Zadnji torek, 12. decembra (ko pišemo pričujoči prispevek), se je končalo nekajteden-sko suho in hladno jesensko obdobje. Zaradi nizkega stanja naših rek so bile potrebe po električni energiji iz termoelektrarn, pa po premogu, precej večje, kot smo računali. Tudi zavoljo tega, ker smo se, kot vse kaže, navadili, da z energetskimi viri ne ravnamo racionalno in ne varčujemo, čeprav je v svetu povsem drugače. Morda bomo, ko bo položaj še kritič-nejši, vendarle spremenili naš odnos do energetskih virov in se odločili za varčevanje, ki bo v korist prav vsem. Pa bodi dovolj za uvod! Pomen in odgovornost šaleškega energetskega bazena, hrbtenice slovenskega elektroenergetskega sistema, sta v zadnjih tednih znova prišla do izraza v vsej popolnosti. Delavci Rudnika lignita Velenje in šoštanjskih termoelektrarn so v tem kritičnem obdobju storili vse, da so šoštanjske Termoelektrarne nekaj tednov obratovale s polno močjo in dajale prepotrebno električno energijo. Ob tem ne gre prezreti dej- NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA Današji številki domačega tednika smo priložili stenski koledar za leto 1979, ki ga je izdalo naše uredništvo s sodelovanjem ljubljanske Kolinske. Posebno presenečenje čaka ,.aše naročnike in bralce tudi v prihodnji številki Našega časa. UREDNIŠTVO IN UPRAVA stva, da bodo dale letos šoštanjske Termoelektrarne, upoštevaje elektroenergetsko bilanco, polovico vse v Sloveniji potrebne električne energije, iz nove četrte faze pa jo bo prišla dobra četrtina. DO KONCA NOVEMBRA 4,013.000 TON LIGNITA V prvih 11 mesecih letos so velenjski rudaiji nakopali 4 milijone 13 tisoč ton lignita oziroma v poprečju 16.291 ton na delavnik. V letu dni se je povečal dnevni izkop lignita za 6 %, produktivnost pa za 3 %. Dosežki pričajo o prizadevanjih in uspehih velenjskih rudarjev, da bi pridobili kar največ lignita. Ob tem seveda ni mogoče mimo dejstva, da je zaradi julijskega požara izpadla proizvodnja 221.000 ton lignita. Zahvaljujoč prizadevanjem rudarjev bo proizvodnja, določena z rebalansom letnega delovnega načrta, precej presežena oziroma bo zaostajanje za osnovnim letnim delovnim načrtom znatno manjše, kot so računali Zaradi velikih potreb po premogu in električni energiji iz termoelektrarn so delegati delavskih svetov Rudnika lignita Velenje zadnji petek, 8. decembra, sklenili, da se v mesecu decembru odpovedo prostim sobotam, dve nedelji, to je 17. in 24. decembra, pa bodo delali tudi v prvi izmeni. Tako bi v decembru nakopali dobrih 400.000 ton lignita, oziroma najmanj 40.000 ton več, kot je bilo prvotno predvideno. Tako bodo letos velenjski rudarji nakopali 4,415.000 ton lignita, kar bo le 85.000 ton manj, kot je določal osnovni letni delovni načrt. Ta proizvodni dosežek pa bo za 65.000 ton večji od proizvodnje, ki so jo bili predvideli z rabalansom letnega delovnega načrta, sprejetim po julijskem požaru. IZ ŠOŠTANJA V OMREŽJE OD 16 DO 17 MILIJONOV kWH ELEKTRIČNE ENERGIJE Zapisali smo že, da obratujejo vse faze šoštanjskih Termoelektrarn s polno zmogljivostjo. Trenutno dajejo Termoelektrarne Šoštanj na dan v omrežje 16 do 17 milijonov kWh električne energije, za tolikšno proizvodnjo električne energije pa porabijo dnevno od 18.500 do 18.700 ton premoga. V mesecu novembru so v Šoštanj sih Termoelektrarnah proizvedli 437 milijonov kWh električne energije, pokurili pa so kar 524.000 ton premoga. V obdobju januar — november so v šoštanjskih Termoelektrarnah proizvedli 2 milijardi 815 milijonov kWh električne energije, z elektroenergetsko bilanco pa je za Šoštanj predvidena proizvodnja 3 milijarde 390 milijo- (Nadaljevanje na 3. strani) to XIV Številka 50 (460) Velenje, petek 15. decembra 1978 Cena 4 din zagotovili potrebna sredstva za nadaljnji razvoj Gorenja. Sicer so pri določanju planskih nalog za leto 1979 upoštevali tako obveznosti, zapisane v srednjeročni program razvoja za obdobje 1976 - 1980, kot možnosti za delo in gospodarjenje v prihodnjem letu. Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije Gorenje bodo v letu 1979, kot določa plan, dosegle blizu 17 milijard 200 milijonov dinarjev skupnega prihodka, na tuje pa prodale za 3 milijarde 370 milijonov dinarjev izdelkov, kar je skoraj dvakrat več kot letos. Družbenega proizvoda bodo predvidoma dosegli 4 milijarde 100 milijonov dinarjev, dohodek pa se bo povečal za dobro tretjino in ga načrtujejo v višini 3 milijard 860 milijonov dinarjev. Sredstva za osebno in skupno porabo bodo naraščala počasneje kot sredstva, namenjena za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela. Poprečni (nadaljevanje na 3. strani) ŠOŠTANJSKE 5RMOELEKTRARNE JRATUJEJO S POLNO ZMOGLJIVOSTJO aradi velikih potreb po trični enerigiji iz termo-obratujejo šoštanjske lektrarne že nekaj časa s zmogljivostjo, na dan pa Ijejo v omrežje od 16 do 17 lijonov kWh električne ener- Zaradi suhe in hladne jeseni potrebe po električni energiji termoelektrarn vse večje, pštanjske Termoelektrarne že {kaj tednov obratujejo s polno ločjo. Novembra so proizvedli yi milijonov kWh električne Sergije, za kar so pokurili 24.000 ton premoga. Ta me-ic pa pošljejo v omrežje na dan I 16 do 17 milijonov kWh bktrične energije, na dan pa Bkurijo od 18.500 do 18.700 in premoga. [Zaradi obratovanja šoštanj-Termoelektrarn s polno :jo so se v poldrugem zaloge lignita zmanjšale polovico in znašajo zdaj le še 400.000 ton. JECEMBRA DODATNIH 140.000 TON UGNITA V petek, 8. decembra, so idali delavski sveti tozdov a lignita Velenje. Zaradi fikih potreb po lignitu so lenih, da bodo rudarji delali scembra vse sobote, prav tako L tudi v dopoldanski izmeni v sdeljo 17. in 24. decembra, iko bi decembra nakopali trog 40.000 ton lignita več, »t je bilo prvotno predvideno, icembrska proizvodnja pa bi »segla 400.000 ton. OB DNEVU ČLOVECANSKIH PRAVIC - 10. decembra letos je minilo trideset let, ko je generalna skupščina združenih narodov sprejela deklaracijo o pravicah človeka. To je bil mejni kamen in preobrazba v zgodovini človeštva in ga proslavljamo kot dan človečanskih pravic. V spomin na ta dan je klub OZN na osnovni šoli Anton Aškerc Velenje pripravil priložnostno slovesnost, na kateri je predsednica konference klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Velenje podelila tudi republiška priznanja za najboljše klube v Sloveniji. Priznanje za najboljši klub so prejeli klubovci osnovne šole Anton Aškerc, dmgo mesto pa je dosegel klub OZN osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje. Načrti Gorenja za leto 1979 -n--- Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na svoji zadnji seji sprejel plan sozda Gorenje za leto 1979, pred tem pa ocenil gospodarjenje v letu 1978 Zadnje ocene kažejo, da bo dosegla v letu 1978 sestavljena organizacija združenega dela Gorenje okrog 12 milijard dinarjev skupnega prihodka, nekaj nad 3 milijarde dinarjev družbenega proizvoda, na tuje pa prodala za 1 milijardo 700 milijonov dinarjev izdelkov. Zaposlovala pa bo okrog 17.500 IIVAN NAPOTNIK: DUŠICE, les, 1919 delavcev. Dohodka bodo ustvarili 2 milijardi 840 milijonov dinarjev, akumulacije pa nekaj nad 300 milijonov dinarjev. Dosežki, kar zadeva skupni prihodek, družbeni proizvod, število zaposlenih in dohodek se približujejo predvidevanjem srednjeročnega programa razvoja; v tej primerjavi je najbolj opazno zaostajanje izvoza. Sicer pa planske naloge, določene za letošnje leto, ne bodo dosežene. Tako skupni prihodek kot družbeni proizvod in izvoz ter dohodek za več kot 10 % zaostajajo za predvidevanji. Zaradi nedoseganja predvidenega dohodka bo akumulacija predvidoma skoraj za polovico manjša od načrtovane za leto 1978. Upoštevaje gospodarjenje in dosežke leta 1978 bodo morali delavci Gorenja v prihodnjem letu nameniti še večjo pozornost izpolnjevanju planskih nalog, kot so jo bili doslej. Vse sile bodo morali zastavit- zlasti še za dosego načrtovanega dohodka, da bi tako lahko naprej krepili standard zaposlenih ter Napotnikov spominski večer V okviru petkovega kulturnega večera, ki bo drevi izjemoma v avli doma kulture Velenje, bodo v tem prostoru odprli pregledno razstavo plastik Ivana Napotnika iz stalne zbirke Kulturnega centra Velenje in iz Napotnikove zapuščine. Ob tej priliki bodo člani KUD Ivan Cankar iz Gimnazije Velenje pod vodstvom mentorice Mire Preložnikove izvedli recital z naslovom: „Napotnik - človek in umetnik". Scenarij so pripravili delavci Kulturnega centra Velenje. Celotna prireditev je posvečena 90-letnici rojstva Ivana Napotnika in poimenovanju Kulturnega centra Velenje po tem umetniku in prvemu častnemu občanu občine Velenje. Znova so se izkazali Izjemna prizadevanja velenjskih rudarjev, da bi nakopali kar največ lignita — Visoka obratovalna pripravljenost naprav v šoštanjskih termoelektrarnah Komite OK ZK Velenje je pripravil večdnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij, na katerem so govorili o nalogah ZK pri uveljavljanju načel splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Od ponedeljka do četrtka pa so se v Velenju zvrstili razgovori s sekretarji OOZK, na katerih so ocenili uresničevanje akcijskh programov ter se dogovorili za poglavitne prihodnje naloge in aktivnosti osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini v prihodnje. Vloga delegatov delavskih svetov Naloge dela vsakega sveta pri delegiranju delegatov v skupščine krajevnih skupnosti Krajevna skupnost predstavlja eno od osnovnih oblik samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov in enega od temeljev našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema Samoupravna organiziranost delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti je podlaga za njihovo vključevanje v odločanje o družbenih zadevah pri izvrševanju funkcij oblasti v celotni družbi. Pri uresničevanju funkcije krajevnih skupnosti kot družbeno ekonomskega odnosa: delovno mesto — kraj bivanja, moramo zasledovati predvsem to, da bomo uresničili neposredno povezovanje organizacij združenega dela s krajevno skupnostjo. Delovni ljudje in občani samoupravljajo v krajevni skupnosti: z odločanjem na zboru občanov, z referendu m om, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter preko delegatov v skupščini krajevne skupnosti in drugih samoupravnih organih v krajevni skupnosti. Ker predstavlja krajevna skupnost tisto samoupravno organizacijo, v kateri se pojavlja in zadovoljuje največ različnih družbenih, splošnih in osebnih interesov morajo biti pri odločanju v organih krajevne skupnosti zastopam interesi delovnih ljudi in občanov živečih v krajevni skupnosti, delavcev v organizacijah združenega dela, kjer ustvarjajo dohodek in delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbeno-' političnih in drugih organizacijah. Ker se dejavnost vsake temeljne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti izvaja in odraža v krajevni skupnosti (sedež nobene TOZD ni izven krajevne skupnosti) je nujno, da pride do čtm bolj usklajenega planiranja in odločanja med možnostmi in resničnimi potrebami delovnih ljudi in občanov v določeni krajevni skupnosti. To pomeni, da mora biti skupščina krajevne skupnosti oblikovana tako, da so v njej zastopani delegati krajanov, delegati delavcev, člani delegacij za SIS, in delegati v krajevni skupnosti Pomembna vloga uličnih in vaških odborov V krajevni skupnosti Konovo uspešni v predvolilnih postopkih — Dva ulična in dva vaška odbora Pripravljalni postopki za volitve v skupščine krajevnih skupnosti in krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva so se že prevesili v sklepni del. Zato so ta čas v vseh krajevnih skupnostih najbolj aktualne ocene predvolilnih dejavnosti, ki naj bi se končale do dogovorjenih datumov. V krajevni skupnosti Velenje--Konovo so, kot je povedal predsednik krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Konovo Karel Stropnik, začeli s pripravami na volitve v mesecu septembru in določili datume za sklic zborov občanov v vseh uličnih in vaških odborih ter za posvete družbeno političnih organizacij in društev. Vse organizacije in društva so se dejavno vključile v predvolilne priprave, na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL in zbora delegatov pa so sprejeli sklep o imenovanju dveh uličnih in dveh vaških odborov. Tako bodo novo skupščino krajevne skupnosti in krajevno konferenco SZDL Konovo med drugim sestavljali tudi delegati iz naslednjih uličnih in vaških odborov: ulični odbor Lemplov vrh, ki zajema Vodovodno, del Konovske, Zupančičevo, Linhartovo in del Trubarjeve ulice, ulični odbor Ocepkov vrh z delom Trubarjeve, Bevkovo, delom Konovske, Škalsko, Šembriško, Mežkovo, Malgajevo in Maderjevo ulico ter Debrco, vaški odbor Selo z ulicama Dušana Kvedra in Srečka Novo-sela ter zaselkom Selo in vaški odbor Šembric, ki obsega del Hrastovca, Šmarških Cirkovc ter Bojnco. Evidentiranje delegatov iz združenega dela za skupščino krajevne skupnosti in krajevno konferenco SZDL vodi v Kono-vem koordinacijski odbor pri osnovni organizaciji sindikata tozd Vemont in Dom 101, katerih proizvodni prostori stojijo na območju te krajevne skupnosti. V krajevne samoupravne organe bodo izvolili delegate iz Vegrada, Rudarsko elektroenergetskega kombinata, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje in ERE, saj je prav v teh delovnih organizacijah zaposlenih največ krajanov Kono-vega. Na zborih občanov, ki so jih organiziranih družbenopolitičnih in drugih organizacij. Delavski sveti TOZD (DO) delegirajo delegate v skupščino posamezne krajevne skupnosti na osnovi sklepa o postopku in načinu delegiranja delegatov v skupščino krajevne skupnosti, katerega nosilec in uskla-jevalec s krajevno skupnostjo je osnovna organizacija zveze sindikatov v TOZD. Predlog kadrovskih rešitev, ki ga obravnava osnovna organizacija zveze sindikatov in da v potrditev delavskemu svetu, pripravita Odbor za kadrovska vprašanja in volitve v krajevni skupnosti in koordinacijski odbor osnovnih organizacij Zveze sindikatov v posameznih krajevnih skupnostih. Delegati organizacij združenega dela, kijih delavski sveti delegirajo v skupščine Krajevnih skupnosti so odgovorni delavskemu svetu, čeprav niso člani delavskega sveta. Ti delegati morajo obvezno sodelovati na seji delavskega sveta takrat, ko delavski svet obravnava program krajevnih skupnosti ali druga vprašanja samoupravnega sporazumevanja med krajevno skupnostjo in dotično organizacijo združenega dela. Tesna vsakodnevna povezava teh delegatov in delavskih svetov je gotovo nujna, saj gre predvsem za povezovanje krajevne skupnosti in določenega TOZD v procesu oblikovanja planov krajevne skupnosti in njegovega uresničevanja, samoupravnega združevanja sredstev v tem okviru, povezovanje uporabnikov za skupno oblikovanje stališč pred sejo skupščine SIS in podobno. 