Angel
V PAR.KU inesta sedi na klopici ob poti star do-služen vojak. Trudno mu počiva vela roka na ukriv-Ijeni starinski palici. Očf mu zro tnrko, prazno pred se: nobenega Žarka sreče n» več v njegovem pogledu. saj tutli v njegoveni srcu ni več vere v Ijudi. Življenje ga jo ubilo: skrbi, muke in prevare so ga izmozgale in v cluši mu je Že davno ugasnila zadnja iskra veselega upanja. Ko sedi tako pogrežnjen sam vase, zmaje zdaj pa zdaj osivelo glavo in preko ustnic mu pride grenlca tožba: >Ne, dobrih ljudi ni veČ, ni jih več!*
Kar pride miino elegantno oblečena gospa. vodeč ob roki ljubko dekletce. Tedaj zagleda otrok trudnega starčka na klopi.
»Mamica, kaj pa dela tnož?<-
>Počiva, dete moje.*
^Pa zaka.j počiva?«
»I, ker je truden.«
>Kako to. da je truden?«
»Ker je že star, saj vidis.*
*Ka.t je to stari oČka?'!:
>Najbrž da je.«
>A mamica, zakaj pa ima tisti cekin ohešen na suknji?v
¦^To ni cekin, to je svetinja. ki jo je dobil v vojni. ker je bil hraber,«
»Obleko ima pa tako staro m grdo.j
>Si že ne more kupiti nove,!: Zakaj ne?r
>Kcr je revež.'*
»Mamica. saj je danes mo.i rojstni Hati?^
•Pa srcek moj, saj vendar veš, da je.*
»Kaj sem pa dobila za rojstni dan. mamica?^
»Glcj jo. porednico, kako se delas nevedno! Kaj si že pozabila na sladcice in bonbonČke? In torbico, ki jo itnaš v roki, in 50 dinarjov v nji — kaj ne vešt da si vse to danes dobila?-
»Mamica. ali je ta denar vea moj?*
»Da. čisto tvoj!«
»Potcifl pa lahko naredim ž njim. kar hočem.c
¦¦¦Kar hočeš. dcte mojfv
Tedaj se deklica izvije iz materine roke, steče k staremu možu na klopi: odpre torbico, vzame iz nje bankovce in jth pomoli začudenemu starČku, rekoč samo: >Na!«
Revežu se odpro na Široko trudne oči, čuden blesk zasije v njih, potem pa stegne tresočo se desnico in deklica mu položi v odprto dlan svoj dar. Ganjen iŠČe starček besed, pa mu privre iz srca iskreno in hvaležno: »Bog ti povmi tisočkrat, ti mali angel!«
A že je odhitela deklica k materi in nedolžno otrosko vprašala: »Mamica, kaj sem res angel?«
iDa, dete moje, angelČek si.-t
^Zakaj  pa nimam peruti, če sem Les?«
vZato, ker so tudi anpeli brez peruti.« — Tn srečna uiati stisne svoje dete k sebi, zahvaljujoč Boga za takega otroka.
Tam na klopi pa sedi stari vojak, solza za solzo mu drsi a sivo brado. V srcu pa mu je toplo in mehko, kot 111 u že dolgo ni bilo več, saj se mu je v njem vžgala nova  iskra — zaupanja  in vere v Ijudi.