aro8" ves o t» ulj peraP year. OUl^i i A ,iyf| as»! Knlpic SL,vko. L3uWL)anen AMERICAN IN SPIRfT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER bo? full #4 in >' to . 19 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 24, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. ; 4Pelaina sodnija države New York je razsodila, da je zaprta delavnica postavna >n, ie St. "tm . & era irs-1 m vei S V re« ed SI ins" yedj M to ne its ^lbany, N. Y., 23. januarja. °£°dba za zaprto delavnico tremi transportnimi kom-ni3ami v mestu New York in jj unijo Transport Workers at)']0'1 America> Je bila po Y"atni sodni ji države New ^ odobrena kot postavna. šestot'čno pogodbo je napadalo klavcev, ki niso člani unije, trdili, da je pogodba nekak dat)0?°l> ki je ustavno prepove-j, 1,1 radi katerega monopola dobiti dela pri trans-kompanijah. sodniki apelatne sodni je Ija >''' rtlnenJa' da Je pogodba ve-vj in ustavna. Pogodba pra-9< vsi uslužbenci šestih new- yorskih transportnih kompanij J morajo pristopiti v unijo en mesec potem, ko so dobili delo. Razsodba apelatne sodni je bo imela za posledico, da bodo transportne kompanije primora-ne odsloviti kakih 2,000 svojih uslužbencev, ki ne spadajo v unijo in ki tudi nečejo biti v uniji. Razsodba apelatne, sodnije je vzbudila največjo pozornost v vseh unijskih krogih, ker se je vse do sedaj smatralo, da zaprta delavnica je nekaka krivica napram onim delavcem, ki ne želijo pripadati v unijo. Toda razsodba sodnije je sedaj razčistila vse take dvome. ^dsednik mehikanske republike je skoro 4 'ftljucil blago iz Zedinjenih držav. Veliko Prednost je dobil import nemškega blaga . exiC0 City, 23. januarja. Da S narodno ekonomijo za meti"' „■, nsko republiko je predsed- 3 »ik republike Cardenas včeraj da se zviša colnina na ^rtirano blago iz Zed. držav do 200 odstotkov, na ne-predmete pa celo za 400 :°tkov. ^en tega ukaza je izključi- ^V iz Zedinjenih držav ne "strojev, katerih v Mehiki sV 6jo izd'elovati- & Je >, efleiT1 se ob istem času snu-h,, / ' ' bo imela svojo glavno za-4 ko b ° v armadi in ne bo dolgo, Šj J Predsednik Cardenas, biv- hit > politična stranka v Me- 3 ki-k------ -i-------- 8l°mbo '0 ski'h°CiaIfst- korakal po fašistov-»" ie Bivši socialist Hitler ; J diktator, enako je bil fcj^'ini svoječasno socialist in ll.* ie1 i t k A 5» bi« A \1 A af^uje se, da jima bo sledil ldenas. v e r^ublike ^eh'i katerih je dosedaj Vseh dobivala 70 odstotkov sv°jih potrebščin. V bodočo v,6?- države ne bodo mogle škodi t)'^esar uvažati v Mehiko ra-evisoke eolnine. predsednika mehi-je predvsem et"jena proti Zedinjenim dr- Nova odredba daje izredno prednost fašistovski Nemčiji. Colnina na import nemških avtomobilov je znižana samo za 66 odstotkov, dočim je vlada zvišala eolnino na ameriške avtomobile za 150 odstotkov. Jako malo, samo za 25 odstotkov se je zvišala colnina na kemikalije in za hardware, ki se importira iz Nemčije. Toda colnina na izdelke Zed. držav se je na iste predmete zvišala za 100 odstotkov. Ta odredba mehikanske vlade je prišla komaj enajst dni po tem, ko je ameriška vlada se obvezala, da bo kupila mesečno 5,-000,000 unč mehikanskega srebra v namenu, da mehikanska denarna veljava ne pade in tako trpi mehikansko prebivalstvo. V zahvalo je mehikanska vlada skoro izključila ameriške izdelke iz Mehike in dala prednost fašistovski Nemčiji. Z zadevo se bo pečal predvsem predsednik Roosevelt in njegov kabinet, pozneje pa tudi kongres. Računa se, da bodo Zed. države zgubile skoro $200,000,-000 vrednosti trgovine na leto z Mehiko. Kitajci se ne bodo podali Japoncem Hankov, Kitajska, 23. januarja. Kitajska narodna vlada je včeraj odgovorila na noto japonske vlade glede miru. Kitajska vlada pravi, da ne bo naredila nobenega premirja z Japonci, ■ako premirje ne sloni na garanciji od strani Japonske, da ostane Kitajska popolnoma svobod- j na v narodnem, finančnem in j administrativnem oziru, in da Kitajska pod nobenim pogojem j ne more dovoliti, da bi se odtrgal kak del Kitajske in bi prišel pod japonski vpliv. Mayerling listine niso skrite v Vatikanu Dunaj. — časopisje je zopet na dan prišlo z razpravami, ki naj doženejo, kje se nahajajo listine, na katerih so avstrijske oblasti uradno poročale o tragediji, ki se je pripetila leta 1889, ko so našli avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegovo ljubico Marijo Večera mrtvo. Vse podrobnosti dogodka so zavite v neprodirno skrivnost. Vse osebe, ki so kaj vedele o tem, so bile od vlade prisiljene k strogemu molku in so svojo skrivnost odnesle s seboj v grob. Sedaj se je razširilo