488. člen zakona o združenem delu posebej poudarja odgovornost delegatov v samoupravnih organih krajevne skupnosti delavcem, ki so jih izvolili (v tem primeru delavskemu svetu). Ker prehajamo v drugo fazo ■ volitev v samoupravne organe krajevne skupnosti, to je oblikovanje skupščine krajevne skupnosti, je naloga tako organizacij zveze sindikatov v TOZD, kot nosilca kandidacijskega postopka delegiranja delegatov delavskih svetov v skupščino krajevne skupnosti, da se postopek delegiranja cim prej izvede in to tako, da se bo okrepila medsebojna povezanost krajevne skupnosti in organizacij združenega dela oz. da bo možno uresničevati družbeno ekonomski odnos med delovnim mestom in mestom bivanja delovnih ljudi Pretekli teden je bil tudi zbor krajanov v krajevni skupnosti Škale. Ocenili so delo v preteH, obdobju in si zastavili delovne naloge za naprej. Osrednja točka dnevnega reda pa so bile voliti skupščino krajevne skupnosti in v krajevne konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Delegati samoupravnih interesnih skupnosti razpravljali o aneksih Socialno skrbstvo Na skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so delegati obeh zborov obravnavali poročilo o realizaciji finančnega načrta skupnosti za obdobje prvin devetih mesecev ter potrdili spremembe finančnega načrta za letošnje leto. Potrdili so tudi program občinske skupnosti socialnega skrbstva za leti 1978 in 1980. Osrednja točka dnevnega reda je bila analiza javne razprave o predlogu aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih planov socialnega skrbstva v občini Velenje in SR Sloveniji v obdobju 1976 - 1980 za leti 1979 in 1980. Delegati so ta aneks k pripravili v prejšnjem mesecu in mu potrdili. Potrdili so tudi aneks k se jih je udeležilo veliko število krajanov, so kritično spregovorili o svojem delu in nakazali naloge, ki jih bo treba čimprej opraviti. Gre predvsem za izgradnjo telefonskega omrežja, toplifikacijo in nadaljnjo gradnjo doma družbeno političnih organizacij. Pri vsem tem pa vidijo velik pomen v ustanovitvi uličnih in vaških odborov, ki bodo k odločanju in dogovarjanju o delu v krajevni skupnosti spodbudili še več krajanov in ki bodo nedvomno prispevali tudi k vzpostavljanju tesnejših vezi med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela. J. KRAJNC šaleški klub likovnih ustvarjalcev Proeram Združenja likovnih skupin Slovenije za leto 1979 predvideva IV. republiško razstavo iikovnih skupin Slovenije. Razstava bo odprta od 26. aprila do 6. maja v Posavskem muzeju v Brežicah. Izbor del za razstavo bo opravila republiška strokovna žirija. ZKO in Kulturni center Velenje pripravljata izbirno razstavo članov kluba Šaleških likovnih ustvarjalcev za IV. revijo likovnih skupin Slove rjije. Razstava bo ob Slovenskem kulturnem prazniku 1979 v preddverju doma kulture Šoštanj. Vabimo vse člane, da se pripravijo za razstavo in oddajo opremljena dela do 30. januarja 1979 v Kulturni enter Velenje. samoupravnemu sporazumu o temeljih planov Zveze skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976 -1980 o izvajanju nalog v letih 1979 in 1980 ter program občinske skupnosti otroškega varstva za leti 1979 in 1980. Ta program zajema redno dejavnost vzgojno varstvenega zavoda Velenje in Šoštanj, varstvo otrok v družinah, osemdeset urni program za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev ter dopolnilni program, ki zajema investicije, urejanje otroških igrišč, skrbi za delo društev prijateljev mladine in drugih organizacij za otroke, za prehrano otrok ter za otroške dodatke kmečkih in drugih otrok. Prejšnji petek so se sestali na 3. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Delegati so obravnavali in sprejemali osnutek predloga programa te skupnosti za leti 1979 in 1980 ter FINANČNO POROČILO 0 ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA ČAS 001/1-30/10 -1978 Zap" K3AJ3VITA SKUPfCST st. l.obrt. Skupaj januar - oktober OKTOBER .. .<=... 100 ^ 70 % 30 % 100 tf 70 % 30 % 1. V3LS1! J2-LSVI E-tSG 2563 3.400.033,20 2. 330.023,25 1 .020.009 ,95 369.712,75 258.798 ,95 110.913,30 2. V2L2MJE-E2SNI 2323 304? 4.032.352,40 2. 322.996,70 1 .209.955 ,70 438.520,00 306.964 ,00 131.556,00 3. VSLENJE-ŠMARTNC 793 1.051.980,65 736.386,45 315.594 ,20 114.390,25 80.073 ,20 34.317,05 4. L.-iLEK—GC »ICA 1542 1.905.633,80 1. ,333.943,65 571.690 ,15 222.433,50 155.703 ,45 66.730,05 5. ST^lh. V^S 330 504.105,50 352.873,85 151.231 ,65 54.815,00 38.370 ,50 16.444,50 6. STA.iC VELENJE 471 624.825,40 437.377,30 187.447 ,60 67.941,75 47.559 ,25 20.382,50 7. PESJE 543 720.340,25 504.238,15 216.102 ,10 78.327,75 54.829 ,45 23.498,30 O kcrcvo 395 524.004,40 524.004 ,40 56.973,75 56.978,75 9. CIAKCVCS 65 86.228,60 36.228 ,60 9.376,25 9.376,25 10. PLEJr/EC 96 127.353,00 127.353 ,00 13.348,00 13.348,00 11. pj-.ka 200 265.318,70 265.318 ,70 28.850,00 28.850,00 12. ČENTILJ 442 586.354,35 586.354 ,35 63.758,50 63.758,50 13. -k-rvlil/ 406 538.597,65 533.597 ,65 58.565,50 58.565,50 14. TEVČ2 81 107.454,15 107.454 ,15 11.634,25 11.684,25 15. PCI KXV J-KAVČE 281 372.772,75 372.772 ,75 40.534,25 40.534,25 16. ŠOŽTANJ 1569 2.081.182,85 2 .081.182 ,85 226.095,25 226.095,25 17. SE LE VODE 109 144.648,70 144.640 ,70 15.723,25 15.723,25 13. SK03N0-?L0?.JAN 383 508.085,35 508.085 ,35 55.247,75 55.247,75 19. ZAVODNJE 124 164.497,65 164.497 ,65 17.387,00 17.837,00 20. ,.IAVNE 445 590.334,10 590.334 ,10 64.191,25 64.191,25 21. D3UŽMRJE-GAE2TKS 339 516.044,90 516.044 ,90 56.113,25 55.113,25 22. LCKCVICA 254 336.954,75 336.954 ,75 36.639,50 36.639,50 23. TOPCLŠICA 632 833.407,00 338.407 ,00 91.166,00 91.166,00 24. ČMAHTNO OB PAKI 5'3 760.138,05 760.133 ,05 02.655,25 82.655,25 25. G01ENJ2 326 432.469,55 432.469 ,55 47.025,50 47.025,50 SKUPaJ: 16102 21.220.567,,Z0 p 557.839,85 12 .662^727 ,352, .322.480,50 942.298 ,00 1.380.181,00 analizo javne razprave o predlogu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti. Izobraževalna skupnost Delegati so pri obravnavi osnutka programa občinske izobraževalne i pn oor; bcinske skupnosti opozorili, da bi bilo prav, če bi program bil v vsaki postavki podrobno finančno opredeljen. De- samoupravnemu sporazumu potrdili. Poleg tega pa so na zadnji seji razpravljali še o predlogu finančnega načrta za prihodnje leto, obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o solidarnostni pomoči zaradi povzročene škode, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva v SR Sloveniji, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine ter samoupravni sporazum o kriterijih za dodeljevanje družbeno denarnih pomoči. Otroško varstvo Tudi na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva Velenje so analizirali javno razpravo o predlogu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 -1980 za leti 1979 in 1980. Delegati so aneks k samoupravnemu sporazu- legati zbora uporabnikov so nakazali problem celodnevne osnovne šole, saj bi po njihovem mnenju prehod katerekoli osnovne šole v naši občini na celodnevno osnovno šolo v prihodnjem letu onemogočil zadovoljivo delo ostalih osnovnih šol (preobremenjenost). Dogovorjeno je bilo, da se kar v najkrajšem času pripravi analiza in razgovor o tej problematiki, saj je prehod na celodnevno osnovno šolo prioritetna naloga pri razvoju osnovno šolskega izobraževanja v naši republiki, sicer pa so glavni smotri in smernice za izvajanje programa občinske izobraževalne skupnosti prizadevanje za čim boljši učni uspeh, nadaljnje razvijanje samouprave, razvijanje tesnejšega sodelovanja med šolami, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, poglabljanje idej-nosti vzgojno izobraževalnega dela, razvijanje pionirske in mladinske samouprave, obrambne sposobnosti in družbene samozaščite ter nenazadnje racionalno trošenje finančnih sredstev in skrb za izboljšanje pogojev šolanja za vse šoloobvezne otroke v občini. Delegati niso imeli bistvenih pripomb tako na aneks k samoupravnemu sporazumu, kakor tudi na predlog programa občinske izobraževalne skupnosti. Menili so celo, da so sredstva naložena v to dejavnost vsekakor najbolj koristno izrabljena, saj je znanje neizmeren zaklad, ki bogati vsako družbo. Sprejete so bile tudi investicijske naložbe. Tako naj bi se v začetku-leta 1979 končala dela pri adaptaciji šole Topolšica ter izgradnji telovadnice pri tej šoli. V leth 1979 in 1980 naj bi pričeli in končali z izgradnjo pete osnovne šole s tdovadnico v krajevni skupnosti Salek Gorica, zgradili pa naj bi tudi telovadnico Pesje in glasbeno šolo v Velenju. Delegati so ob tej priložnosti poslušali tudi poročilo o novem statusu delavskih univerz. Zdravstvena skupnost Prejšnji petek so se na skupščino sestali tudi delegati občinske zdravstvene skupnosti Velenje, ki so prav tako med drugim razpravljali o aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Ker javna razprava še ni bila zaključena so delegati pooblastili izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti, da ta po končani javni razpravi ugotovi sprejem aneksa v združenem delu. Delegati so potrdili finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti in se dogovorili, da bodo o metodologiji za izračun regijske solidarnosti sklepali na prihodnji seji. Potrdili so še akcijski načrt za pripravo sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami za leto 1979 ter imenovali koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja svobodne menjave dela. Spregovorili so še o gradivu objavljenem v delegatskem poročevalcu ter o gradivu, ki ga bo na prihodnji seji obravnavala republiška zdravstvena skupnost. Kulturna skupnost V sredo, 6. decembra je bila tudi skupščina Kulturne skupnosti Velenje. Tudi delegati te interesne skupnosti so sprejeli anekse pa čeprav se niso mogli v celoti seznaniti z analizo javne obravnave o predlogu aneksa, ker razprave v kolektivih medtem še niso bile končane. Delegati so podprli tudi prioritetni red gradnje objektov iz enotnega programa naložb, vendar so v zvezi s tem poudarili, da bi moral biti v aneksih določen tudi časovni pored njihove gradnje. Na seji so se delegati sezn tudi z uresničevanjem finana načrta skupnosti v tem letu in (k obrazložitev, da sredstva za in« cije letos ne bodo koriščena, ka začela dotekati prepozno, zato bodo prenesli v celoti v naslei leto. Sicer pa bodo delavci in delo ljudje v naslednjih dveh letih zdn vali naslednja sredstva za izva programa občinske kulturne st nosti Velenje: V letu 1979 dejavnost 7.378.000, invest« 6.000.000 in za vzdrže« 18.319.000. V letu 1980 pa dejavnost 8.140.000 dinai vzdrževanje 6.052.000 ter za in« cije 6.000.000. Sredstva za invest je bo občinska kulturna skupi združevala z drugimi skupnostmi izvedbo enotnega programa nalo Telesnokulturna skupnost Delegati občinske telesnokulta skupnosti občine Velenje so se m redni seji, ki je bila prav tako decembra, najprej seznanili s pi robnim razdelilnikom za finana nje množične telesnokulturne dt nosti in tekmovalnega športi občini v letošnjem letu. Za mnoi no telesnokulturo v letošnjem k namenili 2,821.860 dinarjev, tega med drugim za razne t akcije, delavska športna tekmo« in rekreativna tekmovanja 300 ti dinarjev, za športno zna čko 35 ti dinarjev, društva in Klubi bodo letošnjem letu prejeli 680 ta dinarjev, šolska športna društva* tisoč dinarjev, tehnična kultura 1 tisoč dinarjev, za razne obratov) stroške in najemnine so name 566.860 dinarjev, strokovno izoh ževanje kadrov 25 tisoč dinaij zdravstveno varstvo 25 tisoč, razne športne manifestacije, sni nja bratskih mest 400 tisoč dinaij za SLO 40 tisoč dinarjev in dejavnost ZTKO 150 tisoč dinaij Tekmovalni šport Da bo v let njem letu dobil 6.453,680 dinaij Podroben razrez pa je nasledi atletika 550 tisoč dinarjev, nogoi 3 milijone 400 tisoč dinarjev " Rudar 2.820.000, NK Šmartno tisoč, NK Usnjar 100 tisoč), ra met 440 tisoč, košarka 28.0 strelstvo 140.000, plavanje 130.0 smučanje 180.000, kategorizi športniki 80.000, selekcije 100.01 strokovno izobraževanje kadi 25.000, obratovalni stroški objeti nekaj več kot 800.000, za zdrava no varstvo 25.000, SLO 40.M ZTKO 150.000, izredni izdU 100.000 dinarjev. Investicijski plan za letos pt ovrednotili v višini 9.235.000 d«_ jev. Ko so delegati razpravljali | finančnem programu za letos, so posebej opozorili, da je vendarle enkrat dokončno ie financiranje tehnične kulture. L Nadalje so izpostavili vpraa H vzdrževanja posameznih šport ™ objektov, (o tem bo razpravlj | predsedstvo ZTKO in poročalo prihodnji seji). Živahna razprava pa se je raiiff tudi glede sprejema aneksov samoupravnemu sporazumu o meljih plana telesnokulturne dij nosti za obdobje 1976-1980za 1978 in 1980. Delegati so spitj aneks s tem, da so se zavezali, bodo združevali za izvedbo pro mov sredstva v letih 1979 in ' po cenah leta 1979, in sicer 1979 v višini 19.754.000 dinaij« letu 1980 pa 23.487.000; torej višini kot so bila navedena v grafi za skupščino. V aneksu so nami predvidena sredstva za leto 1) nižja za 500 tisoč din. Od kod zakaj ta „manjko", na skupščini znal nihče pojasniti. Delegati zahtevali, da je treba razčis odgovornost v zvezi s tem, koncu skupščine so imenovali člane samoupravne delavske kulti telesnokulturne skupnosti Velel in to: Martino Valenci - predsi nik, ter člana Edi Kokot in Marti Steblovnik. Spominski park na Graški gori Veza združenj borcev NOV občine Velenje je na svoji rtni konferenci sprejela sklep, da na Graški gori, gori irišev postavi primeren spomenik s spominskim parkom, v spomin na junaške boje in juriše XIV. divizije Spomenik naj bi odkrili na os lavi 35. obletnice prihoda XIV. vizije na Štajersko. V ta namen je ibčinski odbor ZZB NOV Velenje 0 vabil na razgovor predstavnike idbora XIV. divizije, da bi se z jimi posvetoval o predvideni akciji, rabilu so se odzvali Viktor Avbelj -Ludi, rezervni general, namestnik olitkomisarja (Javnega štaba NOV lovenije, Miha Butara - Aleks, szervni general, bivši komandant [IV. divizije, Vlado Mišica - Miha, szervni general, bivši komandant 'omšičeve brigade in Stane Lavrič, szervni podpolkovnik Bračideve rigade. Tovariši so z veseljem pozdravili unisel o postavitvi spomenika s pominskim parkom in so pripravlje- 1 pomagati, da se to tudi uresniči. ) tem bodo seznanili republiške igane, da bo akcija dobila širši omen, saj so imele borbe štirinajste ivizije na Štajerskem slovenski, če e celo jugoslovanski pomen. Seznanili smo jih tudi o medob-inskem srečanju borcev in mladine, i bo naslednje leto, na dan borca 4. ilija v Velenju. V to medobčinsko BCanje je do sedaj vključenih 27 bčin iz vseh republik. Iz Slovenije a vključeni samo občina Šiška iz jubljane in občina Velenje. Ob tem ečanju se utrjuje bratstvo in Bnstvo, prenašajo se izkustva bor-svskih organizacij, poleg tega pa se renašajo na mladino tradicije NOB. ledobčinsko srečanje bi združili z ikritjem spomenika XIV. diviziji. tem bi dali še večji poudarek ečanju borcev in mladine, kot tudi Ikritju spomenika. Pričakujemo, da se bo v Velenju edobčinskega srečanja udeležilo coli osemsto borcev, bork, mladin-iv in mladink iz vse Jugoslavije. Tovariši so bili navdušeni nad kim povezovanjem in načinom delovanja med borci in mladino-iidili so se le, da ni iz Slovenije v i srečanje vključenih več obcin-ih borčevskih organizacij. Po razgovoru smo odai na Graško 'ro, kjer smo se zedinili za lokacijo spomenika in spominskega parka. Vsi skupaj smo bili navdušeni nad lepim razgledom okolice. Ugotovili smo, da na tem predelu ni lepšega in bolj primernega kraja za postavitev spomenika, ker se bo okolica spomenika in spominskega parka lahko izredno lepo uredila. Tovariši so obujali spomine na nadčloveške napore, ki so jjh pretrpeli v mrzli zimi (-30 ), visokem snegu, težkih borbah in juriSh, ko so se tolkli z nadmočnim sovražnikom. Pogovarjali so se o vrhovnih in globačah, kjer so imeli težke borbe in juriše. Vedo še za vsa imena vrhov, pa tudi imena posameznih kmetij. Človek se zgrozi, ko posluša njihova pripovedovanja in se čudi kako so mogli prenesti tako težke napore, saj so nekaterim borcem odmrznili prsti na rokah in nogah. Lahko si očitamo, da smo do danes premalo naredili na Graški gori v spomin na težke a slavne dni naše zgodovine. Če prelistamo knjigo ,.Narodnoosvobodilna vojna na slovenskem," stran 655 in 667, ugotovimo sledeče: V začetku januarja 1944 je XIV. divizija krenila iz Suhorja (Bela krajina) v pohod na Štajersko. V njej je bilo 1112 zdravih borcev in bork, sposobnih za boj. Po devetnajstih dneh stalnih borb od SoHle do Koroške je ostalo za boj sposobnih le še 440 borcev in bork, ali 39,6 %. Padlih, ujetih in pogrešanih 367 borcev in bork, ostali pa so bili ranjeni in bolni, puščeni v zasilnih bolnišnicah in skriti pri zavednih kmetih." Iz navedenih številk lahko ugotovimo, da so borci in borke s pohoda na Štajersko iz XIV. divizije v veliki večini skrvave-li, zato je prav, da smo se odločili postaviti XIV. diviziji dostojen spomenik. Ko smo se vračali z Graške gore v dolino, so tovariši iz odbora XIV. divizije obljubljali, da bodo v poletnih mesecih obiskali te kraje, posamezne kmetije in ljudi, pri katerih so imeli v težkih dneh borbe zatočišče. joŽE TEKA VEČ [jutraj nič več alkohola rejšnji ponedeljek se je na 15. redni seji sestal izvršni ret skupščine občine Mozirja — Člani so poslušali oročilo o uresničevanju zakona o kmetijskih zemljiščih in sprejeli nekaj pomembnih odlokov Prejšnji ponedeljek so se na 15. tai seji sestali člani izvršnega sveta upščine občine Mozirja. Najprej se seznanili s poročilom o >ajanju zakona o kmetijskih zem-iČih. V tehtni razpravi so člani sta opozorili na številne nerešene Jbleme na področju kmetijstva, prav se je poročilo omejilo le na Dblematiko izvajanja zakona o letijskih zemljiščih in na težave in >ehe pri delu kmetijske zemljiške ipnosti. Poročilo so sprejeli, hkra-pa so se dogovorili, da bodo do s naslednjih sej pripravili pregled nja v kmetijstvu Gornje Savinjske Hne in pri tem celovito zajeli vsa gova posamezna