, vojni dolg 68 milijard in 480 milijonov, druge plačilne obveznosti 3 milijarde in 180 milijonov, skupaj 83 milijard in 155 milijonov kron. Predvojni dolgovi druge državne polovice — Ogrske, 7 milijard in 980 milijonov, vojni dolgovi 33 milijard in 91 milijonov, druge obveznosti .1 milijarda in 820 milijonov, skupaj 42 milijard in 891 milijonov kron. Skupni dolgovi, v katere je monarhija zabredla, znašajo potemtakem 126 milijard in 46 milijonov kron.
Ženske — državni poslanci. Pri zadnjih volitvah v narodni svet — državni zbor — Nemške Avstrije so bile Izvoljene tudi ženske za poslance. Izvoljenih je 5 so-ciaHstinj in 1 klerikalka.
V Nemčiji, posebno na Bavarskem, še vedno vre. V Monakovem so monarhisti uprizorili napad na socialistične poslance. Nekateri so bili ranjeni, Elsner in Auer pa sta ubita. Proletariat je izklical diktaturo.
V Parizu je bil na ministrskega predsednika Clemenceauja Izvršen atentat. Bil pa je le ranjen.
V Italiji je položaj zelo opasen. Nemiri so na dnevnem redu in morda ni daleč čas, ko bo v tej deželi izbruhnila revolucija.
Obvestila.
Vsem strokovnim organizacijam naznanjamo, da se odslej nahaja strokovno tajništvo poleg društvenih prostorov ljubljanskih strokovnih organizacij. Novi naslov je torej: Ljubljana, Šelenburgova ulka štev. 6, II. nadstropje. Vse dopise, ti-čoče se strokovnega tajništva, je pošiljati edino le na navedeni naslov. Ravnotako se je premestilo uredništvo in upravništvo lista »Delavec«. Odslej Je vse pošiljatve, tičoče se lista, pošiljati na naslov: Uredništvo in upravništvo lista »Delavec«, Ljubljana, Selenbitrgova ulica štev. 6,
II.	nadstropje.
Kovinadem. Nekatere podružnice Osrednjega društva kovinarjev zaostajajo z mesečnimi obračuni. Opozarjamo funk-cljonarje vseh podružnic navedenega društva, da jih morajo z ozirom na tozadevne računske sklepe poslati centrali v Ljubljani za vsak mesec najkasneje do 15. sledečega meseca. Redno pošiljanje obračunov je v interesu rednega poslovanja neizogibno potrebno. Funkcionarji naj se točno ravnajo po tozadevnih sklenjenih določilih, ker bi drugače kazalo posamezne podružnice opozarjati imenoma na njihovo dolžnost. Kar velja za Osrednje društvo kovinarjev, velja za vse ostale organizacije.
Nekatere podružnice naših strokovnih organizacij so pri listu »Delavec« na dolgu. Prosimo funkcijonarje dotičnih podružnic naj vposlane račune za list kolikor mogoče hitro in redno poravnajo.
Uradne ure v strokovnem tajništvu so od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne.
Trbovlje. S. F. R. Prvo, dolgo, priobčimo pod sporočenimi pogoji prihodnjič. Drugo, kratko, smo izročili »Napreju«.
Črna. F. P. Vaš dopis, ki smo ga sprejeli šele 18. svečana, smo poslali Uniji rudarjev v Zagorju.
Črna. Kaj je s podporami družin onih mož, ki se še niso vrnili, najdete v današnji številki.
Velenje. F. V. Vaše pismo, tičoče se občinske uprave, smo izročili političnemu tajništvu stranke.
Kočevje. Vsi dopisi, ki naj se jih priobči v listu, morajo biti podpisani po kakem funkcionarju ali zaupniku. Drugače jih ne moremo obiavljati..
Leše. F. H. Pritožbo na pošto smo napravili.
-Vežica. F. F. Pisalni papir, zavitke in drugo nrejmete po povzetju od firme Bonač. Blazinice in barvo Vam po našem naročilu pošlje firma A. Čeme. Glede tiskovin smo pisali Unlii v Zagorje.