poročilo, da je tedanji avstrijski cesar Franc Jožef izročil vse tozadevne listine mi-nisterskemu predsedniku Taafe-tu, in da je minister Taafe končno listine poslal v vatikansko knjižnico, kjer bi bile najbolj varne. Toda sedaj se je oglasil direktor Zgodovinskega zavoda v Rimu dr. Denger, ki pravi: "že takoj v začetku se mi je zdela novica sumljiva, a sedaj pa lahko verodostojno potrdim, da do-tični dokumenti niso nikdar zašli v vatikansko knjižnico ali arhive. Toda gotovi krogi so mnenja, da vse, kar se ne more najti v evropskih arhivih, se dobi v vatikanski knjižnici. Minister Taafe niti prijatelj ni bil z Vatikanom, in kot sovražnik Vatikana ne bi tja pošiljal tako važne listine. Najbrž jih je Taafe sam uničil. 3,000 ubitih Hendaye, Francija, 23. januarja. Več kot 3,000 vojakov in civilistov je bilo ubitih tekom zadnjih 24 ur v mestih na vzhodu španske in na aragoilski fronti. Vladni kot nacionalistični zrako-plovci so metali bombe, ki so tehtale po 1,100 funtov. V par minutah je bilo v Barceloni in Valenciji stotisOče oseb ubitih. Enako so se odzvali tudi vladni zrakoplovci zlasti na aragonski fronti. Posledica te borbe v zraku je 3,000 mrtvih v 24. urah. I N. i n ©zaslišane sleparije ^tni odsek senatne zbornica ,'ZaVe Ohio je te dni prišel kjSo . nezaslišanim sleparijam, $ kofrij uganJali agenti državne r če. p1''? za prodajo opojne pija-ti (jj,.1^0 .ie na dan, da so agensi ^ >S0ZaVe Ohio, kadar so slišali, ki je J^ezni agenti zaprli koga, ^ijače Postave glede opojne 6Ali i' v zvezni urad, prepi-^kar ^ reP°rte in obtožnice, prepis poslali v Colum-taCjjo da so oni izvršili are- 1 stroš, ln so zahtevali povrnitev % ^ sp °V' kar s0 tudi dobili- Ena i\ WJe tudi i i se 1p ^estn' tUdi godilo, kadar so koga zaprli. Javiij agenti so enostavno iz-stiW. S0 oni dobili grešnika. Si; roški so jim bili povrnjeni. Clelu3^' v Peklo pomaga 'Hral dska Policija je te dni Sa, a štiri prodajalce premo- svojim odjemalcem Premoga, kot so ga ^ b' ^ 2aračunali so vseeno, ^ni _1,dali Polno mero. Areti-bili: William Price od 0(1 Awm Coal Co., O. G. Fritz ^ °al Co- Philip Moser \ oS^oal Co. in Louis Le-r«bhc Coal & Supply Co. Moratorij na dolgove Odsek za javno blagostanje v Clevelandu je pripravil predlog, ki bo nocoj večer predložen mestni zbornici v potrdilo. Predlog vsebuje prošnjo na predsednika Roosevelta, ki naj razglasi moratorij na dolgove vseh onih lastnikov hiš, ki so dobili posojila pri Home Owners Loan kor-poraciji. Nobena hiša se ne bi smela na javni dražbi prodati tekom prihodnjih šestih mesecev. Vlada ima v Clevelandu 30,000 posojil na hiše in 55 odstotkov teh ni plačalo obrokov na dolg radi izredno kritičnih časov, ko ni zaslužka. 16,500 malim last nikom posestev preti izgon iz hiš. Manj dela Delavski oddelek vlade nazna nja, da je tekom decembra meseca zgubilo 300,000 ljudi delo in da so kompanije izplačale $15, 600,000 manj v plačah. Pet mladih roparjev Policija je včeraj prijela pet mladih roparjev, starih od 17 do 20 let, ki so priznali, da so oropali sedem gasolinskih postaj v mestu. -o— Vatikanski konkordat Belgrad, 22. januarja. Borba, ki je nastala med srbsko pravoslavno cerkvijo in med minister-skim predsednikom Stojadinovi-čem, je prenehala. Srbska pravoslavna cerkev je zmagala in vlada je bila prisiljena prenehati z vsakim prizadevanjem, da se odobri posebna pogodba z Vatikanom glede pravic katoliča-nob v Jugoslaviji. Celo notranji minister dr. Anton Korošec, se je izjavil, da vlada ni samo zavrgla novi konkordat, pač pa ne bo sploh delala kake pogodbe z Vatikanom. Prihodnji teden se sestane sinod pravoslavne cerkve, ki bo najbrž preklical izobčenje ministrov in poslancev, ki so glasovali za konkordat z Vatikanom. Poboj na ulični kari V nedeljo zjutraj okoli pol dveh zjutraj so se vozili štirje fantalini na ulični kari na Superior Ave. Ker so se skrajno nespodobno in divjaško obnašali, jih je sprevodnik s pomočjo potnikov vrgel iz voza. To je bilo na 55. cesti. Divjaki so pa najeli taxi in se peljali za ulično karo,! dokler niso dospeli do nje pri 119. cesti, kjer so s silo vlomili v karo. Pri tem so enega potnika oklali z nožem, da se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici, motorman in še neki drugi potnik sta dobila poškodbe. Lopovi so tudi streljali, toda niso zadeli. Po tem zločinu so pobegnili proti 120. ulici, toda policija jih je kmalu dobila in aretirala. Vse štiri so motorman in potniki spoznali kot prave krivce. Suša na zapadu Kot poroča poljedelski oddelek ameriške vlade čutijo že sedaj v zapadnih in jugozapadnih državah močno sušo, katero