področja. Novo ločilo mora zajeti vse nerešene in reče probleme in obenem nakaza-možne rešitve. O takšnem poroči-bodo razpravljali delegati zborov ipščine občine Mozirje na januar-seji. V nadaljevanju seje st) člani ršnega sveta obravnavali in spreje- li odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Mozirje. O osnutku odloka so dobrega pol leta razpravljali na vseh ravneh v občini, na ponedeljkovi seji pa so razpravljala poudarili, da je vsebina odloka prilagojena razmeram, lastnim področju mozirske občine in da zato njegova določila le uveljavljajo in dopolnjujejo ustaljene običaje. Sprejeli so tudi sklep, da je potrebno ustrezno dopolniti statute krajevnih skupnosti, ki doslej določil s tega področja niso vsebovali. Do konca seje so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje sprejeli še odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine do 7. ure zjutraj, predlog odloka o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in drugih skupin občanov ter sklep o prenosu vodovoda Letošč - Nazarje - Mozirje v nadaljnje upravljanje komunalnemu podjetju Mozirje. J. P. (nadaljevanje s 1. strani) mesečni osebni dohodek na zaposlenega naj bi znašal prihodnje leto 6.230 dinarjev, za stanovanjsko izgradnjo in za druge namene pa bi bilo na voljo nad 250 milijonov dinarjev, oziroma dobro tretjino več, kot v letošnjem letu. Število zaposlenih bo ostalo skorajda nespremenjeno; industrija elektromotorjev, naprav in agregatov Sever Suboti-ca ni več vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, nova člana sestavljene organizacije Gorenje pa sta elektrostrojno podjetje Tiki Ljubljana in lesna industrija Glin Nazarje. Blizu 17 milijard 200 milijonov dinaijev skupnega prihodka bodo v prihodnjem letu, kot načrtujejo, dosegle tovarne Gorenje v Jugoslaviji. Ob tem pa moramo upoštevati še tovarne Gorenje na tujem. Tako bo tovarna Gorenje - Koerting izdelala v letu 1979 za 2 milijardi 100 milijonov dinarjev izdelkov, druge proizvodno-trgovske oziroma trgovske firme Gorenje na tujem (v Grčiji, na Danskem, v Nigeriji, Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Avstraliji in Franciji) pa bodo z montažo oziroma prodajo izdelkov Gorenje dosegle za najmanj Znova so se izkazali (Nadaljevanje s 1. strani) nov kWh električne energije. Dodati pa je treba, da v prvem letošnjem polletju ni bilo večjih potreb po električni energiji iz termoelektrarn, zaradi ugodnih hidroloških prilik. Sicer so v poletnih mesecih opravili remonta prvih dveh faz. Šoštanjske Termoelektrarne že nekaj časa slovijo zaradi visoke obratovalne pripravljenosti in specifične porabe. Zadnja, četrta faza, pa je trenutno naš največji proizvodni agregat, kar zadeva opremljenost pa je najsodobnejši, pa tudi najbolj avtomatiziran v Jugoslaviji. Sodi pa med najsodobnejše termoelek- ova samoupravna organiziranost v krajevnih skupnostih DELEGATI DELAVSKIH SVETOV TOZD DELEGATI DE LEGACIJ ZA SO IN SIS 3. DELEGATI SOSESK (vasi, ulice) - IZVOLJENI NA ZBORIH OBČANOV PO SOSESKAH 4 DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNIH, DRUŽBENIH IN DRUŠTVENIH ORGAHZACIJ V KS trame na lignit v Evropi in na svetu. Takšna opredeljenost zlasti še omogoča oziroma povečuje zanesljivost njenega obratovanja ter prilagodljivost zahtevam elektroenergetskega sistema. Zapisati velja tudi, da so se zaradi maksimalnega obratovanja šoštanjskih Termoelektrarn v zadnjih tednih občutno zmanjšale zaloge premoga na deponijah, ki so 10. decembra znašale okroe 400.000 ton. MODERNIZACIJA PROIZVODNJE V VELENJSKEM PREMOGOVNIKU KASNI Velenjski rudarji bodo letos nakopali več kot 4,4 milijone ton lignita, in to navkljub velikim težavam pri nadaljnji modernizaciji proizvodnje. Uvozna dovoljenja za mehanizacijo so dobili šele avgusta in letos, razumljivo, prepotrebne nove opreme še ne bo v Velenje. Ker si prizadevajo, da bi kar največ mehanizacije in opreme izdelale domače tovarne so pri njih naročili, upoštevaje vrednost naročil, nad polovico opreme. Domači proizvajalci pa nimajo "osnovnega materiala za izdelavo hidravljičnega podporja, to je jeklene pločevine. Po zadnjih napovedih bo pločevina na voljo šele drugo leto tako, da bo domača oprema izdelana šele ob koncu pnhodnjega leta. Na mehaniziranih čelih bodo letos pridobili le okrog 60 % vse proizvodnje, čeprav so računali, da bodo na mehaniziranih odkopih nakopali 75 % vsega lignita. In če ne bi bilo težav pri modernizaciji bi v velenjskem premogovniku, kljub požaru, letos presegli osnovni delovni načrt. Za prihodnje leto predvidena proizvodnja s srednjeročnim razvojnim načrtom, to je 4,7 milijona ton, pa bo za okrog 200.000 ton lignita manjša. Temeljni razlog za to pa je kasnitev modernizacije velenjskega premogovnika. M LIPOVŠEK V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KOORDINACIJSKI ODBORI ZVEZE SINDIKATOV Načrti Gorenja za leto 1979 1 milijardo 830 milijonov dinarjev prometa. Ob sprejemu plana sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za leto 1979 je bilo posebej poudarjeno, da bo treba zlasti še zagotoviti, da bo dosežen predvideni dohodek. Pomembno pa bo prav tako doseganje drugih planskih nalog. Šicer bodo morali nenehno skrbeti za povečanje produktivnosti dela in sredstev z intenzivnim posodabljanjem tehnologije, učinkovito organiziranostjo proizvodnega procesa in poslovanja ter z racionalnim koriščenjem delovnega časa, materiala in sredstev. Akumulativnost in reprodukcijsko sposobnost sestavljene organizacije združenega dela Gorenje bo treba krepiti zlasti še z ostvarjanjem vse večjega dohodka ter z njegovo ustrezno delitvijo, pri čemer bodo dali poudarek vlaganjem v izboljšanje in razširitev materialne osnove dela. Nadalje bo treba zagotoviti kar najbolj organiziran nastop na svetovnem trgu ter doseči, da bodo izvozni načrti doseženi. Ob skrbi za človeka ter za njegov osebni in družbeni standard pa v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje ne bodo pozabili tudi na nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov. (Ma) V skladu s statutom Zveze sindikatov Slovenije so osnovne organizacije Zveze sindikatov in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje odgovorni, da določijo najustreznejše organizacijske oblike in metode delovanja Zveze sindikatov v krajevnih skupnostih. Organizacije Zveze sindikatov so se dolžne neposredno povezati v krajevno konferenco SZDL v skladu s pravih in statutom. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je na svoji peti redni seji že razpravljalo o predlogu organiziranosti sindikata v krajevnih skupnostih. Izdelali so akcijski program za sodelovanje predstavnikov občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje pri volitvah. Odločili so se, da bodo v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer je sedež večjih temeljnih organizacij združenega dela, oziroma osnovnih organizacij Zveze sindikatov, ustanovili koordinacijske odbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Ti odbori bodo delovah na področju Velenja - center desni breg, Velenje - center levi breg, Velenje — Stara vas, Velenje -Staro Velenje, Velenje - Konovo, Velenje - Pesje, Šoštanj, Topolšica, Gorenje, in Šmartno ob Paki. Koordinacijski odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov naj bi v času volitev v krajevnih skupnostih zagotovili, da bodo osnovne organizacije Zveze sindikatov delegirale v krajevne konference SZDL svoje predstavnike in da bodo sprožili postopek, da bodo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela deligirali svoje delegate v skupščine krajevnih skupnosti. Koordinacijske odbore sestavljajo delegati konferenc osnovnih organizacij Zveze sindikatov, tam kjer te obstojajo, oziroma osnovne organizacije v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti, katerih sedež je v krajevni skupnosti, kjer se koordinacijski odbor formira. Poleg tega pa bodo koordinacijski odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov tudi kasneje organizirali akcije, kadar bo to na področju krajevnih skupnosti potrebno, predvsem kadar bo prišlo do vprašanja reševanja materialnega položaja krajevnih skupnosti. Da bi akcija čim bolje potekala so sestavili akcijski program z roki za ustanovitev koordinacijskih odborov. Potrebno je priti do sodelovanja med koordinacijskimi odbori in posameznimi osnovnimi organizacijami Zveze sindikatov ter predstavniki krajevnih skupnosti. Zato je nujno potrebno, da se predstavniki krajevnih skupnosti in koordinacijskih odborov Zveze sindikatov tesno povežejo, ker bomo le tako lahko do 25. decembra letos formirali krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih in do 10. januarja prihodnjega leta skupščine krajevnih skupnosti. Nedorečeno obveščanje Vrsta pomanjkljivosti na področju obveščanja v Gornji Savinjski dolini - Slabosti so zlasti občutne v združenem delu - Nezadovoljstvo z ljubljansko Televizijo -Nesporna vloga Savinjskih novic V razgibanem razvoju našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema nenehno raste potreba po informacijah. To še zlasti velja v času uveljavljanja delegatskega sistema in po sprejetju vrste pomembnih in daljnosežnih sistemskih zakonov. Zato pomeni obveščanje ljudem vse bolj sredstvo in pogoj obvladovanja družbenih tokov in udeležbe v odločanju sploh. Zavedajoč se teh in drugih nespornih dejstev so se tudi v Gornji Savinjski dolini lotili korenitega ocenjevanja razmer na področju informiranja. Že kar na začetku so ugotovili veliko potrebo in obenem seveda praznino na področju izdajanja internih glasil v organizacijah združenega dela. Že pri domačih delovnih organizacijah stanje ni razveseljivo, čeprav obeta, kar kritičen pa je položaj pri tistih organizacijah, ki imajo sedež izven občine. Matične organizacije sicer vse izdajajo svoja glasila, vendar v njih skorajda ni vesti iz dislociranih organizacij, povrh vsega pa slednje niti ne dobivajo dovolj izvodov teh glasil. Ta ugotovitev v največji meri velja za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki je vključena v sklop Ljubljanskih mlekarn. Zato ostaja težišče takšnega informiranja slejkoprej na občinskem glasilu ,,Savinjske novice". Te prihajajo v sleherni dom, zato je njihov pomen še toliko večji. Res je, da so se v preteklosti srečevale s takšnimi ali drugačnimi težavami, res pa je tudi, da danes že stopajo po dokaj obetavnejši poti. V mozirski občini že razmišljajo o štirinajstdnevnem izhajanju. Bralci so z Novicami vse bolj zadovoljni, pojavljajo se novi dopisniki, nekatere pomanjkljivosti pa bo treba še odpraviti. Širša sredstva obveščanja v Gornji Savinjski dolini prav tako niso zadovoljivo zastopana. V ospredju sta ljubljanski Radio in Televizija.. Radijski sprejemnik pride na tri prebivalce, v vsako hišo torej, televizijski pa na pet prebivalcev. Vse lepo in prav razen dejstva, da nobeden od njiju o dogodkih na tem področju ne poroča. V teh krajih so zlasti nezadovoljni s Televizijo. Pretvorniško mrežo so si tukajšnji prebivalci zgradili s samoprispevkom, pa kljub temu so se morali ubadati z vrsto težav in z zavlačevanjem, vesti iz Gornje Savinjske doline na televiziji ni, za nameček pa so bili občani pretežnega dela doline med minulimi prazniki večinoma brez programa. Ni bilo namreč nikogar, ki bi odpravil manjšo napako na pretvorniku. Nobeno opozorilo in kakršnokoli dogovarjanje doslej ni rodilo nikakršnih sadov. Tudi tisk je v občini zelo razširjen, žal najbolj takšen z lažjo vsebino. Zelo razširjen je še vedno verski tisk, le da zanj ni na razpolago pravih podatkov. Veliko je govora o področnih sredstvih obveščanja, saj je bila Gornja Savinjska dolina v preteklosti usmerjena proti Celju, vendar tamkajšnji radio in časopis o dogodkih v njej skorajda ne poročata več. Zato se vse bolj ponuja naslonitev na Radio Velenje in na Naš čas. Vendar tudi tu ne manjka težav. Radia skoraj ne poznajo, tudi tisti ne, ki bi ga morali, nekoliko bolj je razširjen Naš čas, a še vedno odločno premalo. Kljub tem dejstvom je zanimivo, da sta Radio Velenje in Naš čas deležna nedeljenega priznanja za poročanje ob letošnjih volitvah, ob referendumu za podaljšanje samoprispevka v mozirski občini in ob tukajšnjem občinskem prazniku. Že skoraj nerazumljivih nejasnosti je torej kar dovolj in kazalo bi jih odpraviti. V korist vseh. J. P. ■imm m Mr ■RSjFT.' • ..... Rokometaši Šoštanja s člani uprave po osvojitvi prvega mesta na prazničnem turniiju. Stojijo od leve proti desni: Franc Plaskan, Mirko Požun, Avgust Vohar, Štefan Kac, Franc Jančič, Tone Blagotinšek, Dore Melanšek, Stane Vačovnik, Ivan Vajdl in Vili Poznič. Čepijo: Stanko Majhen, Rudi Lesjak, Marjan Stvarnik, Zoran Kompan, Anton Skornšek in Daniel Gostenčnik. (Foto: Stane Vovk) Praznik šoštanjskih rokometašev Rokometni klub Šoštanj slavi 20-letnico delovanja — Vrsta pomembnih športnih dosežkov - Skrb za kvaliteten nadaljnji razvoj Imenitni športni dosežki, ki so jih letos dosegle rokometne ekipe Šoštanja so nedvomno najlepše in najprimernejše darilo za pomemben jubilej, ki ga Predsednik kluba ing. Franc Plaskan letos proslavljajo. Mineva namreč dvajset let, odkar so šoštanjski športni zanesenjaki pod vodstvom takratnega učitelja Pavla Bukovca resneje prijeli za rokometno žogo in položili temelje športnih vrst naše doline. V teh letih so s požrtvovalnim in kvalitetnim delom zabeležili celo vrsto vidnih uspehov in predstavili celo v zveznem rangu tekmovanja, ki se jim resno ponuja tudi letos. Z razvojem šoštanjskega rokometa je neločljivo povezanih mnogo imen marljivih športnih delavcev, ki so skupaj z igralci prispevali neprecenljiv delež k razvoju te popularne igre. Z nekaterimi od njih smo se pogovarjali ob delu v klubu, o rokometu nekoč in danes in o prazniku, ki ga bodo proslavili kar se da svečano. Štefan Kac je živa legenda šoštanjskega rokometa in športa nasploh. Kot komaj trinajstleten fantič se je pred dvajsetimi leti priključil ustanoviteljem kluba, danes pa je trener članske selekcije. Dvajset let dela v rokometu opisuje takole: ,,Z rokometom so se najprej začeli ukvarjati šoštanjski košarkaši, kmalu pa so se jim pridružili novi mladi rokometaši. Začeli smo na nogometnem igrišču in najprej nastopali v celjski pod-zvezi ter nato v Štajerski ligi. Sedaj že osem let igramo v Slovenski ligi, eno leto pa smo med tem nastopali tudi v drugi zvezni ligi. Po odhodu Pavla Bukovca sem razen v štirih letih vseskozi vodil ekipo. Z bratom sva igrala, oče je bil predsednik kluba, mati pa je po potrebi prala in likala drese, tako, daje vsa družina bila predana rokometu. V zadnjih letih je vse seveda mnogo drugače, saj vodstvo kluba s požrtvovalnim de- lom skuša po najboljših močeh odpravljati težave, ki se kažejo pri našem delu. V zadnjih desetih letih smo se načrtno posvetili delu z mladimi, tako da igralce za člansko ekipo črpamo iz svojih vrst. V naši dolini je veliko zanimanja za rokomet, zato naraščajnikov ne manjka pa tudi zvestih privržencev kluba je veliko. Potrebujemo kvalitetne rokometne predstave, zato je naša največja želja, da bi se ponovno uvrstili v drugo ligo, kar bi bilo najlepše darilo za naš praznik. Vsi uspehi, ki smo jih dosegali in tudi letošnje prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja, so plod pravega prijateljskega in športnega vzdušja v klubu ter strokovnega dela z vsemi ekipami. Zato tudi najmlajši dosegajo izredne uspehe. Vzgojili smo precej republiških reprezentan-tov pa tudi ekipa, ki sedaj nastopa v republiški ligi je zelo mlada in perspektivna. Pri tako prizadevnih igralcih in delovnemu vodstvu tudi jaz kot trener delam z velikim veseljem. Zato si želim, da bi uspeli obrdižati prvo mesto tudi ob koncu letošnje sezone in na ta način čestitali za pomemben jubilej vsem, ki so sodelovali in še sodelujejo pri razvoju rokometa v Šoštanju in celotni naši dolini." Franc Plaskan že deset let opravlja funkcijo predsednika rokometnega kluba Šoštanj, zato so njegove izkušnje nadvse zanimive: „Odkar delam v klubu, nas je družilo pristno prijateljstvo, zato smo tudi uspeli, čeprav je včasih delala le peščica najbolj zagrizenih. Igralci so bili in so še pripravljeni marsikaj žrtvovati, zlasti pozimi, ker nimamo primernih prostorov za zimsko vadbo. V klubu imamo preko sto registriranih igralcev, še več pa jih vzgajamo v pionirskih šolah v Šošanju in Velenju. Iz slednjih sestavljamo pionirsko selekcijo, ki je letos