Zabukovca. I. T. Naročene stvari dobite v kratkem no pošti.
Dru7tr?rle od Soštsnlit. J. D. Kole-darii so že davno lazprodani. Ustreči tore!. žal. ne moremo.
Prosveta.
»Svoboda«. Nedavno tega je izšla prvn številka lista pod imenom »Svoboda«, ki ga je začela izdajati naša prosvetna organizacija Svoboda. Oblika listu je prav primerna za vezavo. Vsebina prve številke je: 1. »Svoboda.« — 2. Fran Albrecht: Srečanje. — 3. Vladimir Levstik: V ostro-gu. (Pesem.) — 4. Daudet-Jurkovič: Zadnja ura v šoli. — 5. Materino mleko In ma-
terino srce se nikdar ne moreta nadomestiti. — 6. Igo Grudeu: Slika od Adrije. (Pesem.) — 7. Fran Erjavec: Naša izobraževalna organizacija. ■— 8. Franič: Naša pesem. — 9. t M. Košir: Na pot. — 10. Pregled. — 11. Društveni vestnik »Svobode«. — 12. Listnica uredništva. List, kakor je »Svoboda«, nam je manjkal. Vrzel je izpopolnjena. Vsem našim tovarišem in tovarišicam »Svobodo« najtoplje priporočamo. Uredništvo, ki je v dobrih rokah, nam obeta s »Svobodo« razvedrilo In pouk. Oboje je našemu delavcu zelo potrebno. Naročajte! (Glej oglas!)
Dr. Bogdan Derč je napisal prav važno knjigo o dojenčkih, njih negovanju hi prehrani. Knjiga se dobi v Ljubljani pri »Tiskovni zadrugi«. Sodna ulica 6. Stane 3 krone, po pošti 3.30 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Društveni funkcionarji in {lani, pozori ~WS
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da Je v soboto 9. tedenski prispevek 1.1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 2 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 2. prispevek t. L že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
^agSOffV/ MIJI, podgane, stenice, Sturki in ves mrlei mora poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske mlSi K 5; za Ščurke K 5'-, Osobito jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2,— in K 4*—, tinktura proti uSem pri ljudeh K 3'—, mazilo za uši pri živini K 2’	; prašek za uši v obleki in perilu
K 2'—; tinktura za bolhe pri vseh K 1’50; prašek proti pernim ušem K 2'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (unlčev. rastlin) K 8.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport M. JtNKEK, Zagreli 6., Petrinjska ulica St. 3. III.
Sodrugi!
Naročite si socijalistično revijo
Prva številka II. letnika izide meseca
marca. Celoletna naročnina K 20 —.
Upravništvo je v Ljubljani poštni predal 91.
Dobiti je tudi številke prvega letnika. Opozarjamo posebno na Tržaško*, .Jugoslovansko* in ^Cankarjevo številko" s Cankarjevo sliko.
Razun tega so v zalogi:
Peter Bezruč: Šlezke pesmi. K 7*-To so pfgmi silnega češkega pesnika, Id opeva bedo in trpljenje delavstva; s poštnino K 7‘40.
Demokratizem In ženstvo 60 v. s poštnino K 1*-.
Pogled v novi svet 60 v. s poštnino K 1-.
Okrajna bolniška blagajna
% 1 v Ljubljani. |——*
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordnira	Stanovanje
	kpaL papcL	
Dr. Koienlu Mej sploSno zdravljenje	‘/»11 — */j1	TurjaSki trg St. 4. v okr. bol. blag.
Bi. Iraa Zijcc	7*10->/»u	Tvjtfti tri B.L
sploSno zdravljenje	2-3	froMkadiilZ.