je povzročilo pomanjkanje snega in dežja. V mnogih krajih se dvigujejo silni oblaki prahu in viharji trgajo sicer rodovitno zemljo na dvoje. Najhujše je v Kansasu in v Oklahomi. Bolna na domu Na bolniški postelji se nahaja Mrs. Ida Brožič, 8501 Rosewood Ave. Prijateljice naj jo obiščejo. Mlad'rojak umrl V soboto zjutraj je preminul v mestni bolnišnici mladi rojak John Perme, star šele 25 let. Bil je rojen v Clevelandu. Zapušča žalujoče starša Franka in Mary Perme. Frank je doma iz Šmarja pri Ljubljani, mati Mary pa, rojena Kadunc, je doma iz Male vasi pri Ljubljani. Pokojni zapušča tudi dva brata, Franka in Antona in dve sestri, Mary, poročeno Hočevar in Berto, poročeno Kapel. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 13514 Coit Rd. (nasproti Fisher Body), v cerkev Marije Vnebo-vzete inj na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mlademu možu mirna ameriška zemlja. Naše iskrene sožalje preostali družini. Delavska tajnica Včeraj je dospela v Cleveland delavska tajnica Miss Frances Perkins, ki je imela v Tempelnu daljši govor glede splošnega delavskega položaja. Povedala je, da je vlada prepričana, da se bodo delavske razmere v najkrajšem času izboljšale. Med drugim je rekla, da je bilo tekom lanskega leta 3,000 štrajkov v Zedinjenih državah, toda obenem je pa bilo tudi nad 10,000 mirnih sprav z delodajalci. O slednjih se ne piše v javnosti, ker niso dovolj dramatične, dočim se o štrajkih na široko in dolgo razpravlja. Pokojna Mrs. Shuster Pokojna Frančiška Shuster zapušča med drugimi tudi sestro Ano Zaletel. V bolnišnico V Lakeside bolnišnico se je podal dobro poznani rojak in Anton Amigoni, 1567 E. 38th| St. želimo mu skorajšnjega zdravja. Pismo Pismo ima v našem uradu rojak John Coman. * Odbor cenzorjev v Chicagu je prepovedal kazanje gotovih nemških filmskih slik. Rockefeller začne graditi, da ustvari nova dela New'York, 22. januarja. John D. Rockefeller Jr. je včeraj naznanil, da je sklenil poplnoma dovršiti Rockefeller Center, in je pripravljen potrošiti $12,000,000 v to svrho. Izjavil je, da je prišel čas, da se vsi ostali, ki posedujejo tovarne ali delavnice ali ki gradijo poslopja, mostove in ceste, enako oglasijo in začnejo z delom, namesto da bi govoričili. Tri nova ogromna poslopja bodo zgrajena in bo potem tako-zvani "Radio City" popolnoma dovršen. Do 3,500 delavcev bo dobilo delo za eno leto in pol. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naselbinah Nemci denarno podpirajo svojo vlado Berlin, 23. januarja. Uspeh notranjega posojila, ki ga je raz- j pisala nemška vlada, je imel velik uspeh. Vlada je hotela dobiti 1,000,000,000 mark posojila od ljudi, toda ljudje so podpisali skoro 2,000,000,000 mark, in je /lada končno sklenila; da si izposodi 1,200,000,000. Uspeh posojila je ogromno finančno podjetje, kakoršnjega še nobena država po vojni ni doživela. Uspeh posojila nadalje kaže ogromno zaupanje, ki ga ima nemški narod do svoje vlade. Kar je slabo za nemške finance je le dejstvo, da nemški vladni stroški silovito naraščajo. Proračun za letošnjo fiskalno leto znaša nič manj kot. 18,000,000,000, nekaj nezaslišanega v nemških finan-cih. Z novim, posojilom namerava vlada odplačati nekaj nujnih dolgov, deloma porabiti denar za nova dela in naprave. -o- Smrtna kosa V soboto smo poročali, da se je v tovarni 2,a sol na Addison Rd. ponesrečil pri delu rojak Štefan Andolek, stanujoč na 1064 Addison Rd. Poškodbe so bile tako resne, da so zahtevale v nedeljo zjutraj življenje rojaka. Ranjki Steve Andolek je bil star 57 let in zapušča tu žalujočo soprogo Mary, katere dekliško ime je bilo Hl,ad, in je doma iz Velikih Slive pri Vel. Laščah. Poleg soproge zapušča pokojni sedem otrok, Štefan, Louis, Stanley, Mary poročena Hrovat, Frances poročena Opalek, Jennie, Eleanor in brata Franka. Ranjki je delal v solini neprenehoma 35 let. Rojen je bil v vasi Veliki Osovnik pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred ?6. leti. Bil je član društva Srca Jezusovega in društ. Glas Clev. Del. št. 9 S. D. Z. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 1064 Addison Rd. v sredo ob 8:15 v cerkev sv. Vida in. na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Družini izrekamo naše gorko sožalje nad zgubo dobrega očeta, ki je tako skrbel za družino. Naj bo ranje-mu mirna ameriška zemlja in naj mu bo ohranjen blag spo- min Graduant Mladi Anthony Čolnar, 1233 E. 58tji St. je graduiral pretekli torek na East Technical višji šoli z odliko. Mladi Čolnar je član National Honor Society in sin Mrs. F. Barman. Iskrene čestitke! škof odpotoval Pomožni škof v Clevelandu Most Rev. McFadden je te dni odpotoval iz Clevelanda, da obišče Irsko in sv. očeta v Rimu. Na Irskem bo sprejet od predsednika Irske republike. Med desetimi žrtvami raz-strelbe plinov v premogovniku v Harwicku, Pa., sta tudi dva Slovenca in sicer .Joseph Koprivni-kar, star 41 let in Joseph Pre-lesnik, star 44 let. Drugih podrobnosti tozadevno ni. Pri delu v premogovniku v Lloydell, Pa., se je zadnji teden ponesrečil rojak Leopold Mati-čič, star 40 let in rojen v Dun-lo, Pa. Pokojni zapušča ženo in štiri otroke, v Clevelandu pa sestro Frances Lukanc. V 16-mesečni bolezni je v Dia-mondville, Wyo., umrla Frances Rolih, rojena v Palčju pri št. Petru na Notranjskem. Tu zapušča moža, hčerko in dva brata, v stari domvoini pa brata in sestro. Berta Kajtna, iz West Allisa, Wis., si je zadnje dni zlomlia desno nogo, ko je padla na ledeni cesti. — Zadnji teden je v Mil-j waukee, Wis., dobilo 11 Jugoslovanov državljanske p a p i r j e. Istotam sta se poročila D. Sas-se in Ana Kolenc, ter Martin Ferkovič in Rosalie Silvinski. V bolnišnici v Detroitu je umrl Anton Tomšič, star 50 let in rojen v Zagorju na Notranjskem. Podlegel je pljučnici. Tu zapušča ženo in štiri otroke. V Glasilu K. S. K. Jednote čitanko pojasnilo gl. tajnika omenjene Jednote, da je zavaroval-ninski urad za bratske organizacije v državi Illinois odredil, da morajo samo društva, ki poslujejo v državi Illinois, spadati v j centralni bolniški oddelek Jednote. Društva v drugih državah ! imajo lahko svoje lastne bolniško sklade, ako tako želijo. Znani večni popotnik Matija Pogorele, ki se sedaj nahaja v Se priznal krivim Iz Warren, Ohio, se poroča, da1 je priznal Gus Hali, organizator za C. I. O., da je izvajal teroristično taktiko tekom jeklarskega štrajka v Warrenu. Pri Hallu so dobili razna raz-streljivna sredstva. Namei'avali so dinamitirati tovarne in hiše delavcev, ki so ostali na delu. Hali je bil obsojen na $500.00 globe in vse sodnijske stroške mora plačati. Trije njegovi tovariši, vsi C. I. O. organizatorji so bili že prej obsojeni v dolgotrajne zapore. Komunisti Kot naznanja zastopnik Civil Liberties unije ni danes nobenega komunista v ameriških zaporih, ki bi bil tja poslan radi svojega političnega prepričanja, niti se ne nahaja pred ameriškimi sodnijami kak slučaj komunizma. Komunisti se nikjer tako varne ne počutijo kot v Ameriki, kajti v njih lastni domovini, v sovjetski Rusiji, pada komunist za komunistom na morišču. Starostna pokojnina V bodoče bodo tudi mestni in državni uslužbenci deležni starostne pokojnine, katero deli država Ohio. Državna postavoda-ja je popravila tozadevno doti-čno postavo. Doslej omenjeni uslužbenci niso bili opravičeni do pokojnine. Governer Davey je postavo včeraj podpisal. Asesment Asesment za društvo Blejsko jezero št. 27 S. D. Z. se bo pobiral nocoj 24. jan. v Slov. del domu ter 25. na domu tajnika, članstvo naj to vpošteva. Gilbertu, Minn., jfe te dni praznoval 70-letnico svojega rojstva. Rojen je bil 14. januarja 1868 v Planini pri Rakeku in je dospel v Ameriko leta 1893 ob času najhujše krize. Prepotoval je mnogo držav. V Pennsylvaniji je svoječasno tudi kopal premog in zaslužil v desetih urah $1.15. Pozneje se je oprijel zlatarske obrti. Prepotoval je skoro vse slovenske naselbine širom Unije. V Ely, Minn., je umrla stanj priseljenka-pionirka Mrs. Frances Strukel. Pokojna je bila rojena v vasi Udje, župnija Št. Jurij leta 1874. Njen mož John je umrl pred petimi leti. V zakonu je bilo deset otrok, trije sinovi in sedem hčera. Pokojna zapušča tudi brata Franka Gre-benca v Aurori, Minn., v Ely, Minn., brata Antona, v Clevelandu .brata Johna in eno sestro Mrs. Knap v Elyu. V La Salle, 111., je preminul star slovenski pionir, dobro poznani rojak John Suštaršič. Tovariši v tovarni so ga našli na tleh ležečega, ko je imel še nekaj znakov življenja v sebi, toda poklicani zdravnik je ugotovil, da je Suštaršič že mrtev. Pokojni je bil star 70 let, doma iz vasi Smuka pri Kočevju, po domače Stantarjev Janez. Večkrat se je v življenju v šali izjavil, da ni Imel še nobene bolezni v življenju kot kurje oko na nogi. Pokojni je bil samec in ne zapušča nobenih drugih sorodnikov kot tri nečake v Clevelandu in pa svaka Kocijančiča. Bil je sousta-^ novitelj slovenske župnije v La-Salle. Ko je on dospel v naselbino je dobil tam le tri Slovence. Drugi so začeli za njim prihajati. Vesti u Euclida Pretekli petek je imela mestna zbornica v bližnjem Euclidu izredno zborovanje. Na seji so councilmani odobrili predlog, da si mesto Euclid izposodi $29,800, da se lahko plača