pod vodstvom Mirka Požuna in Franca Hribernika osvojila naslov najboljšega v republiki. V republiški ligi uspešno nastopajo še mladinci, republiški prvaki pa so letos tudi naši veterani, ki so izredno aktivni, čeprav za svoje deln ne dobivajo nobenih sredstev. Vsi ti uspehi mladih ekip in članske vrste ter strokovnjaki, ki jih imamo, so najboljši Dorok za dobro persnek-tivo rokometa v naši dolini. Uspehe pa bomo še naprej dosegli le, če bodo jasno začrtani cilji, ki naj bi jih rokomet skušal uresničiti in če bo tudi ta panoga deležna večje podpore." V imenu sedanjega rodu igralcev, ki uspešno nastopajo v vzhodni republiški ligi pa je Na kotalkališču tudi drsališč Drsanje je šport, ki je tako med mladimi kot starejšimi zelo priljubljen. To velja t za Velenje, saj veliko mladih odhaja zelo često v Celje, kjer imajo drsališče, če pa je na kakšnem izmed velenjskih jezer, seveda ostajajo doma. spreeovoril kapetan ekipe Zoran Kompan: ,J?o izpadu iz druge lige smo pričeli kaliti sedanjo ekipo, ki že dolgo nastopa skupaj, čeprav je zelo mlada. Moštvo je zelo homogeno, saj je sestavljeno iz enakovrednih igralcev, ki se med sabo zelo dobro razumemo. Od tod tudi uspehi, ki jih dosegamo. S prikazano igro smo dokazali, da smo po jesenskem delu zasluženo na prvem mestu, ki ga bomo skušali obdržati, če bo le mogoče. Za to pa bo seveda potrebno še veliko trdega dela. Uvrstitev v zvezno ligo bi bil velik uspeh naše generacije in poklon vsem igralcem in športnim delavcem, ki so pomagali tkati bogato zgodovino rokometa v Šoštanju". Praznovanje šoštanjskih rokometašev se je pričelo preteklo soboto s turnirjem v velenjski Rdeči dvorani, končalo pa se bo s slovesno prireditvijo 12. januarja prihodnjega leta v šoštanjskem Domu kulture, kjer bodo pripravili priložnostni kulturni program in podelili priznanja zaslužnim igralcem ter rokometnim delavcem. _J. KRAJNC • BRIDGE Bridge - igra s kartami - je v Šaleški dolini že dlje časa prisotna, vendar smo se ljubitelji te miselne igre organizirali sele pred letom dni. Organizirali smo redne tedenske turnirje, nabavili rekvizite, uredili knjižnico z bridge-literaturo in priredili tudi dva tečaja za začetnike. Tako se nas je v prvem letu aktivno udejstvovalo 25 bridgeistov. Kot vsak mlad, ambiciozen klub, smo se želeli potrjevati tudi na večjih turnirjih, doma in v tujini, in uspeh ni izostal: 3. mesto za pokal „Rogaške Slatine", pokal za najboljši juniorski team na jugoslovanskem največjem turnirju na Bledu, 12. mesto na turnirju v Postojni, 21. mesto na turnirju v Palmanovi v Italiji, itd. Vsi ti turnirji so bili v mednarodni konkurenci. Za občinski praznik smo tudi sami organizirali BRIDGE-PICNIC s turnirjem na Pungartu, kamor smo povabili tudi člane Bridge kluba Slovenj Gradec in Bridge klub Maribor. Kot vsak začetek, tudi naš ni bil lahek, saj smo imeli velike težave s prostori in fina,:-ami, predvsem pa z miselnostjo širše javiK,;t; (karte so še vedno kamen spotike). Z resnostjo in disciplino, ki jo ta igra zahteva, smo si pridobili naklonjenost družbe. Posebno bi se radi zahvalili kolektivu restavracije „Na-ma", ki nam je brez vsakih pridrž-< kov nudil svoje prostore in usluge za redne tedenske turnirje, ki so vsak petek ob 15. uri. Naš prvi in največji cilj v novi bridge-sezoni je množičnost in še širša afirmacija. „BKV", kot tudi mesta Velenje. V ta namen bomo priredili več začetnih in nadaljevalnih tečajev. Prvi začetni tečaj se začne že danes, 8. decembra ob 15. uri v restavraciji ,,Nama". Program udeležbe na večjih mednarodnih tekmovanjih je zelo obsežen, saj ni meseca brez takih tekmovanj. Predvsem pa si želimo s svojim delom popestriti družabno življenje Šaleške doline. M. K. Seveda je drsanje na jezerih zelo negotovo, ob manjši otoplitvi pa tudi nevarno. Zato je v Velenju že zelo dolgo tlela želja, da bi dobili urejen drsalni prostor. Kot kaže se je ta želja že začela uresničevati. Delegati skupščine telesn-okulturne skupnosti občine Velenje so na 2. redni seji sprejeli tudi predlog za izgradnjo umet nega drsališča v Velenju, in sicer na sedanjem kotalkališču. Prvotno so načrtovali gradnjo drsališča v okviru rekreacijskega centra ob šaleški cesti, katerega gradnja je po prednostnem redu gradnje objektov v občini predvidena za leto 1980 z ocenjeno vrednostjo 17 milijonov dinaijev. Kot je rečeno v gradivu za skupščino pa bi ta znesek zadoščal le za odkup zemljišča in pripravljalna dela. Vrednost drsališča pa je ocenjena na 60 milijonov dinaijev. • ODBOJKA PREMALO ZBRANOSTI V tem kolu tekmovanja v ženski republiški odbojkarski ligi so igralke Ljub neg a doma gostile ekipo Bleda. Igra je bila izredno zanimiva in izenačena. Gostje so sicer zasluženo zmagale, ostaja pa dejstvo, dbi domače igralke, z malo več zbranosti in športne sreče v odločilnih trenutkih, lahko iztržile ves izkupiček. V obeh zadnjih setih so namreč vodile, v odločilnih trenutkih pa so z nezbrano igro vodstvo in zmago prepustile gostjam. V telovadnici osnovne šole sta pred 50 gledalci tekmo sodila Torej iz Vuzenice in Kugovnič iz Šoštanja, 2a Ljubno pa so igrale: Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, Doberšek, Žagar, Mori, Zaleznik, Podmeninšek in Orlovič. J. P. • NOGOMET POMLADI NADALJEVANJE V Gornji Savinjski dolini so letos pripravili občinsko nogometno ligo. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip, ki so v jesenskem delu odigrale pet kol. Zaradi slabega vremena bodo s tekmovanjem nadaljevali pomladi, ko bodo opravili še pomladanski del. Tekmovanje je potekalo nemoteno in tudi zanimanja gledalcev ni manjkalo, trenutni vrstni red pa je naslednji: 1. Ljubno 9 točk (34:4), 2. Rečica 8 (22:10), 3. Pobuda za izgradnjo novega drsališča je stekla že v začetku leta vendar se je zapletlo pri lokaciji. Po mnenju članov izvršnega odbora skupščine TKS, katerega so potrdili kasneje tudi delegati, so prednost nove lokacije na kotalkališču že zgrajene garderobe, zgrajene tribune, v glavnem urejeni parkirni prostori, že sama pripravljena ploskev, delni prostori za stroinico. V razpravi je eden izmed delegatov izrazil nezadovoljstvo, češ, zakaj uničujemo že zgrajeni objekt (kotalkališče) in gradimo novega (drsališče). In kje se bodo odslej otroci kotalkah, vozili z tolkami in kolesarili (okrog kotalkališča je namreč kot vemo tudi kolesarska steza). Iz odgovora predstavnikov občinske telesnokultume pa jasno sledilo, da kotalkališče s tem ljubitelji kotalkanja ne bodo ničesar izgubili. Na is! ploskvi se bodo lahko v topi mesecih kotalkali, v zimskih p drsali. Drsališče na kotalkališču bo do predvidoma gradili v dvel delih. Drsalno ploskev naj b uredili že prihodnje leto; tore bo v zimski sezoni 1979/8 objekt že močno koristili drsanje. Za to bodo potrebova približno 13 milijonov 75 dinaijev. 6 milijonov dinatji bodo imeli na voljo ob kona letošnjega leta iz lastnih sred stev za investicije, preosta denar pa naj bi dobili v obli kreditov. Vrednost izgradnj strehe pa so ocenili na 6 milij« nov 250 tisoč dinarjev. Lepi uspehi velenjskih strelce Na prvem turniriu Strelske zveze Jugoslavije v Zagrebu je mladinec Vinko Trinkaus s standardno zračno pištolo zasedel odlično tretje mesto s 364 krogi, Darko Jazbinšek pa je bil s 354 krogi deseti. Na drugem pozivnem turniiju v Beogradu pa se je izkazal, v članski konkurenci, Bole Hinko s sedmim mestom in 374 krogi, medtem ko je bil pri mladincih uspešen Vinko Trinkaus s četrtim mestom in 362 krogi. Tudi na republiški kontroli s standardnim orožjem so se predstavniki Strelske družine Mrož Velenje odlično odrezali. V konkurenci strelcev s pištolo je Vinko Trinkaus osvojil prvo mesto s 369 krogi, Jazbinšek Darko pa je bil s 358 krogi drugi. V članski konkurenci je bil tretji, s 373 krogi, Hinko Bole. V konkurenci puškašev je Dušan Perhač dosegel 364, Drago Šafarič pa 350 krogov. Pri mladincih je Rudi Ramšak dosegel 357, Petek Hinko 346 krogov. Trinkaus Vinko je bil usp šen tudi na tekmovanju za po kal Jožeta Lacka v Ptuju, kjer z malokalibrsko pištolo osvoj prvo mesto z 282 krogi, we klubskim tovarišem Svetin Mirkom s 272 krogi. Na tekm vanju v počastitev tridese obletnice heroja Viteza v Ljv ljani je mešana ekipa druž Mrož osvojila prvo mesto 1382 kro°ij med posamezni pa Franjo Zučko prvo mesto 359. krogi. I i v šport telesna kultura rekreacija Tečaj za najmlajše smučarji Smučarski tečaj obiskuje 28 učencev male šole iz Šmartnega ob Paki - Za bronasto športno značko Kokarje 7 (24:13), 4. Nazarje 7 (18:12), 5. Mozirje 6 (15:16), 6. Šmartno 4 (13:13), 7. Bočna 3 (9:31), 8. Luče 22 (7:18 in tekm« manj), 9. Gornji grad 2 (11:25) in 10. Radmirje 1 (7:18 in tekma manj). J. P. • ROKOMET ŠOŠTANJ ZMAGOVALEC Rokometni klub Šoštanj je v počastitev 20-fetnice svojega dela pripravil v velenjski Rdeči dvorani zanimiv turnir, na katerem so poleg slavljencev sodelovali še Partizan TUS Slovenj Gradec, Jelovica iz Škofje loke in Črnomelj. Tekmovanje je odprl bivši predsednik kluba Avgust Vohar, kije orisal dvajsetletno delo šoštanjskih rokometašev in vsem sodelujočim zaželel uspešno nastopanje na turniiju. V prvem srečanju so rokometaši Šoštanja premagali ekipo Črnomlja z rezultatom 22:17 (12:4), v drugem pa sta se pomerila drugoligaša iz Slovenj Gradca in Škofje loke. Zmagali so Slovenj-gračani z rezultatom 17:13 (8.7). V borbi za 3. in 4. mesto sta se nato srečala Jelovica in Črnomelj, slavili pa so Škofjeločani s 25:21 (13:11). Za kakih 300 obiskovalcev pa je bil najzanimivejši finalni boj med Šoštanjem in Partizanom TUS Slovenj Gradec, Šoštanjčani so z zelo dobro igro ponovno dokazali, da so v republiški ligi zaslužno osvojili naslov jesenskega prvaka, saj so premagali favoriziranega drugoligaša z " (12:4). Kc Obilnih snežnih padavin, ki so nas letos presenetile že zelo zgodaj, so se seveda najbolj razveselili najmlajši in se brž prepustili užitkom na snegu. Tudi v marsikateri šoli so, poučeni z izkušnjami slabih preteklih zimskih sezon, pohiteli z organiziranjem smučarskih tečajev za svoje učence in predšolske otroke. Tako je na primer v Šoštanju, kjer učenci male šole spoznavajo veščine smučanja kar na zasneženem dvorišču, tako je tudi v Šmartnem ob Paki, kjer jim za „belo radost" služi najbližji griček. Na vzpetini, ki se dviguje v neposredni bližini osnovne šole v Šmartnem ob Paki je v teh dneh zato vsako dopoldne sila živahno. Priročno pobočje je postalo učilnica najmlajšim smučarjem začetnikom. Smu- čarski tečaj obiskuje 28 učen cev tukajšnje male šole, m deljeni pa so v dve skupini. P) besedah vaditelja Toneta Križ bo tečaj trajal tako dolgo, 4 bodo vsi udeleženci s pridoblje nim znanjem sposobni osvoj bronasto športno značko. Nt kaj najboljših pa bodo izbrali skupino, ki bo nadaljevala rednimi treningi. Ker je opazili da je smučarsko znanje tu osnovnošolskih otrok kij« dobri opremi dokaj slabo, je it hov cilj, da slehernega učent seznanijo vsaj z osnovami smi čarskega športa Zato je skup« želja vseh, da bi jim letošc zima postregla z ugodnimi snti nimi razmerami in da bi se i enem od pobočij v bliža Šmartnega lahko čimprej. ževali vsaj najenostavnejše vle niče. J. K Cončni rezultatom 17:13 vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Partizan TUS Slovenj Gradec, 3. Jelovica, 4. Črnomelj. ' ' Ob kbneu turnirja je posebna komisija podelila pokale tudi najboljšim posameznikom: Francu Jan-čiču iz Šoštanja kot najboljšemu igralcu, Ivanu Vajdlu iz Šoštanja kot najboljšemu vratarju in Vidicu iz Škofje loke kot najuspešnejšemu strelcu. Prvi koraki na smučeh so za najmlajše nepozabno doživetje. Šmartnem ob Paki se jih učijo na najbli^em pobočju. tvilka 50 (460) - 15. decembra 1978 Slušatelji politične šole o svojem delu Slušatelji trimesečne politič-i šole smo že pričeli z delom, j poleg našega študija po ogramu šole uresničujemo di akcijski program, katerega sprejela razredna skupnost, ieg tričlanskega vodstva raz-dne skupnosti smo izvolili idi tričlanski sekretariat, ki ibi za uresničevanje akcijske-i programa. Če bomo hoteli naše začrta-! akcije in naloge pripeljati ipešno do konca, moramo biti i slušatelji - komunisti prijavljeni za delo vedno in jvsod, na vseh področjih druž-snega delovanja in udejstvova-|a; da tako damo svoj delež k Dg raje vanju našega samouprav-sga socialističnega sistema. To pa ne sme biti samo v isu trimesečnega seminarja, npak bomo morali s pridoblje-im znanjem koristiti tudi de-rvnim sredinam, kjer smo leni. [a kratko bi opisala naloge, i jih bomo poslcušali v na- tjih treh mesecih uresničiti. 3. novembra smo izvedli pro-© voljno delovno akcijo na lolteh. Načrtujemo tudi obiske delovnih organizacij, kjer se bomo slušatelji neposredno soočali s problemi, ki nas tarejo v gospodarstvu ter z nalogami, ki jih imamo komunisti ter ostale družbenopolitične organizacije na družbeno-ekonomskem in političnem področju. Navezah bomo tudi stike s slušatelji trimesečne politične šoie v Celju ter skupno organizirali nekaj akcij, kot na primer obisk rojstnega kraja tovariša TITA in podobno. Že takoj na začetku pa smo pričeli zbirati razne prispevke o našem delu v teh treh mesecih ter aktualnih dogodkih ter jih poskušali strniti v izdaji internega glasila. Želimo izdati vsaj eno številko našega glasila, v katerem bomo objavili tudi naša seminarska dela. To je del našega programa oziroma konkretnih akcij. Če bomo imeli še kaj časa, bomo organizirali tako imenovane „okrogle mize", kjer se bomo pogovarjali z nekaterimi političnimi delavci iz velenjske občine o aktualnih gospodarskih in političnih dogajanjih doma in po svetu. JALKAPORT Začetki so sicer težki, a uspeli bomo! Oglasil se je šolski „radio" Kako so osnovnošolci dobili možnost za potrjevanje svojih sposobnosti, ne le preko šolskega glasila, ampak tudi preko „živega" oglašanja in predstavljanja širšemu krogu sošolcev Na osnovni šoli Gustav Šilih se je 27. novembra prvič po zvočnikih oglasila radijska oddaja. Pobuda za oglašanje je prišla sicer od profesorjev sa-ntih, vendar pa je že prva anketa med učenci pokazala, da so voljni sodelovati. Kot je povedal mentor novo nastalega Sončni vlak velenjskih invalidov radia Miha Macur, program še ni v celoti izoblikovan. Glavne programske črte so podali v prvi oddaji, ki je bila posvečena 29. novembru. Za začetek se oglašajo enkrat na teden, radi pa bi povečali oddajanje vsaj dvakrat na teden. Program začenja jutranji avizo (zanj sicer še nimajo točno določene glasbe, od učencev pa že prihajajo predlogi). Nato sledi radijski koledar, kjer se spomnijo pomembnejših dogodkov, ki so se V jubilejni 10. obletnici bstoja Društva invalidov Vele-je smo se odločili, da organi-iramo zahteven izlet. Ob ponoči TTG iz Celja ter ob odelovanju GORENJA VELE-JJE in TEMELJNE BANKE VELENJE smo se kar s 124 ivalidi in njihovimi svojci po-lali z vlakom v Črno goro. Z detom smo proslavili tudi dan (publike. Sneg nas je spremljal Dt vso pot, žal tudi ob slikoviti nogi proti Baru. Stalno sneže-rje in zamude pa niso pokvarile Hšega dobrega razpoloženja. to, sicer pa smo odšli tudi na ekreacijo, kar je jasno pokazal irihod na Sutomore. Tam nas s čakalo prenočišče v hotelu fikšič, kjer smo sicer prijetno pali ob neprijetnem zibanju »lega hotela, ker je grajen kot tolpič se je prav to noč upiral nočnemu vetrn. Naslednji dan je lepše vreme Jvignilo razpoloženje. Prevzel las je ogled Dubrovnika in zčrpna razlaga vodiča. Ogledali mo si mnoge kraje jadranske magistrale, kjer nas je posebej presenetila Budva, ,,povsem mrtva" - kajti zapustili so jo namreč turistični delavci, ki so Eraznike preživeli v tujini. Iz udve smo se, preko nove magistrale, napotili po serpen-tinasti cesti proti Cetinju. Ogled narodnega muzeja in bližnjega samostana bo udeležencem gotovo ostal v trajnem spominu. Škoda, da je sneg preprečil vožnjo na Jezerski vrh in s tem ogled Lovčena z Njegoševim mavzolejem. Zato pa je bilo prijetno potovanje skozi Reko Crnojeviča in mimo Skadar-skega jezera do Titograda, novega mesta zraslega v novi Jugoslaviji, ki nas le z nekaj hišami spominja na nekdanjo Podgori-co. Tukaj smo imeli dovolj časa za oglede in spoznanje, da težko najdeš poštni nabiralnik. Le dva majhna pri pošti sta komaj uspela ,,požreti" množico čestitk za praznike. Tako se je godilo tudi našim. In če uredništvo Našega časa ni dobilo razglednice, brez zamere. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je ta edinstveni izlet invalidov občine, Velenje uspel, topla zahvala! v preteklosti dogajali na ta dan. Sledijo stalne rubrike, na katerih s pomočjo stalnih mentorjev, tekoče obveščajo o kultur- Gibanje prebivalstva .mi n\tTr> C»1D TI - roriliia HphprČpt Janko Kortnik - 80 letnik Redki so naši sovaščani, ki bi dosegli to častitljivo obletnico. Mednje sodi tudi Janko Kortnik iz Stare vasi v Velenju. Janko se je rodil 18. 12. 1898 v Podgorju pri Velenju. Bil je sin rudarja. Ko se je izučil za mizarja, se je zaposlil na rudniku Velenje kot delavec v jami, nato pa v mizarski delavnici, kjer je delal 40 let, 1953 leta pa se [ je upokojil Leta 1929 se je poročil z Marijo Glažer, s katero sta si zgradila hišo in v njej še stedaj složno živita. Janka ruajbolj poznajo ljubitelji nog',ometa. Pravi, da od leta 19.53 ni zamudil niti ene nogormetne tekme. Navi-| ja vedno ssamo za Rudarja, ravno takcn jih budno spremlja tudi iz: ven Velenja, kjer jih bodri in spodbuja, najbolj pa je ižalosten, če Rudar izgubi. Praivi, da mu gledanje tekem dajte veselje do življenja in gqa drži pokonci: „Raje imaam tekmo, kakor „šnicl", raad reče. Po vsebh teh letih tudi njega „kljuuva" v križu, vča- sih ga bolijo noge. Toda kljub temu je vseeno vedno vesele narave. Rad gleda televizijo, če je lep program. Vedno posluša tudi radio Velenje, da je na tekočem, kaj se godi v Šaleški dolini. Vsako jutro gre na sprehod. Ko bo v krogu svoje družine z ženo Marijo, sinom Ivanom in hčerko Miro ter njihovimi družinami obhajal svoj visoki jubilej, mu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil še naprej čil in zdrav. S S s \ s s s s s v N s s * s s s s s I s <* s * s s s s s s VELENJE POROKE: Danilo Obreza, roj. 1955, monter, Lokovica št 54 in Dragica Pančur, roj. 1958, referent, Lokovica št. 54; Marjan Srčnik, roj. 1952, kontrolor, Bočna št 72 in Ana Kumer, roj. 1960, dijakinja, Skorno pri Šoštanju št 13; Franc Pajenk, roj. 1932, rudar iz Velenja in Alojzija Verbenk, roj. 1934, delavka iz Velenja; Boris Chromy, 1954, obratni električar iz Velenja in Uda Balog, roj. 1959, delavka iz Velenja; Vladimir Jolič, roj. 1949, zdravnik iz Slovenj Gradca in Jolanda Štante, roj. 1954, medicinska sestra iz Velenja; Jožef Urbancl, roj. 1954, električar iz Mislinje in Stanislava Doler, roj, 1952, delavka iz Škal; Branko Grebenšek, roj. 1952, kovinostrugar iz Škal in Ivanka Videmšek, roj. 1955, delavka iz Škal; Ciril Bukovec, roj. 1954, rudar iz Bevč in Ljubica Vodopija, roj. 1957 natakarica iz Bevč; Franc Peter - Verzelak, roj. 1944, oredmetni učitelj iz Velenja in Jožica Sovič, roj. 1954, tehnična risarka iz Velenja; Abdulah Oruč, roj. 1956, železo-strugar iz Velenja in Vasvija Mehme-dič roj. 1956, krojačica iz Velenja; Milan Kovše, roj. 1952, viličarist iz Hudinje in Marija Kapelaro, roj. 1960, delavka iz Velenja; Milenko Simič, roj. 1955, rudarski tehnik iz Miličih in Stana Miloševič, roj. 1956, ekonomski tehnik iz Šaleka; Ljubo Srnovišnik, roj. 1955, avtoprevoznik iz Konovega in Romana Koželjnik, roj. 1963, delavka iz Konovega; Drago Pejovnik, roj. 1956, strojni ključavničar iz Završ in Jožica Ločnikar, roj. 1960, uslužbenka iz Završ; Josip Jankovič, roj. 1950, dipl. ing. kemije iz Velenja in Zineta Kurtovič, roj. 1957, delavka iz Velenja; Miran Dešman, roj. 1956, elektrotehnik iz Konovega in Milena Kranjc, roj. 1957, medicinska sestra iz Velenja; Dragutin Šajnovič, roj. 1957, zidar iz Velenja in Branka Cvikl, roj. 1958. uslužbenka iz Velenja; SMRTI: Cecilija Deberšek, upokojenka iz Konovega, stara 65 let; Albina Rednak, delovodja iz Pesja, J. Ulriha 10, star 42 let; Ivan Raušer, prometnik iz Preval, Trg št. 64, star 51 let, Franc Cepuš, inv. upokojenec, Debrega št 19; Franc Leskošek, upokojenec iz Celja, Jurčičeva 6, star 74 let; lec iz Cena, Jur- ______,____ _- Nikolaj Škabar, inv. upokojenec iz Velenja, Cankarjeva 2/c, star 60 let. ŠOŠTANJ POROKE: Danilo Obreza, raj. 1955, monter iz Lokovice in Dragica Pančur, roj. 1958, referent iz Lokovice; Marjan Srčnik, roj. 1952, kontrolor iz Bočne in Ana Kumer, roj. 1960, dijakinja iz Skornega pri Šoštanju; SMRTI: Janez Filej, upokojenec iz Slov. Konjic, Mariborska 17, star 71 let; Peter tedinek, prevžitkar iz Lokovice št 79, star 83 let; Alojz Jurak, upokojenec, iz Migojnice št 89, star 75 let, Franc Kregar, upokojenec iz Celja, star 66 let; Janez Tajnšek, upokojenec, Silova št. 11, star 73 let; Silvestra Pinter, uslužbenka iz Migojnice št 2, stara 38 let. ŠOŠTANJ: POROKE: Rudolf Ravlen, rojen 1956, prodajalec iz Metleč in Anica Navodnik, rojena 1960, delavka iz Belih vod. SMRTI: Pavel Kumer, upokojenec iz Raven star 81 let; Angela Robida, gospodinja iz Celja, stara 67 let. VELENJE: POROKE: Milan Pejovnik, rojen 1954, električar iz Zaverš in Majda Meh, roj. 1957, tehnična risarka iz Zaverš; Vladimir Razgoršek, rojen 1956, RTV mehanik iz Konovega in Marina Friškovec, rojena 1955, tehnična risarka iz Šaleka; Miran Borovnik, roj. 1957, delavec iz Šaleka in Nadja Štraser, rojena 1959, delavka iz Velenja. SMRTI: Helena Skornšek, upokojenka iz Velenja, Rudarska 2/c, stara 82 let; Pavel Repnik, upokojenec iz Velenja, Koroška 27, star 77 let; Nataša Mastnak, otrok iz Velenja, Šaleška 19, stara 5 mesecev; Franc Gcršak, upokojenec iz Velenja, Ljubljanska 14, star 65 let. nih in športnih dogodkih, o delu razrednih skupnosti in delu pionirske ter mladinske organizacije. Predvsem pa bi radi, da bi bilo v oddajah čimveč priložnostnih rubrik o spominskih dnevih, raznih obiskih, posebnostih,... Ker si žehjo, da bi bil program predvsem veder, se oglašajo med oddajo tudi z glasbenimi točkami, šalami in ugankami. Kot je dejal Miha Macur, naj bi bil ta radio predvsem glasnik dela na šoli, utrip njihovega življenja, ne bi pa smel zanemariti izobraževanja in vzgajanja. Pri delu, ki so ga uspešno začeli pa ne smemo pozabiti tudi na težave. Pestijo jih predvsem problemi s tehniko. Nimajo ustreznih magnetofonov, vendar se že dogovarjajo z Rekom iz Velenja, ki bi jim s svojimi aparaturami omogočil snemanja. Kljub temu so uspešno začeli in poželi velik odziv tako pri učencih, poslušalcih kot pri učencih dopisnikih. MILENA BAHUN Predstavniki vseh osnovnih šol velenjske občine so se nedavnim udeležili sestanka, ki ga je pripravila Komisija za varstvo okolja pri IS SO Velenje. Tema sestanka je vsebovala splošni pregled ekološkega stanja v Velenjski občini, sodobne poglede na varstvo okolja in kako pritegniti čimveč šolske mladine v široko zasnovano ekološko dejavnost velenjske občine. Med razpravo je bilo opaziti, da je raven ekološke izobraženosti na naših šolah precej visok, in da so se že večkrat uspešno vključili v .očiščevalne" akcije Poskrbimo za naše okolje Velenja. Zato so se odločili, da se vključijo vse organizacije „Zelena straža" na osnovnih šolah med sodelavce Komisije za varstvo okolja, in da začnejo aktivno delovati. Na seji je bilo poudarjeno tudi to, da je probleme, ki jih predstavljajo onesnažene vode, zrak in zemeljsko okolje potrebno obravnavati čim širše in z njimi seznaniti čimvečji krog občanov, kajti samo s popolno osveščenostjo ljudi, se bomo lahko borili proti problemu, ki pesti človeštvo. Velika delovna zmaga mladih v Skornem Mladi iz Skornega so s prizadevnim delom prišli do svojih delovnih prostorov - Preko 1000 udar-_niških ur_ Mladi iz aktiva Zveze socialistične mladine Skorno so sebi in ostalim ponovno dokazali, do kakšnih delovnih zmag jih lahko pripelje enotnost, požrtvovalnost, iznajdljivost in pripravljenost prijeti za delo. Potem, ko so pred približno dvema letoma z zdruzenimi močmi uredili športno igrišče skoraj na samem vrhu Skomega (igrišče ie postalo priljubljeno zbirališče tudi starejših krajanov), so pred dnevi odprli vrata nove brunarice, prostorov, ki so si jih že dolga leta sila želeli. Postavili so jo v neposredni bližini igrišča, kaj vse jim bodo lastni prostori pomenili za nadaljnje delo pa prav gotovo ni treba posebej poudarjati. Na svečani seji predsedstva osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Skorno-Florjan, ki so jo preteklo soboto pripravili že v novi brunarici, so „uradno" odprli nove prostore, ki pa jih bodo, kot so se domenili, dograjevali in opremljali še naprej. Z izgradnjo brunarice so mladi v Skornem začeli lani, ko so jim nekateri domači kmetje poklonili les, sami pa so kupili zidake in strešnike. Tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo, razumevanje in pomoč vseh krajanov, preko tisoč udarniških delovnih ur in vztrajna prizadevanja članov aktiva so končno pripeljali do tega, da brunarica danes stoji in s pridom služi vsem, ki so si jo želeli in jo tudi potrebovali. Na svečani seji predsedstva osnovne organizacije ZSMS v Skomem, ki se jo je udeležil tudi predsednik občinske konference ZSMS Janko Lukner, so med drugim podarili praktična darila nekaterim članom aktiva, ki so se najbolj prizadevali nri izgradnji nove brunarice. J. KRAJNC Iz oči v oči V vse boljšem sporedu kinematografov v Velenju in Šoštanju je našel svoje mesto tudi zadnje čase eden boljših filmov sicer odličnega režiserja Ingmarja Bergmana Iz oči v oči (pohabljeno iz srbohrvaščine: Z licem v lice). Zgodba sama je v filmu obrobna, daje le najnujnejše podatke: nevrotična zdravnica se vrne k starim staršem, medtem ko sta mož in hči odsotna, poskuša samomor, preživi, vendar za ceno dveh spoznanj: moški, s katerim se je zbližala, si premisli („odpotuje"), njena štirinajstletna hčerka pa mirne duše ugotovi, da ve, da je mati nikoli ni imela rada. Film načenja enega temeljnih paradoksov (meščanske) družbe: dejstvo, da je cena za socializacijo človeka njegova osamljenost: odtujenost, tesnoba. Tesnoba, strah: groza pred ničem, pred smrtjo je (ob kompleksu krivde, ki ga zdravnica Jenny dobi zaradi zgodnje izgube staršev) njen prvi problem, hkrati pa manifestna vsebina njene nevroze. Princip avtoritete, cenzure (simbolnega kastracijskega reza, ki je pogoj za socializacijo) predstavlja v njeni psihi babica, ki sicer v vsakdanjem življenju vzorno skrbi za svojega na smrt bolnega soproga. Babi čina podoba, točneje podoba babice v določeni situaciji, je fantazem, ki Jermy preganja vsakokrat, ko premišlja o tem, da bi uživala nad Ustnim telesom in v njem, z njim, pa tudi prvi simptom njene nevroze. Prepoved telesnega užitka (razen seveda za biološko reprodukcijo vrste - in Jenny je v navidez urejenem zakonu, ima hčerko itd.) in iz te prepovedi izhajajoč konflikt sta torej posledica vzgoje, ki ji pravimo avtoritarna oz. represivna vzgoja. Jenny so odvratna telesa -njeno lastno in drugih (moški na zabavi so homoseksualci, njen sedanji prijatelj tudi) posebno se ji gabijo bolna in stara telesa, meso, ki vonja po svojem skorajšnjem koncu, po smrti. Bolnica na začetku filma, ki z muko (duševno omračena) skuša v sebi odpraviti cenzuro in (avtoerotično) uživati nad lastnim telesom, pa čeprav na regredirani ravni, je v filmu prispodoba Jennyji-nega problema, poskus posilstva pa ilustracija njene zavrtosti. V fazi Jennyjinega okrevanja Bergman postreže s paleto vzrokov in posledic (babičinih groženj, sanja-nih in realnih regresij, infantilizma itd.), ki se navsezadnje iztečejo v „srečen" konec: njene sanje o samosežigu so prispodoba (uresničene ali neuresničene) želje po obračunu s preteklostjo, moški, ki ji je blizu, ker je priča njeni krizi in regeneraciji, „nenadno" odpotuje na Jamajko, za povrh pa mora Jenny prevzeti nase še hčerin očitek, da je nikdar ni imela rada - Jenny se znajde na drugi strani prepada, odrasla je in njeni otroci jo doživljajo na podoben način, kot je ona doživljala svojo babico. Vprašanje, ali je tak razplet zanjo v resnici srečen ali ne, ostaja seveda odprto. V zvezi z razmerami v dvorani velenjskega Doma kulture med filmskimi predstavami bi podpisani predlagal ustanovitev društva za napredek kulture v Domu kulture. Društvo bi organizirano opravljalo predvsem naslednje: prvič, uveljavljalo bi dohodkovne odnose v reproduktivni kinematografiji (v primeru nereda v dvorani bi sprožilo postopek za odškodninske zahtevke nič hudega slutečih gledalcev); drugič, razgrajače - pa naj bodo to športniki, dijaki ali delavci, bi med predstavo pometalo iz dvorane sodniku za prekrške v naročje; tretjič, dalo bi predlog za akcijo družbene samozaščite zoper za normalen potek predstave odgovorno osebo (pa ne biljeterja) zaradi malomarnega upravljanja l družbeno imovino in zara.li dopuščanja kršitve nepisanih, pa vseeno dogovorjenih uzanc; četrta dolgoročnejša naloga: staln:. m sistematična filmska vzgoja v osnovnih in srednjih šolah. LADO PLAN KO Tradicionalni turnir ŠŠD RŠC Velenje in Rdeča dvorana Velenje organizirata 23. in 24. decembra letos v Rdeči dvorani tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu. Na turnirju, ki x bo začel v soboto, 23. decembra, lahke nastopi vsak registriran in neiegistri ran klub. Prijavnina znaša 600 dinar jev. Prijave bodo zbirali do 22. decembra, in sicer od 17. ure, ko bo žrebanje. 6j\5 - Nova Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje bo zraven že začetih objektov, aprila 1978 začela graditi tri objekte A1, A2 in A3, v katerih bo skupaj 280 stanovanj. Prikazane rešitve v novih objektih A1, A2 in A3 so rezultat želja in zahtev bodočih uporabnikov teh stanovanj. Glavna vodila pri zasnovi novih stanovanj so bila: — sprejemljiva cena pri neokrnjeni funkcionalnosti in opremljenosti stanovanj, — upoštevanje občinskih odlokov in normativov, — vsa stanovanja imajo balkone in shrambe, — pri trosobnem stanovanju je mogoče po želji izvesti na isti površini ali dve sobi ali sobo in dva kabineta, — upoštevana je možnost, v danih pogojih, opremiti stanovanje z vsemi potrebnimi funkcionalnimi elementi (kuhinjska oprema, zamrzovalna omara, stroj za pomivanje posode, pralni stroj it.), — upoštevana je vgradnja kvalitetnejših sanitarnih kabin, — sobe so zasnovane tako, da je v njih mogoča variantna postavitev opreme. te vitka 50 (460) - 15. decembra 1978 Kdo naj bi skibel za ceste v Šoštanju? V boju s snegom Ob prvem letošnjem snegu je ala varnost prometa, zlasti pa v, ob slabo očiščenih cestiščih pločnikih resno ogrožena. Zato ~ povprašali pristojne pri Komu-io obrtnem centru Velenje, kako Jo se lotili tega problema. Tovariš ko Nagode nam je povedal, da Ih sneg ni zalotil nepripravljene: laradi poledice smo že soljene te hitro splužili. Problematični so ostali pločniki, ker jih zaradi ioštevilne mehanizacije nismo _eli pravočasno splužiti, sedaj pa je'sneg že steptan. Pestijo nas tudi problemi z rezervnimi deli, ki so vsi iz uvoza in jih je ta trenutek težko Sdobiti, zato še vedno nismo kos poledenelim pločnikom. Rad bi omenil tudi to, da so nas pri delu nočno ovirali zasebniki, ki so ivtomobile čez noč pustili kar ob cestah in tako onemogočali delo našim plugom. Tudi glede parkirnih rostorov bi omenil, da smo priori-etne, pri zdravstvenem domu in gasilnem domu, že splužili, za ostale pa še vedno ni rešeno v čigavo pristojnost spadajo. Tudi v Šoštanju smo splužili glavne ceste, čeprav te sedaj še ne spadajo v naše delovno območje, ampak bi moralo zanje poskrbeti Cestno podjetje in Krajevne skupnosti iz Šoštanja. Po svojih močeh se trudimo, vendar nam močno primanjkuje soli. Izredno slabe zaloge bi zadoščale morda samo še za enkratno sneženje, in če obljubljenih 200 ton soli ne bomo dobili, se nam letos obetajo še resni problemi!" Vsekakor je treba poudariti, da bi v akcijo za čiščenje snega v mestu morali stopiti občani sami, ne nazadnje pa bi bilo potrebno vanjo pritegniti tudi Štab za civilno zaščito občine Velenje. Naj bo to v opomin, kajti snega se nam letos obeta še veliko! P. s.: Medtem je nastopila odjuga in težav je bilo konec. Kljub temu pa moramo še enkrat ugotoviti, da je sneg marsikoga našel nepripravljenega ali nevoljnega za njegovo odstranjevanje. Bo naslednjič bolje? KDO JE KRIV? Ob letošnji zgodnji zimi smo ■vprašali občane kako so bili lovoljni z delom službe „za boj Jti snegu" in kdo, menijo, je kriv neuspeh. V Šoštanju smo povprašali, kaj menijo o tem. resno nevarnost za otroke. Pa tudi odrasli nismo bili varni na poledenelih pločnikih in bi tudi tukaj lahko sami marsikaj storili." VANJA OBLAK: ..Smatram, da so bile ceste dokaj dobro očiščene, vendar pa so slabo poskrbeli za pešce. Zlasti nevarno je bilo za matere z majhnimi otroki, kajti pločniki so bili prave drsalnice. Kot kaže so pozabili tudi na čiščenje parkirišč. Skratka