Dr. U Bmmr	•/*ll-'/«12	iH«jm d. 12.
sploSno »dravljenje	1-2	Tarjifti b| tt. 4.
m. Alolz Krdokcr splofioo zdravljenj«	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, Id potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zplaaHi v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (boiniSko zglasnko): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. TroSkov, ki nastanejo, kad»r zboleli član sam pozove drage zdravnike, d« pa leči jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški li«t se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in prašnikih se ordinira le v nojnih sločaj h Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah BotaiSčnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Čevlji tovarne —
Pel« Kolin I It.
:•
-
:
Iz najlinej&ega ševro-. boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85’— za moftke, K 73*— za ienske.
e
1
s
V zalogi ljubljena na Bregu. [
Širite list »Delavec*. IJvan Jax in sin
ttfžranrrnrmrrrnTTiaaiaflflflOfiactti
Učiteljska tiskarna UMU, HUi ulita itn. 6.
nritrmu u*w i mim anu.
Ljubljana, Danajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Tiskovine za Sole, županstva in Brade. Najmodernejše plakate In vabila - za shode in veaellee. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Sar Itd. Itd. - v
k
Šivalnih strojev in stroje za pletenje (RrittaUStotH) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. Ceniki »e dobe zastonj In franka
8TEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. J Spomni se podpornega skladat
NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICAI
■▼a
■ lestna hranilnica ljubljanska ^
e/j
%
i
Ljubljana, Prešernova uliea št. 3.
je imela koncem leta 1918 vlog .	.	K	80,000.000’—
rezervnega zaklada ....... K 2,500.000" —
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica le pupilarno vama.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske proti 5 V« ®/° obrestim in proti najmanj 1% ozir. */< X odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno druitvo.
\\a
L\s>
S
Izhaja 15. vsakega mesi ca. Stane letno 12 K, . polletno 6 K. -
Družinski list, Svoboda44 je izšla
(BS***'’'	Najuljudneje Van vabimo na naročbo družinskega lista .Svobode*, ki izhaja 15. vsakega	moseca. »Svoboda* prinaSa v	preprosti, a
um^tnlSki	obliki poveša, pe-mi, članke in l*žje znanstvene razprave, posebno o zdravstvu, in na ta	način v vsakem oziru zadošča	potrebam
družin. Uredništvu se je posrečilo pridobiti dobre in ugledne slovenske pisatelje, pesnike in znanstvenike, obenem pa prinaSa tudi manj Se, a dovrSene prevode iz tujih slovstev: prav posebno bo uredništvo gojilo ono panogo slovstva, ki umetniško ali znanstveno posega v socijalna vpri-Sanja in ho list tako povsem odgovarjal duhu časa. — .Svoboda* izhaja za enkrat v skromnejšem obsegu, ki pa se poveča takoj, čim se odzove povoljno Število naročnikov. Ko se razmere ublaži, bomo prinaSali v .Svobodi* tudi umetniSke priloge, zlasti domačih slikarjev, ki naj se denejo	v	o*vir in bodo mesto tujega, dostikrat ničvrednega blaga v umetniški okrasek slehernega	preprostega doma.
StarSi, naročajte „Svobodo“, čitajte jo, Sirile med svojimi znanci I Dajte jo v roko zlasti	svojim doraSčajočim hčeram	in	sinovom,
ki so najbolj željni in potrebni dobrega, lepega in poučnega čtiva 1
..Svoboda**, stane eeloletno K 12'—, polletno K 6 —, posamezna Številka K 1*20. člani izobr. delav. drnStva „Svoboda'4 prejmejo Ust zastonj.*) Naročnino je poSUjatl na UpravnlStvo družinskega lista „Svobode“, Ljubljana, Selenbnrgova uliea 6. □.
Uredništvo in upravništvo »Svobode*.
Sprejeme se tudi Inse-rate. Cene po dogovoru.
•) Kdor teU prUtoplU k Mit. Uobral. drattru .Svobodi", mJ m la rt ujntftvu, LjabHana, (U*«uW*®y« gUu S/a V.lopnln* inaJU M vinarjev, članarina meeefno K 1*—
Naročajte, iitajte, Sirite naš družinski Ust »SVOBODA*.