mestne uslužbence. Plače niso dobili že od 15. decembra. Obenem je mestna zbornica sklenila naprositi državno davčno komisijo, da slednja dovoli, da mesto Euclid izda bondov v vrednosti $42,000, da se dobi potrebni denar za razna izplačila. Druga sestra umrla Tekom enega tedna je umrla že druga sestra državnega pro-sekutorja v Clevelandu. Pljučnica je v soboto pobrala Mrs. Anne Mitchell, ki se je nahajala že deset dni v bolnišnici in ji niso niti povedali, da je pred tednom dni umrla njena sestra Josephine. Kitajsko novo leto 31. januarja praznujejo Kitajci svoje novo leto, ki je pri njih največji praznik v letu. To bo 27. leto po ustanovitvi kitajske republike ali 2,489 leto po smrti Konfucija. Letos bo žalostno novo letp za Kitajce v Ameriki, ko se njih domovina nahaja v borbi z Japonci. "Skeb" in "podgana" Beseda "skeb," ki jo izusti unijski delavec napram onim, ki tekom štrajka delajo, ni kazniva, je razsodila sodnija v New Yor-ku Toda če reoe unijski piket štrajkolomilcu, da je "umazana podgana" (dirty rat), je kaznivo. * Soproga bivšega abesinskega cesarja Haile Sellasija je nevarno zbolela. r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio .____ Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 19, Moll., Jan. 24, 19-38 Volivcem 23. varde Zbližanje dela in kapitala Predvsem se mora dvigniti nakupovalna moč -odjemalcev. To je absolutno potrebno, ako nameravajo industrije zvišati poslovanje. In nakupovalna moč odjemalcev mora postati celo višja kot je bila v začetku leta 1937. Nakupovalno moč odjemalcev je pa le mogoče zvišati, ako industrije nemudoma začnejo z zaposlitvijo nadaljnih stotisočev, ker brez zaslužka ni nakupovanja. Poleg tega, da se zaposli nadaljne stotisoče, pa je treba tudi dvigniti plače, toda nekaka kontrola mora biti pri tem, da ne bi šle cene izdelkom previsoko, tako da končno zvišane plače ne bi prav nič pomagale. Toda problem večje zaposlitve ni tako preprost kot bi kdo mislil. Tu bi morala vada nekaj narediti, je mnenje Roosevelta. V Ameriki je stotero mogočnih industrialistov, kaj se je dogajalo zadnjih par ki nikakor ne bi začeli s poslovanjem, dokler ne dobijo obil-1 let za kulisami v mestni zborni-na naročila za svoje tovarne iri delavnice. Toda nekdo mora i ci, zlasti pa gola fakta, ki so se Poroča councilman John M. Novak širša javnost od časa do časa sliši od svojih javnih uradnikov. Včasih se sliši hvala, včasih (to menda pa največkrat) kritiko, če je kritika stvarna in pravična, je dobra stvar za vsakega. Včasih se poroča o javnih uradnikih stvari, ki niso resnične, ampak namenjene v to, da se javne uradnike osovraži pri narodu, čeprav se ti uradniki trudijo, da bi bili v svojem uradu v korist narodu, ki jih je v ta urad izvolil. Kadar se priobča take stvari ali zatrdila, .je to največkrat brez podlage in brez resničnih faktov, ker pisec ni dobil pravih in resničnih faktov, ali pa nalašč piše tako, da zakriva prave fakte. Zgornje sem napisal zato, da bodo ljudje vedeli vzrok, zakaj da to pišem in da bo narod videl resnični položaj, ki se dogaja in začeti in začetek mora priti od industrije. Slednje lahko začnejo z, obratovanjem, da se začasno založijo z blagom. Tekom tega začetnega obratovanja bi že par milijonov ljudi služilo denar, katerega bi začeli trositi za potrebščine in za razne udobnosti. V letih 1933 do 1936 je vlada prisilila industrije, da so začele s poslovanjem s tem, da je ustvarila javna dela, ki so dala pogon privatni industriji. In ko so slednje v resnici začele precej ugodno poslovati, in je vlada odnehala s prispevanjem za vladna dela, so naenkrat v letu 1937 tudi privatne industrije odpovedale. Vprašanje torej nastane: ali naj sedaj vlada zopet začne z ustvarjanjem novih vladnih del, da ustvari umetno zahtevo po delu v tovarnah in po produciranju? Kot je videti Roosevelt ni posebno pri volji začeti znova ustvarjati nova javna dela, razven v skrajno kritičnem trenutku. Pač pa je novi deal pripravljen podeliti nekaj koncesij privatnim industrijam, da jih nažene k aktivnosti in da jim prepreči nadaljne napade na administracijo. Med temi koncesijami so: revizija korporacijskih davkov, poskus stabilizirati delavske plače in ustvariti vsaj doberšen del miru med delom in kapitalom. Resnica je, da so delavski spori v unijah po svoje pripomogli, da je nastala nastalnost v industriji. Saj vsakdo ve, da so delavci ene unije pri eni industriji štrajkali, a delavci druge unije pri isti industriji so delali naprej in izjavljali, da ni nobenega štrajka. To bi se moralo v bodočnosti absolutno preprečiti. 