KOC iz Velenja se ni odrezal, pa tudi hišni sveti so slabo poskrbeli za čiščenje snega!" DRAKŠIČ ŠTEFKA: Tudi zasebniki so ostali brezbrižni _ DRAKŠIČ ŠTEFKA: „Letos nas je sneg presenetil, zato mu „komu-nalci" verjetno niso bili kos. Slabo *o splužili glavne ceste, na stranske so pa kar pozabili. Brezbrižni so ostali tudi zasebniki, razen nekaterih, ki so počistili vsaj dvorišča. Tudi obrtniki so kar pozabili na meg, ki sedaj steptan in leden pomeni resno nevarnost za pešce." Tudi v Velenju je bila situacija podobna. |K 5UPIČ LJUBO: Premalo smo la redili sami LJUBO SUPPIČ: „Same ceste so sčistili dobro,, pozabili pa so na pločnike. Mislilim, da bi v akcijo morali stopiti nmi sami, da bi očistili «aj dvorišča, ki so predstavljala Zagotoviti temeljne pogoje dela Delavskim univerzam je potrebno zagotoviti take delovne pogoje, da bodo lahko uspešno in nemoteno opravljale svoje dejavnosti - Razprava delegatke delavske univerze na seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti VANJA OBLAK: Zlasti nevarno je za matere z majhnimi otroki JEVŠNIK FRANC: „Tudi jaz nisem zadovoljen. Pri nas v Starem Velenju, na primer, so splužili samo eno stran pločnikov, pa tudi ostale poti so ostale slabo splužene. Ljudje sedaj hodijo po zelenicah, ki bodo spomladi uničene! Komunala se je res slabo odrezala." Znano je, da dosedanji vzgojnoizobraževalni sistem doživlja temeljito preobrazbo, in da smo trenutno v fazi najinten-zivnejših vsebinskih in organizacijskih oblik delovanja sistema usmerjenega izobraževanja. Delavskim univerzam se v novem izobraževalnem sistemu ob dejstvu, da ostajajo še naprej njegov nepogrešljiv sestavni del, namenja predvsem tiste naloge, zaradi katerih so pred 19. leti sploh bile ustanovljene, torej organizacija tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogoča občanom oziroma zaposlenim vsestransko izobraževanje in izpolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, potrebnih za delo in delovne funkcije, posebnih dolžnosti v samoupravljanju, aktivnost v družbenopolitičnem življenju in mobilnost v delovnem in osebnem življenju. Navedena dejavnost je bila okvalificirana kot dejavnost posebnega družbenega pomena, ob tem pa ni bilo sistemsko rešeno vprašanje materialnega vrednotenja nalog. Delavska univerza je bila ob popolni deficitarnosti, predvsem družbenega pa tudi pretežnega dela splošnega izobraževanja in ob vse manjši družbeni pomoči, prisiljena iskati eksistenčne možnosti v organiziranju takih izobraževalnih oblik, ki so ji zagotavljale osnovne delovne in organizacijske pogoje. Poudariti velja, da nismo nikoli zanemarjali opravljenih temeljnih nalog za katere smo bih ustanovljeni. Želimo poudariti tudi dejstva, da je bilo opravljanje temeljnih izobraževalnih nalog s področja, družbenega pa tudi splošnega izobraževanja velikokrat omogočeno s sredstvi, ki so bila pridobljena pri tako imenovanih komercialnih oblikah. Koncept izvajanja usmerjenega izobraževanja določa, da bi delavske univerze le izjemoma bile organizator šol, ki so do sedaj bile njihov najpomembnejši vir dohodka. Oblikovalci projekta se zavedajo, da je delavskim univerzam potrebno zagotoviti take delovne in druge pogoje, da bodo lahko uspešno in nemoteno opravljale svojo dejavnost. Ker delavske univerze delujejo praviloma le na območju svoje občine, naj bi skrb za njihovo financiranje prevzele občinske izobraževalne skupnosti, s tem da postane celotna dejavnost delavske univerze sestavni del njihovih programov, ki bodo ponujeni združenemu delu. Prioritetno je torej potrebno zagotoviti temeljne pogoje dela na delavski univerzi. Za zagotovitev temeljnih pogojev dela, ki naj bi vsaj začasno ostali v Potreben skupen dogovor Na posvetu v Velenju so ocenili minulo turistično sezono in spregovorili o delu turističnih društev — Težave pri delu društev Ocena pretekle turistične sezone, delo turističnih društev naše doline in njihov nadaljnji razvoj so bile poglavitne teme razprav na nedavnem skupnem posvetovanju predstavnikov turističnih društev Velenje in Šoštanj, Turistične zveze Celje, občinske konference SZDL Velenje in gostinskih organizacij združenega dela z območja občine Velenje. Statistika kaže, da je bila letošnja sezona turizma v Jugoslaviji uspešnejša kot lanska, vendar pa je ob ugodnih doseženih rezultatih pokazala tudi na vrsto pomanjkljivosti o katerih je treba razmišljati in jih čimprej odpraviti. Pri analizi turistične letine na področju Velenja so ugotovili, da le-ta zaostaja za ugodnimi dosežki v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, čeprav je kvaliteta uslug, ki jih ponujajo gostinski in turistični objekti v naši dolini na visoki kvalitetni ravni pa tudi cene so nekoliko nižje v primerjavi s cenami drugod. Poglavitni razlogi za to, da od lani nismo storili koraka naprej pa ležijo v premajhnih nočitvenih zmogljivostih in upadanju izletniškega turizma, ki ga je povzročilo slabo vreme v pomladanskih mesecih. Ko so govorili o delu turističnih društev, so poudarili predvsem njihov velik pomen pri spodbujanju turizma v krajih, kjer delujejo, skrb za zunanji videz naselij in turistično FRANC JEVŠNIK: Nisem zadovoljen Iz inšpektorjeve beležnice Zadnji sneg nas je vse presenetil. Ene bolj druge manj. Najbolj tiste, ki jih ne bi smel. Obe delovni organizaciji, ki v občini skrbita za čiščenje snega, pa nekatere uporabnike poslovnih prostorov. Presenečeni so bili tudi lastniki osebnih avtomobilov, ki niso vedeli ali naj sami odmečejo sneg okoli svojega avtomobila ali naj raje počakajo, da bo to storil sosed in bodo le prestavili svoj avto na očiščen prostor. Precej uporabnikov poslovnih prostorov se ni moglo odločiti, da bi odmetali sneg pred svojim pragom, ali bi bilo dobro očistiti tudi stopnice, ali del pločnika? Nihče ni mogel razvozlati tega vozla. Sledilo je olajšanje. Sneg je zmrznil in skrbi jc bilo konec, problem „rešen". Le kateri no- rec bi sedaj mogel zahtevati od nas, da očistimo pred svojim pragom, pa še do 10. ure dopoldan? Da se izognemo težavam, ki nam jih povzroča že 14 dni trdovraten led na nekaterih mestih, smo občani dolžni omogočiti čiščenje. Pred Rdečo dvorano sameva splužen parkirni prostor. Neočiščeni pa so: pred Zdravstvenim domom, pri Košakih, pn Standardu, Glavni trg v Šoštanju... pa parkirni prostori, ki jih jc treba čistiti ročno, pa jih ne, ker imamo dve levi roki in same palce, ali pa parkiramo na zelenicah, katerih ureditev je jeseni stala nekaj deset tisoč din. Ali je edino zdravilo kazen? ! Komunalni inšpektor DANE NARALOČNIK enakem obsegu, kot so trenutno, bi bilo po ocenah v letu 1978 potrebnih cca 1.250.000 do 1.300.000 din. S tem bi delavci delavske univerze lahko sami, ali ob sodelovanju strokovnjakov, ugotavljali izobraževalne potrebe, programirali izobraževalne naloge jih izvajali in valorizirali izobraževalne dosežke. Na osnovi zaznanih izobraževalnih potreb bi lahko pripravili in ponudili ustrezne programe ter tako začeli izvajati principe „financiranja programov" brez strahu, da za opravljeno delo ne bo moč najti naročnika oziroma plačnika. V smislu svobodne menjave dela bo možno sklepati ustrezne dogovore s potencialnimi koristniki kot so, TOZD, krajevne skupnosti, družbeno- politične organizacije, društva, občani, samoupravne interesne skupnosti, za določene izobraževalne naloge, za katere bodo le ti zainteresirani. Še posebej želimo opozoriti na dejstva, da bodo z zagotovitvijo temeljnih pogojev dela pomembno znižane tudi cene izobraževalnih storitev. Posamezna izobraževalna oblika bo tako stala le toliko, kolikor bodo znesli izvedbeni stroški. Pričakujemo, da se bodo prvi učinki novega sistema vzgoje in izobraževanja, ki bodo vplivali na življenje in delo delavske jkazali v začetku univerze , po šolskega leta 1979/80. Do takrat pa bo moralo biti vprašanje zagotovitve temeljnih pogojev dela delavske univerze reš eno. Šaleška planinska pot j ——r 1 "* zagoto- Ljublj dela, ki Oktobra, pred štirimi leti, je planinsko društvo Velenje ob svoji 25-letniri in ob 70-letnici Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju odprlo Šaleško planinsko pot. V tem času jo je prehodilo ze lepo število planincev in drugih naključnih obiskovalcev iz Velenja in od drugod. Prehodil jo je tudi novinar Dela, Janez Snoj, iz ubljane in zapisal vtise z nje: aleška planinska pot se mi zdi dobro označena, če jo primerjam s potmi, ki sem jih že prehodil in jih poznam. Po drevju je precej lepih kažipotov z markacijo in puščico. Zanima me ali je zob časa očistil tablice ali pa jih niste izkoristili za napotke popotnikom. Vendar pa sem opazil, da bi bilo potrebno več markacij na naslednjih odsekih: Skomo (cesta) - Gora Ojka: ob progi v hrib ni markacij, pot še enkrat prečka železniško progo, kar iz zemljevida v knjižici ni razvidno. Slabo je označen odsek na Veliki vrh, na cesti v Ložnici pa je neviden odcep proti Gori Oljki. Od Velenja do Kozjaka se mi zdi pot dobro označena, na vrhu pa je slabše, zlasti okrog hiš. Od Zaverš preko Razbora in Slemena na Punčoh so markacije precej obledele, ponekod jih je pa premalo. Vodnik po Šaleški poti je imeniten, takega nima nobena druga pot v Sloveniji. V knjižici dobiš dovolj informacij o poti, opisov znamenitosti pa je tudi toliko, da ti ni treba za vsako malenkost listati drugih vodnikov in priročnikov. Na Šaleški planinski poti spozna popotnik lep, prijazen košček domovine. Imel sem srečo z vremenom in zato čudovite razglede. Šaleško planinsko pot bom priporočil vsakomur. Planinski pozdrav JANEZ SNOJ vzgojo prebivalcev ter sodelovanje z vsemi organizacijami in društvi, zlasti s konferencami Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Potrebo po uspešnem delu turističnih društev pa je čutiti predvsem tam, kjer še niso zaživele turistične poslovne skupnosti. Turistični društvi iz Šoštanja in Velenja sta se v letošnjem letu pri svojem delu srečevali z vrsto težav. Velenjsko društvo je ostalo brez lastnih delovnih prostorov, poleg tega pa je večno odprto tudi vprašanje pridobivanja novih članov. Kljub temu so uspešno izvedli številne akcije in med drugim prejeli v trajno last pokal, ki ga Turistična zveza Celje podeljuje za urejanje mesta. Široko in smelo pa je zastavljen tudi njihov delovni načrt za leto, ki je pred nami. To pa seveda še ne pomeni, da smo z delom na področju turizma v naši dolini lahko popolnoma zadovoljni. Društva naj bi dobila še kvalitetnejšo vsebino, za izboljšanje turističnega poslovanja pa je predvsem potreben čimprejšen skupen dogovor vseh družbenih in političnih dejavnikov turističnih delavcev in ostalih, ki pri tem morajo in želijo sodelovati, so poudarili ob zaključku bogate razprave. Delovni program turističnega društva bodo postavili v konkretnejše okvirje in ga še dopolnili na turističnem zboru, ki bo v začetku prihodnjega leta. J. KRAJNC Planinske vesti Eno od prejšnjih sobot, so velenjski planina zaključili letošnjo planinsko sezono z izletom v naravo. Z internim potnim listom ter dodatnim vprašalnikom, na katerega je moral vsak udeleženec odgovoriti in pri vstopu v avtobus oddati, so med drugim ugibali, v katero smer bodo tega dne šli in katera bo zadnja postojanka letošnjih izletov (ime koče in njena nadmorska višina? ) Možnosti je veliko, a katera je prava? Popolnoma uganil ni nihče. Odpeljali so se v smeri proti Celju in naprej proti Zasavju in se ustavili na Partizanskem vrhu, enem najlepših zasavskih vrhov, kjer so izstopili in peš odšli proti Počitniškemu domu zasavskih rudarjev. Domačnost v domu in zvoki narodnozabavne glasbe so planince kmalu spravili v dobro voljo, ki je trajala vse do jutranjih ur. Ena najbolj aktivnih komisij pri občinski konferenci ZSMS Velenje je komisija za ohranjevanje tradicij NOB, ljudski odpor in družbeno samozaščito. Mladi, ki delujejo v tej komisiji se že nekaj let uspešno trudijo pri poglabljanju sodelovanja z občinskim štabom teritorialne obrambe, zvezo združenj borcev NOB, zvezo rezervnih vojaških starešin in z mladimi iz pobratenih občin. Kot pravi predsednik komisije Stane Tanjšek je takšno sodelovanje možno in uspešno predvsem zato ker se zanj zavzemajo tudi predstavniki vseh omenjenih organizacij. V mesecu novembru je komisija organizirala kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, sedaj pa nadaljujejo z akcijo pridobi- ■ vanja mladincev prostovoljcev za enote TO Svečan sprejem mladincev v te enote bo februarja prihodnje leto. Komisija pa si je, tako kot prejšnja leta, v polletnem programu zastavila še več množičnih akcij. Tako prav sedaj teče dogovor za organizacijo večdnevnega pohoda pO poteh XIV. divizije skupno z mladimi iz Slovenj Gradca, Vitanja, Dobrne in Mozirja. Pohod bo v mesecu februarju. V naslednjih treh mesecih nameravajo mladi, ki sodelujejo pri delu te komisije organizirati obisk gamizije v Postojni, pripraviti dvodnevni pohod za mladince iz osnovnih organizacij in prostovoljce, sodelovati pri sprejemu Štafete mladosti in Kurirčkove pošte. Udeležili se bodo tudi pohoda Ob žici okupirane Ljubljane in pričeli evidentiranje za AVNOJ 79. Našteli smo le nekatere pomembnejše naloge, ki si jih je zastavila komisija in ki bodo prav gotovo, tudi realizirane. Člani komisije seveda upajo, da bodo vse zastavljene akcije kar najbolj množične in da se jih bodo mladi iz naše občine radi udeležili. Zanimiva vprašanja na temo spoznavanja koč ter vrhov po predvajanih diapozitivih, so vzbudila zanimanja vseh planincev in ne le tistih, ki so sodelovali v kvizu. Pestrost večera so povezovale razne družabne igre. fesiti se zanke, oziroma vrvi nasprotnika, ki se prepleta s tvojo vrvjo, oba konca oziroma vsi štirje konci, pa so z vozlji zaključeni okoli zapestij rok — verjemite, da se to še prav povedati ne da, kaj še le, da bi se rešili teh „štrikov" - bolj se obračaš, bolj se zapletaš. Tudi ples s pomarančo ni bil od muh. Nekateri se niso in niso vdali, sicer pa je vztrajnost za planince značilna. Fotosekcija društva je pripravila še zanimivo predavanje diapozitivov vseh prehojenih poti ter vzponov v letošnjem letu, z vsemi lepotami narave in posamezne udeležence izleta, ki jih je zalotil skriti fotoaparat nepripravljene. Ob tem je bilo seveda največ smeha. Lepi posnetki, pa so verjetno navdušili se kakšnega planinca, da bo v bodoče obvezni del njegove planinske opreme tudi fotoaparat. Zadovoljnih obrazov so se udeleženci izleta vrnili domov, saj so se organizatorji izleta res potrudili, da je bil letošnji izlet v neznano res prijeten. M. G. OBČNI ZBOR JAMARSKEGA KLUBA Jamarji jamarskega kluba Speleos" iz Velenja, ki so bili v letošnjem letu precej aktivni, so za danes sklicali občni zbor. Navkljub nezavidljivi finančni situaciji so člani kluba v zadnjih letih dosegli zavidljive rezultate pri raziskovanju Hide luknje in bližnje okolice. Na občnem zboru bodo jamarji spregovorili o delu v tem letu in sprejeli plan za prihodnje leto. Podelili pa bodo tudi priznanja najzaslužnejšim in najaktivnejšim članom. Občni zbor bo danes ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Paki. Veliko dela in malo denarja" Pri mozirski skupnosti socialnega skrbstva se ob izdatnem in naraščajočem obsegu del srečujejo s kadrovskimi, finančnimi in drugimi problemi — Nerazumljivo je tudi pičlo zanimanje za delo in probleme skupnosti ODLIKOVANJE J02ETU MIKLAVCU O tem, kako so oblikovane samoupravne interesne skupnosti ne bi kazalo izgubljati besed. Enako seveda velja tudi za skupnost socialnega skrbstva občine Mozirje, čeprav pri tem ni odveč podatek, da je bila njena skupščina do letošnjega anrila, ko so sprejeli statutarni sklep o spremembi delegatskih mest, enodomna in da v njenem okrilju poleg izvršilnega odbora tvorno deluje tudi svet za javna pooblastila. Svet odloča o pravicah, koristih in obveznostih občanov, ki jim jih zagotavljajo zakoni, samoupravni sporazumi in drugi predpisi s te »a področja. Odloča o povsem konkretnih zadevah, kot so odobravanje družbenih denarnih pomoči, varstvo odraslih, oddajanje otrok v rejništvo in druge. Skupnost je našla svoje mesto v okviru skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje in zaoosluje tri socialne delavce, od tega enega s polovičnim delovnim časom. Njene naloge so jasne in to bi bilo vse, vendar ni tako. Socialnih delavcev je glede na obseg dela odločno premalo. Ni jih dovolj niti glede na, danes že zastarele, normative (en delavec