'Kongres ima pred seboj dvoje tozadevnih predlogov, katere je kongresu nasvetoval predsednik. Prvič začetek gradnje novih hiš. Kongres se še vedno obotavlja s tem predlogom, dasi je dokazano, da kakor hitro se začne z gradnjo, se bodo delavske razmere skoro preko noči izboljšale. Postaviti najmanj en milijon novih hiš — Roosevelt jih zahteva tri milijone — pomeni investirati $4,000,000,000 v material, v plače in v izboljšanje življenskih razmer. Po Rooseveltovem načrtu pa bi tako investiranje znašalo celo $12,000,000,000, od dobrote tega bi čutila vsa dežela, delavci kot industrije. Drugi predlog je ureditev delavskih plač in ur. Do tega mora prej ali slej priti. Nemogoče je, da bi se plače neprestano zviševale, kajti temu primerno morajo iti tudi cene potrebščinam navzgor. Ustvariti se mora gotov standard pri katerem se ostane. Urediti se morajo tudi delovne ure in določiti en standard, to je, razdeliti je treba delovne ure med čim večjo skupino delavcev. Te dni se vršijo, so se vršile in se bodo še vršile važne konference v Washingtonu med predsednikom in industrijskimi voditelji. Eni kot drugi si prizadevajo izboljšati razmere. V kratkem morajo priti na vrsto tudi delavski zastopniki. Od njih se mora v prvi vrsti zahtevati, da naredijo mir v delavskih vrstah, to je, da se medsebojno ne napadajo za večinoma prazne principe. Ko nastane mir v delavskih vrstah, tedaj pa morajo združeni delavci predložiti industri- izvršila, ko se je mestna zbornica sešla, da si izvoli predsednika zbornice v letih 1934, 1936 in 1938, vselej v mesecu januarju, kot predpisuje mestni Čarter. $ ■ ff Čudil sem se in se še vedno čudim zatrdilu, da jaz nisem demokrat. Ko vendar vsakdo ve, da sem bil zadnjih 21 let aktiven demokrat in da trdno verjamem v demokratske principe. Kar bom v naslednjem pisal, ni zato, da bi katerega mazal, ampak so to le gola fakta iz zapisnika sej mestne zbornice. To so fakta, ki bi morala zanimati vsakogar, ki verjame v demokratske principe. Ta fakta se nanašajo na nekatere mestne zastopnike (councilmane), ki radi pridigajo na eni strani principe in potem pa mnogokrat pokažejo to v drugačni luči. To se meni zdi maskiranje v očeh splošne javnosti. Ni prav namreč, govoriti drugače, delati pa zopet drugače. V mestni hiši imamo zapisnik sej, ki kaže, kako je kak odbornik volil. To so uradni in stalni zapisniki, ki se obdržavajo zato, da se iz njih vsak čas lahko razvidi delo mestne zbornice in posameznih odbornikov. Vse nesoglasje, če morem to stvar imenovati nesoglasje, radi moje osebe, sloni na izjavah, priobčenih v gotovih listih v zvezi s prvo mestno sejo mestne zbornice, ki je bila obdržavana na 3. januarja 1938, ker se nisem strinjal z nekaterimi, katerih rekorde hočem obelodaniti, da bomo potem lahko sodili, kdo je iskren in kdo ni. Na 3. januarja 1934 se je glasovalo v mestni zbornici za predsednika mestne zbornice. Med drugimi so glasovali tudi nekateri demokrati, ki se štejejo za voditelje v stranki. Gla ji kot vladi svoje konkrstne načrte, ki ne bodo pretirani, to- sovalose je sledeče: da, ki garantirajo dostojen obstanek človeku. Iz vsega pa razvidimo, da danes niti vlada sama ne more naprej, še manj pa industrija ali pa delavske organizacije. Skupne sile vseh treh in iskreno sodelovanje bo rešilo narod iz depresije in garantiralo sporazum v bodočnosti. Tatovi v Cairu so proglasili dan premirja — za en dan. Za en dan namreč ne bodo kradli, če to ni lepo! Če bi jih hoteli posnemati politični koritarji v tej deželi in obljubili, da ne bodo več kradli ljudskega denarja. Pa bodo! *c >:< * V časih mogočnih plemičev je nekdo rekel, da je plemstvo vez med cesarjem in ljudstvom. In prav je povedal! Ta vez je bila nekako taka, kot je vaz med lovcem in zajcem. * * » Kaj pravite, zakaj se je Kristus po vstajenju najprej pokazal ženam? Nekdo trdi, da zato, da se je hitreje zvedelo o njegovem vstajenju. Pa Bog ne daj, da bi kaj namigavali. Mr. Reed je glasoval za Mr. Bohna, republikanca, in to skozi pet glasovanj. Na dveh glasovnicah je pa glasoval za De Maioribusa. Rekord tudi kaže, da je moj prednik iz 23. varde glasoval za republikanca Mr. Bohna tisti večer. Vsi demokratje, navzoči tisti večer, so glasovali za predlog Mr. Ripicha, republikanca, da naj ostanejo v veljavi vsi odloki prejšnje seje mestne zbornice ,(1932-1933), dokler se ne r prej me novih pravil. Isti večer so glasovali tudi vsi demokratje za predlog republikanca Mr. Hubbarda, da imenuje predsednik mestne zbornice, Mr. De Maioribus, komitej za pravila, nakar je ta imenoval tri republikance in dva demo- krata, v ta odbor (od demokratov Artla in Lewandowskija). In zdelo se je takrat, da je bilo tako glasovanje od strani demokratov popolnoma pravilno, ker ni tega nihče kritiziral. Toda ko sem jaz glasoval, da predsednik mestne zbornice imenuje odbore za razne odseke in ker sem glasoval z večino, ker mi nismo imeli dovolj glasov, da bi naredili drugače, sem bil kritiziran. Na prvi seji mestne zbornice, 6. januarja 1936, ko so imeli demokratje 17 glasov, torej dovolj, da bi izvolili demokratskega predsednika mestne zbornice, kaže zapisnik takratne seje, da je Mr. Reed, ki je demokrat, volil trikrat za republikanca Bohna, štirikrat za republikanca Krewsona in osemkrat zase. Niti enkrat ni glasoval za kakega demokrata, razen, daje volil osemkrat zase, sedemkrat pa za republikance. Vehovec je glasoval enajstkrat za Mr. Reeda, dvakrat za Artla in dvakrat zase. In taki ljudje pridigajo in vpijejo: demokratje, držimo skupaj! Rekord pa tudi kaže, da je councilman John M. Novak držal svojo obljubo in glasoval za moža, ki smo ga hoteli izvoliti predsednikom mestne zbornice ter je glasoval z ostalimi demokrati na petnajstih glasovnicah zapovrstjo. Toda ker gori omenjena dva demokratska council-mana nista hotela držati z demokratskim blokom, nista torej hotela narediti edino pravo delo, je bila posledica, da je bil zopet izvoljen republikanec za predsednika mestne zbornice. Več sej se je obdržavalo med demokrati zasebno, da se izbere klerka mestni zbornici, pozicija, ki nosi $7,500 plače na leto, ali skupno $15,000 za dve leti. Jako lepa plača! Razume se, da sem kot Slovenec imel svojega kandidata za ta urad in sicer bivšega slovenskega councilmana, dobrega demokrata, John L. Mihelicha. Čutil sem, da je dovolj zmožen za ta urad in bi bil v kredit našemu narodu kot mestni klerk. Če bi bilo takrat držalo skupaj vseh pet slovenskih councilma-nov, kar smo tudi sprva drug drugemu obljubili, bi bili lahko to dosegli. Toda par dni pred sejo mestne zbornice, so nekateri obljubili oddati svoj glas za Henry C. Millerja, bivšega councilmana in osebnega prijatelja Mr. Reeda. To je sicer dober in zmožen človek, toda kar hočem poudariti je to, da so bili naši councilmani en teden za našega lastnega rojaka, prihodnji teden so pa pustili na cedilu svojo lastno kri. Tako naš človek ni imel prilike biti imenovan mestnim klerkom in to s pomočjo councilmanov McFarlanda in McSweeneya, ki sta bila oba poražena pri lanskih volitvah. Tako smo izgubili lepo priliko, da bi dobili v urad mestnega klerka našega lastnega rojaka, ki bi bil prvi Slovenec v tem uradu, kar je inkorporirano mesto Cleveland. In rajši, kot da bi ostal v uradu mestnega klerka republikanec in radi složnosti, sem šel tudi jaz ž njimi, ker so potrebovali mojega glasu. Brez mojega glasu ne bi bili nikdar dobili demokrata v urad mestnega klerka. Zdaj lahko vsak vidi, da hoče gotova grupa ljudi imeti našo podporo, kadar gre za njihovo korist, toda ne gredo niti enkrat s kakim našim predlogom, kakor sem jih zgorej omenil. Ko je bil izvoljen klerkom Henry C. Miller s pomočjo mojega glasu, je nastalo vprašanje sedmih drugih uradov, ki jih oddaja mestni klerk ¥ svo- jem uradu. Zopet sem vprašal slovenske councilmane, če imajo kakega našega rojaka za enega teh uradov. Bil sem namreč prepričan in sem še danes, da smo bili Slovenci upravičeni vsaj do enega teh uradov. Povedali so mi, da nimajo nikogar. Potem sem jih pa prosil, da naj bi podpirali mene, ker hočem jaz zahtevati enega teh uradov za našega rojaka. Obljubili so mi, da bodo stali za menoj. Pa zopet so spremenili svojo obljubo. Namesto da bi stali z menoj, da bi dobili za našega človeka pozicijo, ki nese letno $3,600, pa šli zopet k drugim, nasprotujočim councilmanom ter odločil, da se obdrži vseh sedem republikancev v uradih za prihodnji dve leti, 1936 in 1937. Par mesecev pozneje smo imeli demokratje zopet svojo sejo in zopet sem zahteval eno izmed pozicij v uradu mestnega klerka za Slovenca. Resnici na ljubo moram povedati, da so mi obljubili, da me bodo podpirali v tem, toda bilo je že prepozno in councilman Young iz 22. varde ni hotel držati svoje besede. Pred sejo mestne zbornice 3. januarja 1938 sem jaz razglasil svojo kandidaturo za predsednika mestne zbornice. In ker se noben ostalih demokratov ni k temu priglasil, nisem umaknil svoje besede. Pozneje sta bila imenovana tudi Mr. Lewandow-ski in Mr. Reed. Na eventuelnih zasebnih sejah bi pričakoval, da se bodo poskusili zediniti na enem kandidatu. Toda nobena taka seja se ni obdržavala in tako sem ostal jaz še vedno kandidat. Tako je minil en