na 4500 zaposlenih), ob vedno novih nalogah pa je primanjkljaj še toliko bolj očiten. Obseg dela znatno povečuje tudi hribovitost Gornje Savinjske doline in njene razsežnosti, socialnih delavcev nimajo na šolah in ne v organizacijah združenega dela, razen v GLIN-u in v E Ikro ju in komaj v Elkroju služba deluje tako, kot bi morala povsod. Vse kaže na to, da delavci še niso vajeni iskanja tovrstne pomoči, še bolj pa na to, da sta zanimanje za delo skupnosti socialnega skrbstva in vrednotenje tega dela več kot premajhna. Če kaj drugega ne, takšno trditev potrjuje že udeležba na sejah, saj se pogosto ubadajo z nesklepčnostjo. Na skupnosti vedo, da ljudje rijihovo delo premalo poznajo in da ga ne vrednotijo v pravi meri, kljub naporom, ki so jih na to področje vložili pa priznavajo, da zaradi preobremenjenosti za te naloge niso našli dovolj časa. Brez dvoma so bili pri tem deležni tudi premalo pomoči od drugih dejavnikov. Se en problem je očiten. Povsem je namreč zamrlo delo komisij za socialno delo po krajevnih skupno- stih. S tem je usahnil tudi obilen vir pomoči in podatkov, ki so okrivali probleme in nakazovali rešitve. To je 92 zlasti nerazumljivo z vidika splošnega ljudskega odpora, saj bi v primeru vojnega stanjsa vsa ta opravila prešla na krajevne skupnosti. Pri delu samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva v Mozirju se nenehno srečujejo tudi s problemom zagotavljanja potrebnih sredstev. Obseg dela in število nalog se povečujeta neprimerno hitreje kot rastejo prihodki. Borijo se za vsak dinar in za letos se bojijo, da načrt dohodkov ne bo dosežen. Stroški namreč vse prehitro naraščajo, še najbolj na področju usposob-ljanja prizadetih otrok v različnih zavodih. Do lanskega leta je del teh stroškov krila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, danes pa stroške internatske oskrbe pokrivajo skupnosti socialnega skrbstva. Dodaten vir odhodkov pomenijo še določila zakona o družinskih razmerjih, ki urejajo preživnine, sklepanje zakonskih zvez med mladoletniki in predzakonsko svetovanje. Za slednje morajo do leta 1980 pripraviti kadre in urediti prostore, že sedai pa se ponuja rešitev, s.katero bodo svetovalnico pripravili skupno z občino Velenje. Socialnim delavcem v Mozirju jemlje največ dasa in dela skrb za varstvo odraslih, ostarelih in onemoglih ljudi. Potrebe po zavodskem varstvu se nenehno večajo. Vzroke za to je treba skati v vse večjem zaposlovanju žensk, v vse manjših stanovanjih in drugod. Potrebe po takšnih zmogljivostih se torej večajo, gradnja doma samo za mozirsko občino pa bi bila kljub temu nesmotrna. V tem trenutku so varovanci iz mozirske občine v različnih domovih v regiji, poseben problem pa se pojavlja v zvezi z ostarelimi in prizadetimi osebami, ki potrebujejo posebno nego. Za te bodo gradili nov dom v Grmovju in mozirska občina bo tam pridobila 12 ležišč, za kar bo prispevala dobre 4 milijone dinarjev. Žal sredstva še niso zagotovljena. V novem referendumskem programu bodo deležni poldrugega milijona za ta dom, kaj več pa niso uspeli pridobiti, kar je ponoven dokaz nerazumevanja za delo skupnosti socailnega skrbstva. Poudariti še velja, da se ostareli ljudje za domove ne navdušujejo, veliko je še odporov in pomislekov in ker primanjkuje tudi sredstev se v mozirski občini bolj nagibajo k postrežbi na domu. Vloge in po-nena krajevnih skupnosti pri tem ni treba posebej poudarjati. Drugi sklop nalog je usposabljanje otrok v posebnih osnovnih šolah. Pravzaprav v nazarski šoli deluje en oddelek za prve štiri razrede, kasneje pa se morajo otroci voziti v Celje. Prizadevanja, da bi na zadovoljstvo vseh rešili ta problem segajo že pet let nazaj, ovir na tej poti pa je vsekakor preveč, pa naj bodo takšne ali drugačne narave. Možnost'za ustanovitev posebne šole se sedaj končno ponuja v novem referendumskem programu. Pereče je tudi področje boja proti alkoholizmu in urejanje družinskih razmer, saj so težave največkrat posledica alkoholizma. Tudi tu je na mestu ugotovitev, da je kadrov premalo, da je premalo širše družbene pomoči, da je torej problem pereč, uspehov pa malo. Za začetek omejevanja alkoholizma bi morda kazalo prepovedati točenje alkoholnih pijač do 7. ure zjutraj! j. p. V Celju so pred dnevi izročili odlikovanje predsednika republike Tita, Jožetu Miklavcu iz Velenja. Odlikovanje je dobil zaradi svojega uspešnega dela na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja v Zvezi komunistov na širšem celjskem območju, družbenopolitičnih aktivnosti v občini Velenje in političnem ter strokovnem delu v Velenjskem Rudarskem šolskem centru. Odlikovanje mu je izročil sekretar MS ZKS Janez Zahrastnik. ys///////////////////////////////////z i v središču pozornosti Delegatom več pomoči Se vedno začetne slabosti v delovanju delegatskega sistema v mozirski občini — Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo tvorno sodelovati pri oblikovanju 'novih organov krajevnih skupnosti Komunisti v Gornji Savinjski dolini nenehno namenjajo veliko pozornosti tudi uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema. Pomanjkljivosti in dosežke na tem področju so ponovno tehno ocenili na nedavni seji občinske konference ZK Mozirje in hkrati sprejeli vrsto pomembnih smernic za boljše bodoče delovanje. Ugotovili so, da se pri delovanju delegatskega sistema ponekod še vedno pojavljajo začetne slabosti, ki jih morajo komunisti v vseh sredinah z vso odgovornostjo čimprej odpravi- p ,19:-f TURISTIČNI ' \ P Hm KAŽIPOT RDEČA DVORANA Velenje PRIREJA VELIKO SILVESTROVANJE 31.12.1978 s pričetkom ob 20. uri. Zabavala vas bosta ansambla MANILA SOUND IZ FILIPINOV in FANTJE TREH DOLIN Vstopnina 200,00 din predprodaja vstopnic v upravi Rdeče dvorane vsak dan od 6. do 14. in od 17. do 19. ure. ti. Sem sodi zagotavljanje pogojev za nemoteno delo delegacij, njihovo sestajanje, udeležba na sejah skupščin in druge pomanjkljivosti. Prav tako bo treba zagotoviti tvornejšo povezanost delegacij in delegatov s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih. Delegacije bodo morale biti deležne več strokovne pomoči, prenehati bodo morali s prezahtevnim pisanjem gradiv za vse vrste skupščin, prav tako pa bo^o morali izboljšati kakovost gradiv upravni organi in obenem poskrbeti za bolj tehtne obrazložitve. Veliko pozornosti bo v prihodnje treba posvetiti tudi celovitemu uresničevanju ustavne funkcije in položaja zborov občinske skupščine, zlasti bodo morali poskrbeti za pravo uveljavitev družbenopolitičnega zbora. Delegatske skupščine bodo morale poslej v večji meri obravnavati tekoče probleme in se njihovega razreševanja lotiti z bolj vsebinskim pristopom. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se bodo morale lotiti ocene uresničevanja svoje vloge in svojih nalog in kar najhitreje razrešiti vsebinska vprašanja zlasti na področju zdravstva, zaposlovanje, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture. Jubilejna skupščina NK Rudar Nogometni klub Rudar Velenje slavi letos 30. letnico obstoja. Ta jubilej bodo slovesno proslavili v sredo, 20. decembra s skupščino, ki se bo začela ob 17. uri v domu kulture v Velenju. Ob tej priložnosti bodo podelili zaslužnim nogometašem in dolgoletnim nogometnim delavcem posebna priznanja. Izvolili pa bodo tudi novo vodstvo kluba. Podelili odličje 22. december Prejela ga je tudi naša občinska ZSMS Prejšnji petek so ob svečani razglasitvi zmagovalcev letošnjega republiškega kviz tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, podelili tudi obličje 22. december. To odličje se podeljuje za uspešno sodelovanje občinske konference z štabi teritorialne obrambe, zvezo združenj borcev NOV in zvezo rezervnih vojaških starešin. Letos je odličje 22. december prejela tudi občinska konferenca ZSMS Velenje. V utemeljitvi je med drugim navedeno, da so mladi iz naše občine letos še posebno aktivno sodelovali pri razvijanju ohranjevanja tradicij NOB in razširjanju organiziranosti ljudskega odpora in druž- bene samozaščite. Sodelovali so na orientacijskem pohodu strokovnem vojaškem preda vanju, udeležili so se vseh poho dov in akcij enot teritorialni obrambe. Udeležili so se pohodi v Dražgošah in tekmovanja Kopru ter prispevali precej*« delež pri vključevanju mladj prostovoljcev v enote TO. Sode lovali so tudi na obrambnih dnevih. Vseh akcij so se udeležili množično in tudi tako dokazali, da negujejo tradicije NOB in da si zaslužijo omenjeno priznanje. Odličje 22. december je prejel na svečanosti v Ljubljani t imenu OK ZSMS Velenje pred sednik Janko Lukner. Neusklajenost stvarnosti _in aktov V Gornji Savinjski dolini bodo pravočasno sprejeli potrebne samoupravne akte — Več pozornosti njih] Kakovosti in usklajenosti z dejanskimi odnosi - V 1979 odpraviti kritične točke Ko so člani občinske konference ZSS Mozirje na nedavni seji obravnavali samoupravne družbenoekonomske razmere v občini, so med drugim sprejeli vrsto pomembnih stališč in sklepov. Ugotovili so, da bodo v veliki večini temeljnih organizacij združenega dela pravočasno sprejeli, oziroma uskladili, potrebne akte, v nekaterih organizacijah, kot sta Gozdno gospodarstvo Nazarje in Zgornjesaviniska kmetijska zadruga, pa bodo morali potešiti aktivnost pri sprejemanju. Bolj problematično je stanje na področju uresničevanja obstoječih aktov, ker dejanski odnosi z njimi niso usklajeni. Komunisti in osnovne organizacije so zato dolžni preveriti ustreznost samoupravnih aktov glede na doseženo stopnjo preobrazbe samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Več pozornosti bodo morali poslej nameniti kakovosti samoupravnih aktov, saj je komisija, ki jih je pregledovala, ugotovila številne slabosti in neusklajenosti z zakonskimi določili. Člani konference so v razpravi ugotovili tudi nekatere neustrezne oblike organiziranja temeljnih organizacij in v teh sredinah morajo čimprej pričeti z usklajevanjem z zakonom o združenem delu. Gospodarske razmere so bile v devetmesečnem obdobju nekoliko ugodnejše kot ob polletju. Posebej pomembni so ugodni premiki področju saniranja izgub. Na di strani pa so komunisti in vod delavci pri ocenjevanju dejanski položaja v večini primerov še ved premalo kritični Člani konferei ugotavljajo, da se ocene vse prei opirajo na knjigovodske podatke, zaradi sprememb v zakonodaji n v celoti primerljivi in so nemalo! precenjeni. Na področju gospodarstva vi zirski občini še naprej zaostajajo uresničevanju srednjeročn načrta, zato mora uresničitev ciljev postati osrednja naloga » delavcev v sleherni sredini. Kqi nisti morajo še bolj zavzeto nadi vati z že začeto akcijo za uresniči srednjeročnega načrta in moi temu cilju ustrezno prilagoditi t sistem nagrajevanja po delu. Člani konference so obravns še resolucijo o družbenoekoni skem razvoju občine v prihod^ letu. Dogovorili so se, da bodoi rali veliko pozornosti name odpravljanju najbolj kritičnih toč gospodarskem razvoju, te pa neusklajenost vseh oblik porabi doseženim dohodkom, slabi razvi programi, slaba izkoriščenost ob: ječih zmogljivosti, nizke naloži obnovo in v novogradnje, ni realna rast produktivnosti in kadrovske razmere. Nemotene volilne priprai Krajevna konferenca SZDL v Šmartnem ob Paki je oca la delo mandatnega obdobja, ki se izteka in opozorilaij bodoče naloge — Učinkovita predvolilna dejavnost Pred dnevi so se na zadnjem delovnem sestanku v mandatni dobi, ki se izteka, zbrali člani krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki. Pri ocenjevanju opravljenega dela so enotno ugotovili, da so v zadnjih letih na vseh področjih dosegah ugodne rezultate. Pri tem pa so kritično ocenili tudi vse po-manjklivosti, ki se še kažejo v vsakdanjem življenju in delu krajevne skupnosti in ki naj bi jih vse družbene in politične sile skušale čimprej odpraviti s še zavzetejšim in odgovornejšim delom. V zvezi s tem so izpostavili zlasti problem neustrezne in neracionalne stanovanjske gradnje v Šmartnem ob Paki o čemer bodo spregovorili tudi na enem prihodnjih zborov občanov. V zadnjem času pa so največ pozornosti namenili pripravam na bližajoče se volitve v organe krajevne samoupravne in krajevno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slove- nije. Ugotovili so, da volilne prave tečejo brez večjih z i jev, saj so v nekaterih vaških borih že zaključeni kandidat ski postopki za nove vaške 11 bore SZDL in skupščino kraji ne skupnosti, v vseh ostalih se bodo končah do dogovoi nih rokov. V skupščino krajevne ski nosti Šmartno ob Paki bo krajani izvolili 46 delegatov:! dvanajstih temeljnih organa k združenega dela iz šestih vai v odborov, iz vseh družbenop U tičnih organizacij in društev i iz delegacij samoupravnih i n resnih skupnosti. Krajevnafc L ferenca SZDL pa bo v Šm | nem ob Paki štela 35 delega d iz Šmartnega in vaških odboi p ter iz družbenopolitičnih oi [ nizacij in društev. Poleg tega K v teh dneh poteka tudi obra »i va evidentiranih možnih kai ^d. datov za opravljanje vodil » funkcij v krajevnih samoupi P nih organih in krajevni ka D renči SZDL. J. KRAJIze GOSTINSKO PODJETJE GOSTINSKO PODJETJE ..KAJUHOV DOM" ŠOŠTANJ f „3(!ajuitou doM." Vabimo vas na ŠOŠTANj SILVESTROVANJE ki bo v Kajuhovem domu v Šoštanju. Igral bo ansambel Sinkope. Rezervacije za silvestrovanje so že v prodaji, po 200,— din. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA letjE a, KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug ] E vilka 50 (460) - 15. decembra 1978 i\511 vas obveščevalec koledar dežurstva IRAVSTVENI DOM VELE- t mali oglasi PRODAM AMI 8, letnik 1971/72 vozen, registriran do marca 1979, karoserija potrebna popravila, cena 6.000,-din. Telefon 851-376. Na velenjskem gradu je odprta stalna razstava slovenske likovne umetnosti „Od impresionizma do danes" ter stalna razstava slik Lojzeta Perka. 5. 12. 1978 od 7. do 20. ure f. Aleksandra Žuber 5. 12.. 1978 od 20. dr. Pavle irošelj 6. 12. 1978 do 7. ure dr. Pavle Irošelj 6. 12. 1978 od 7. dr. Peter lovšak 8. 12. 1978 do 7. ure dr. Peter fovšak I. 12. 1978 od 7. do 20. ure t. Janez Poles 8. 12. 1978 od 20. dr. Jadwiga losi 9. 12. 1978 do 7. ure dr. idwiga Kosi DRA VST VENI DOM ŠO-IANJ: ki 15. 12. do 17. 12. 1978 dr. logdan Menih Id 18. 12. do 19. 12. 1978 dr. eter Lazar Id 20. 12. do 21. 12.1978 dr. logdan Menih >d 22. 12. do 24. 12. 1978 dr. ovan Stupar OBNA AMBULANTA VELE-IIE: 6. 12. in 17. 12. 1978 dr. Ro-lana Lah, Kidričeva 17, Vele- je id 8. do 12. ure dežurna v obni ambulanti SŠZD Velenje, cer v pripravljenosti doma ETERINARSKA POSTAJA: id 15. 12. do 21. 12. 1978 ipl. veterinar Franc Rihterič 'elenje, Stanetova 48 fctek, 15. december — Kristina )bota, 16. december — Albina edelja, 17. december - Lazar medeljek, 18. december- Radko 'orek, 19. december - Urban ieda, 20. december - Julij letrtek, 21. december - Tomaž ZAKONCA, ki pričakujeta troka, iščeta enosobno stano-anje v Velenju ali okolici. Na-lov v uredništvu. SOBO ah garsonjero išče Uado dekle. Ponudbe pod TAKOJ". SOBO ali garsonjero išče ipl. ing. srednjih let. Ponudbe od „MIREN". TOVARIŠEMA Viktorju jrumpaku in Duragu Nuhano-iču se opravičujem, ker sem al lažno izjavo o poskusu kraje garderobi kopalnice na jašku reloge. Kopalničar Anton 'rev. PRODAM imotor in vse re-;rvne dela za AUDI 60, karam-oliran, registtriran še do maja 979. Ilija Duikič, Koroška 25 Velenje. PRODAM cdve zimski gumi s latišči in značnicama za AMI iDIANO. Ziist, Cesta 6/6. UGODNO prodam skoraj dv radioapanat Savica z vgraje-m gramofconom. Naslov v redništvu. PRODAM j gradbeno parcelo Mislinji z vsso dokumentacijo materialom i za klet. Informa-je na Splitsski 13 - Bevče elenje. REDNI KINO VELENJE 15. 12. - petek ob 17.30 in 19.30 BIVŠI PRIJATELJ KID — ameriški vestem 16. 12. - sobota ob 16., 17.30 in 19.30 KOBRA - japonski karate. Režija: Umeji Inouye. Igrajo: Jiro Tamiya, Wan Ping 17. 12. - nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 KOBRA - japonski karate 18. 12. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 PREVELIKA ŽRTEV - meksiški vestem. Režija: Alberto Mariscal. Igrajo: Fernando Almada, Irma Lozano 19. 12. - torek ob 17.30 in 19.30 DA, DA . .,. ZA SEDAJ — ameriška komedija. Režija: Norman Panama. Igrajo: Elliot Gould, Diane Keaton 20. 12. - sreda ob 17.30 in 19.30 DEKLE MADO - francoska 'drama. Režija: Claude Sautet. Igrajo: Michel Piccoli, Ottavia Piccolo 21. 12. - četrtek ob 17.30 in 19.30 PRVI SPLITSKI ODRED — domači vojni film. Režija: Vojdrag Berčič. Igrajo: Rabijan Sovagovič, Helena Buljan KINO DOM KULTURE VELENJE 18. 12. - ponedeljek ob 20. uri DA, DA, ZA SEDAJ -ameriška komedija. Režija: Norman Panama. Igrajo: Elliot Gould, Diane Keaton KINO ŠOŠTANJ 16. 12. - sobota ob 19.30 DA, DA, ZA SEDAJ - ameriška komedija. Režija: Norman Panama. Igrajo: Elliot Gould, Diane Keaton 17. 12. nedelja ob 17.30 in 19.30 PREVELIKA ŽRTEV -meksiški vestem. Režija: Alberto Mariscal. Igrajo: Fernando Almada, Irma Lozano 18. 12. - ponedeljek ob 19.30 KOBRA - japonski karate. Režija: Umeji Inouye. Igrajo: Jiro Tamiya, Wan Ping 20. 12. - sreda ob 19.30 PRVI SPLITSKI ODRED - domači vojni film. Režija: Vojdrag Berčič. Igrajo: Fabijan Šo-vagoyič, Helena Buljan 21. 12. - četrtek bo 19.30 C. A. S. H. PLAČILO V GOTOVINI - ameriški film KINO TOPOLŠČICA 16. 12. - sobota ob 16. uri PREVELIKA ŽRTEV - meksiški vestrn. Alberto Mariscal. Igrajo: Fernando Almada, Irma Lozano KINO ŠMARTNO OB PAKI 19. 12. - torek ob 19. uri KOBRA - japonski karate. Režija: Umeji. Inouye. Igrajo: Jiro Tamiya, Wan Ping VELENJE: Poroke: Ibrahim Mujič, rojen 1952, nogometaš iz Gračanice in Milka Gruber, rojena 1954, tehnični risar iz Velenja. Smrti: Mariia Friškovec, gospodinja iz Škal 30, stara 70 let. ŠOŠTANJ: Smrti: Jožef Jaklič, radar iz Trbovelj, star 51 let; Anton Stergar, socialni podpiranec iz Pristavice 3, star 65 let; Martin Žnidar, upokojenec iz Laškega, star 71 let; Terezija Bramec, upokojenka iz Celja, stara 81 let; Franc Jerebičnik, upokojenec iz Luterja, star 74 let. Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v avli doma kulture Velenje petkov kulturni večer, na katerem bodo ob otvoritvi razstave plastik Ivana Napotnika nastopili dijaki Gimnazije Velenje z recitalom: Napotnik — človek in umetnik. Razstave V galerijskem kotičku Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je še naprej odprta razstava skulptur Dušana Džamo-nje, v avli občinske skupščine pa razstava fotografij njegovih spomenikov. ZANESLO GA JE PRED AVTOBUS Iz Topolšice proti Šoštanju je peljal 21. novembra letos voznik avtobusa CE 796-92 Kari Lipičnik. V neposredni bližini hiše Topolšica 87, mu je nasproti po desni strani z nesigur-no hojo prišel Avgust Krivec. Voznik avtobusa je zaradi tega zmanjšal hitrost, ko pa je pri- peljal v neposredno bližino pešca, je tega zaneslo pred avtobus, kjer je padel in se lažje telesno poškodoval. NA POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO Po krajevni cesti Šoštanj -Bele vode je peljal 24. novembra letos voznik osebnega avtomobila CE 106-778 Franc Gyran. Ko je pripeljal vzporedno s hišo Skorno 64, gaje na poledeneli cesti začelo zanašati. Zapeljal je levo s ceste na travnik, kjer je udaril v drevo. Od tud ga je odbilo, tako da je vozilo obstalo na strehi v po-' toku. ZGORELA DRVARNICA Iz neznanega razloga se je 2. decembra letos vnela drvarnica v Kavčah 58 b Staneta Jurkov-nika iz Mozirja 263. Drvarnica je pogorela do tal, gasilcem pa je uspelo požar lokalizirati. V neposredni bližini je namreč stanovanjska hiša. Škode je za okoli 20. tisoč dinaijev. IZSILJEVALA PREDNOST Po cesti od tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je proti križišču s Partizansko cesto peljala 5. decembra letos kolesarka Marjana Kočnik. V križišču je zavijala levo proti Velenju, pri tem pa se ni prepričala, če lahko to vamo stori. V trenutku, ko je zavijala je iz smeri Velenja pripeljal kandidat za voznika osebnega avtomobila Ivan Jeseničnik z inštruktorjem Valentinom Ožirjem. Prišlo je do trčenja pri čemer se je kolesarka telesno poškodovala. OBVESTILO Investitor izgradnje Šaleške magistrale, samoupravna interesna komunalna skupnost občina Velenje obvešča vse občane, da bo cesta v Lokovici zaprta za ves javni promet, in sicer na odseku med kmetijo Čretnik in mostom čez Pako v Skornem zaradi gradnje magistrale. Na podlagi odločbe SO Velenje, oddelka za gospodarstvo, bo cesta zaprta od 27.11.1978 do 30.6. 1978. Prosimo, da v času zapore ceste upoštevate to obvestilo. Hvala za razumevanje! SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE VELENJE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega očka, moža in sina ALBINA RADNAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo onkološkemu inštitutu v Ljubljani za prizadevanje in nego v bolezni, Termoelektrarni Šoštanj, sodelavcem, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli stali ob strani in nam v najte^ih trenutkih pomagali. Hvala vsem! Žalujoči: žena Marinka, sinova Emil in Boris ter mama. ZAHVALA Bfc — -JH Kruta in neizprosna usoda je iz naše sredine iztrgala dragega moža, očeta in starega ateka IVANA SOVIČA Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob s cvetjem in nam izrazili sožalje, se najtopleje zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo govornikom za ganljive besede, godbi TUŠ za odigrane žalostinke, duhovniku za opravljeni obred in sorodnikom ter sosedom za nesebično pomoč v najtežjih dneh. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marinka in Ivica, sin Stanko, zet Hinko, vnučki Tomaž, Gregor in Mojca, ter ostali sorodniki. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA VELENJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. sprejemanje, evidentiranje, razdeljevanje in odpremljanje pošte, posredovanje telefonskih pogovorov, prevzem in oddaja telefonskih nalogov 1 delavec 2. priprava dokumentov za prenos podatkov in kontrola pravilnosti prenosov ter prenos piodatkov na magnetni trak in izvršitev popravkov 2 delavca Pogoji: Pod 1. osemletka in eno leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 2. srednja strokovna izobrazba (ESŠ, gimnazija) in dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Stanovanja ni. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Velenje, Rudarska 3. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko-socialni sektor Komisija za delovna razmerja TOZD KIG DO PLASTIKA OBJAVLJA dela in naloge: VODENJE IZMENE V OBRATU KOVINSKE OBDELAVE Pogoji: — končana delovodska šola strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v kovinski obdelavi, — sposobnost organiziranja dela z ljudmi, — družbeno politično angažiran; VEČ REZKALCEV Pogoji: — končana poklicna šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: KADROVSKO-SOCIALNI SEKTOR DSSS-SOZD REK, Rudarska 6, Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! Komisija za medsebojna delovna razmerja VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA Pogoji: — srednja administrativna ali srednja ekonomska šola ter — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba traja 3 mesece. Rok za prijavo je 15 dni po oojavi razpisa oz. do zasedbe delovnega mesta. KOMITE ZA DRU2BENE DEJAVNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo avtomobila - FIAT 850 special italijanske proizvodnje, v izklicni ceni 5.800,00 dinarjev 1. Javna dražba bo v torek, 26. 12. 1978 ob 15. uri za zgradbo skupščino občine Velenje. 2. Na dražbi sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravr.e osebe, ki položijo akontacijo v višini 10% izklicne vrednosti eno uro pred začetkom javne dražbe. 3. Rok za sklenitev kupne pogodbe je 8 dni po izvedbi javne dražbe. Plačilo se izvrši v 15 dneh po izvedbi javne dražbe na žiro račun štev. 52800-841-058-320. 4. Vozilo si je mogoče ogledati tri ure pred javno dražbo. 5. Vse informacije o dražbi lahko dobite na telefon 851—200, interna 46, ali neposredno pri referentu za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov skupščine občine Velenje, soba štev. 37/1II. i teden je obiskala velenjsko Gorenje delegacija mesta Grasau iz Zvezne republike Nemčije. Predstavniki tega mesta, kjer je tovarna Gorenje - Koerting, so si z velikim zanimanjem ogledali posamezne tovarne Gorenje ter se sešli na pogovore s predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje kasneje pa tudi s predstavniki velenjske občine. (Na sliki: Gostje iz Grasaua med ogledom proizvodnje) Sneg, ki ga je medtem v glavnem že pobrala odji nam je prinesel tudi vrsto nevšečnosti, pa tudi ški Marsikje so se pod njegovo težo lomile veje in potr električno napeljavo. Takole je izgledala ceste p Jezeru. Te dni so pričeli z razširitvijo trgovine Beko v Velenju. Gradnja bo predvidoma zaključena marca, v novih prostorih pa bo poleg Beko trgovine še prodajalna čevljev Peko. Vse za družino in dom« za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica JUm nama velenje Inkoviti le s sodelovanjem občanov Zaradi velikega števila novoletnih pošiljk je za nemoteno delo na poštah potrebna tudi pomoč — Pravočasno oddajanje in točni naslovi Hitro bližajoče se novoletno razpoloženje bomo bržkone najprej začutili po gnečah v trgovinah in voščilnicah z najlepšimi željami, ki nam jih bodo poštaiji polnih torb in rok prinašali na naše naslove. Delovni utrip v javnih službah v zadnjih decembrskih dneh običajno močno poskoči iz razlogov, ki so znani in razumljivi, ne pa (vsaj ponekod in nekateri) ne-odpravljeni. Delavcem pošte na primer lahko kaj hitro olajšamo praznične napore in prizadevanja za nemoten poštni promet, če dosledno upoštevamo opozorila ki jih na koristnike poštnih uslug naslovijo ob iz-' teku leta. Prišlo nam je skoraj že v navado, da novoletne čestitke pošljemo le nekaj dni pred prazniki, kar zaradi obilice pošiljk povzroča seveda za-maške v poštnih kanalih komuniciranja, mukotrpno delo poštnih delavcev in nenazadnje hudo kri pri občanih zaradi zamud. Opozorila poštnih služb zato nikakor niso odveč, čeprav se le-te na „novoletno sezono" posebej pripravijo po najboljših močeh. O tem je tekel razgovor z Avgustom Vohaijem, vodjo PTT službe v temeljni organi- zaciji združenega dela za PTt promet Velenje. ,paradi močnega porasta prometa v naših enotah pred novoletnimi prazniki skušamo naše delo organizirati tako, da čimbolj kvalitetno zadovoljimo potrebe koristnikov poštnih uslug. V ta namen bomo zlasti v večjih enotah kot so Velenje, Šoštanj in Moziije okrepili sprejemno in dostavno službo ter se trudili, da sprejete pošiljke odpravimo naprej še istega dne s prvimi možnimi zvezami. Da pa bi vsa ta prizadevanja uresničili, nam je potrebna tudi pomoč občanov. Vsi naj bi oddali novoletne pošiljke čimprej najkasneje pa do 22. decembra. Po tem času bomo pošiljke lahko pravočasno obdelali in odpravili, pozneje pa z?:adi prevelikega števila pošiljk to tehnično ne bo mogoče. Prav tako je potrebno, da so naslovi na teh pošiljkah napisani točno, čitljivo in z vsemi potrebnimi elementi pravilnega naslavljanja. Ugotavljamo tudi, da poštni predalčniki v stanovanjskih blokih in zasebnih hišah niso predpisano opremljeni. Zato želimo, da bi hišni sveti lastniki hiš v za to določenih prostorih obesili Z bližajočimi se novoletnimi prazniki je tudi na poštnih enotah vedno več dela. sezname stanovalcev in na pre-dalčnike izpisali naslove. Le tako bodo pismonoše lahko dostavljali pošiljke točno in pravočasno. Analize kažejo, da je na poštah najmanj obiskovalcev v času od 7. do 9. in od 10. do 12. ure. Zato bi bilo prav, da bi nas v predprazničnih dneh stranke obiskovale tudi v tem mrtvem času in nam s tem izdamo priskočile na pomoč. Še več je načinov, s katerimi nam delovni ljudje in občani lahko bistveno olajšajo delo, predvsem pa si želimo še to, da bi nam sproti in pravočasno pismeno prijavljali spremembe naslovov tudi za daljšo začasno odsotnost od doma in da bi z razumevanjem gledali na to, da morajo naši delavci dosledno upoštevati vse zakone poslovanja z denarjemj. KRAJNC ZBORI KRAJANOV V KS VELENJE DESNI BREG V krajevni skupnosti Velenje desni breg bodo zbori občanov prihodnji teden. Obravnavali bodo poročilo krajevne skupnosti o uresničevanju srednjeročnega programa in o dosedanji porabi sredstev iz samoprispevka, problematiko soseske ter izvolili odbor soseske, člane skupščine krajevne skupnosti ter člane krajevne konference SZDL Velenje center desni breg. Občani soseske 1 bodo imeli zbor občanov v nedeljo 17. decembra ob 9. uri na osnovni šoli Miha Pintar Toledo, soseske 2, v ponedeljek 18. decembra ob 17. uri v istih prostorih in soseske 3 v torek 19 decembra ob 17 uri prav tako v prostorih osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje. Krajani soseske 4 in 5 bodo imeli zbora v prostorih osnovne šole Anton Aškerc Velenje in sicer soseske 4 v četrtek 21. decembra ob 18.30, soseske 5 pa v torek 19. decembra ob isti uri. Krajani soseske 6 bodo imeli zbor krajanov v sredo 20, decembra ob 17. uri v kavarni družbene prehrane Gorenje. mm mBBBtBSBBBSKmtBB^ Za znano turistično postojanko na Slemenu to trenutno največja težava —Z ostani« __ dohodka opravili manjša popravila Andrejev dom na Slemenu je bil do leta 1976 v upravljanju planinskega društva Šoštanj, nato pa ga je zaradi finančnih težav v katerih seje znašal, prevzela TOZD tovarna usnja Šoštanj, ki je že prej skrbela za nastavljanje osebja. Z osebjem ni bilo posebne sreče, saj je dom vsako leto izkazoval izgubo. Zato so bile že v prejšnjih letih zanemarjene razne prepotrebne adaptacije. Odkar pa sta v domu Marjan Kogelnik in Frančiška Kotnik, se je stanje precej popravilo. Kot nam je povedal sedanji oskrbnik doma, je v letošnjem devetmesečju ostanek dohodka 180.000 din. Izboljšana finančna situacija je omogočila manjša popravila v domu. Tako so prebelili prostore, popravili in nanovo prekrili prizidek v katerem je shramba, nabavili ventilatorje za posebno sobo in točilnico, ki pa še niso montirani zaradi neurejenega dovoda električne energije. Elektrika je problem že od začetka obratovanja doma. Trenutno si pomagajo z majhnim agregatom, ki poleg razsvetljave napaja hladilno skrinjo. To pa je za sodobno poslovanje doma vsekakor premalo. Zaradi pomanjkanja električne energije ni možna nabava prepotrebnega hladilnika, točilne mize s hlajenjem in ureditev kopalnice s tuši. V prihodnjem letu bodo na Andrejevem domu popravili dimnike in streho na glavni zgradbi, precejšen del sredstev pa bodo porabili za napeljavo telefona. AKCIJE PIONIRJEV OB TEDNU SOLIDARNOSTI Naši pionirji se bodo letos vključili v program, ki ga je pripravila zveza prijateljev mladine Slovenije ob tednu solidarnosti. Solidarnostno zbirajo sredstva za gradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah. To bo prvi pionirski dom v Sloveniji. Pionirji naše občine so v ta namen že zbrali 45 tisoč dinarjev. Letošnji teden solidarnosti bo pod geslom Solidarnost z vrstniki Južne Afrike in Palestine. V tednu, ki traja od 11. do 18. decembra so pionirji v naših pionirskih odredih izdelali za vsak dan posebej program. V lem tednu tudi prodajajo v ta namen voščilnice za novo leto. Predvidevajo, da jih bodo v naši občini prodali čez sedem tisoč. Prodajali pa bodo tudi nalepke Prav je da naše otroke vzgajamo v smislu, da je potrebno človeku v nesreči pomagati. Solidarnost jc izraz človečnosti. Otroke je potrebno opozarjati na to, da vsi otroci še niso tako srečni kot smo tukaj mi in daje potrebno dajati tudi konkreten prispevek za reševanje problemov le h otrok. Kot so nam povedali v domu bi z ureditvijo električne napeljave dom precej pridobil, dohodek pa bi se občutno povečal. Ker je dom ena redkih turističnih točk v doliniinj lahko tudi strateško pomemben! prav gotovo morali resneje razmtf o sanaciji tega problema. Oskrbnika Andrejevega doma Maijan Kogelnik in Frančiška Koli :v£«f » Ji'. „NAŠ CAS", glasilo Social»| tične zveze delovnega ljudsU izdaja Center za informiranje,! propagando in založništvo Vele-| nje, Velenje, Titov trg 2, p.o. ,JMAŠ CAS" je bil ustanovljen| 1. maja 1965; do 1. januai 1973 je izhajal kot štirinajsti dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR";| kot tednik pa izhaja „NA CAS" od 1. januarja 1973 na-| prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane I Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše,l Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika),! Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg I 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov:f Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjerl (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK,'podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna | „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega I sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja ^ 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.