mesec in pol brez vsake akcije. Zbrali pa smo se končno skupaj v nedeljo popoldne 2. januarja 1938 v Hollenden hotelu za štiri ure. Na tisti seji se ni niti v misel vzelo predsedništva mestne zbornice. Edino kar je omenil Mr. Lewandowski je bilo to, da je bilo razglašeno v časopisih, da so se trije republikanci zavezali glasovati za mestnega klerka Henry C. Millerja, ki smo ga demokratje postavili v ta urad. To je bilo tudi res. Seve, Mr. Miller je zanikal to trditev, kaj pa je hotel drugega. In tako smo videli, da je mestni klerk Miller, katerega smo postavili demokratje v urad, šel in začel iskati podpore pri republikancih, da obvarje svojo kožo na račun lojalnosti nas demokratov. Tako smo šli na sejo mestne zbornice 3. januarja 1938, ne da bi se bili prej kaj sporazumeli na proceduri. Pričakoval ! sem, da bom šel z Mr. Ileedom, i 1 | kot je bilo priporočano. Toda on ni nikdar mene vprašal za podporo in jaz nisem nič vedel, če imajo demokratje koga posebno v mislih za predsednika mestne zbornice. Če so koga imeli, so to držali tajno. Tako so dobili republikanci 17 glasov. Toda te so znali porabiti in niso napravili kot mi dve leti nazaj, da smo s 17 demokratskimi glasovi dali priliko republikancem izvoliti republikanskega predsednika mestne zbornice, pač pa so izvolili svojega j pristaša v ta urad. To vse se je že zgodilo in se 1 ne da več popraviti. Kar se tiče j mene osebno, pa ne polagam to-! liko važnosti na to, kot na dejstvo, da jaz bolj gledani za dobrobit mojih volivcev. Ker sem bil imenovan v varnostni odsek, katerega član sem bil že zadnji dve leti, mi da boljšo priliko predložiti v mestni zbornici predloge, ki bodo za boljšo pro-tekcijo naših ljudi, kot signalne luči, luči ob cestah, izboljšava cest, boljša postrežba itd. Sem tudi član transportacijskega odseka ter se zdaj poganjam za 5-centno vožnjo na ulični železnici na St. Clair in Superior Ave. od 79. ceste pa do . Public square. Bil sem tudi imenovan za podpredsednika finančnega od- seka. Tega važnega imenovanja sploh nisem pričakoval. Deloval pa bom pri njem po svoji najboljši moči. Naj še dodam to. Kot vam je znano, je bil pri zadnjih volitvah poražen amendment k čar-terju, ki bi vzel narodu pravico glasovati o vsoti, ki jo sme mesto porabiti za svoje izdatke. Isti amendment je bil zopet prednešen pred mestno zbornico 30. decembra 1937. In jaz sem bil edini slovenski councilman, ki sem volil proti istemu. Torej, če mi kdo predbaciva, da nisem demokrat, kažejo moji rekordi dovolj jasno, da služim v interesih volivcev 23. varde, ki so me izvolili v ta urad in bom to tudi vedno delal jasno in odkrito, kot pravi demokrat in kot pošten zastopnik napredne 23. varde. -:—o- Kraševci v Barbertonu rojstne zemlje. Nikoli ni tako dolga nč, da®| bi prišel za njo dan. Tako ; tudi še nekoč zasijalo za j Kraševce sonce svobode i'1 li petnega združenja. Mi, Kraševci v svobodni pri-e li, prosto dihamo in svobod tu govorimo. Lahko kritiziram01 % ^ obsojamo postopanje in deja"'' Xib0]a "vladarjev" naših bratov "J So se j stran oceana. Zatorej bi bil°J si ge ^ "smer* bal Baiberton, O.—Menda bo zanimalo Slovence širom Amerike, posebno pa tiste, ki so bili rojeni1, na Krasu, kako se držimo Kraševci tukaj v naši naselbini. Vsak Kraševfec ve, da je Kras eden najlepših delov slovenske zemlje. Kraševcu je že prirojeno, da je ponosen na svojo zemljo ter se je spominja v dobrih, pa tudi v slabih časih. Pripravljen je vsikdar braniti jo do skrajnosti proti tuji grabežljivosti. Marsikaj lepega je zabeležila zgodovina o Krasu. Pa tudi nepozabno in neodpustljivo grozodejstvo, povzročeno po italijanski vsiljivi "kulturi." Nepozaben bo ostal četveri zahrbtni jmor nedolžnih žrtev, sinov Krasa, na strelišču pri Bazovici. Pravijo, da čas celi rane. Tola za nas zavedne Kraševce bo preteklo še mnogo vode, predno bo pozabljeno to grozodejstvo od strani italijanske drhali. Naši bratje, posebno tisti, ki žive pod peto tuje vlade, so morda že pohabili na te narodne žrtve oziroma so prisiljeni, da vsaj na videz pozabijo nanje. V duhu jim oa še vedno utriplje srce po ma-ščevaju ter po združenju vseh Kraševcev in njihove, po vseh zemeljskih pravicah spadajoče leti, da bi se ustanovilo vec bov "Kras," kot ga imamo tuj" pa v Barbertonu. Ako se ne dober imajo nekaj sličnega v ^ Yorku. Namen teh klubov " bi bil ogrevati spomine na ^ viške žrtve. Klub "Kras" naj bil živ spomenik omenjenim P1"1' Zli, lim nedolžnim žrtvam. Naš klub "Kras" v Barber; nu se tega zaveda in to že Pf' leto. Ob priliki svoje petletk obstanka tega živega spomei11' li priredi klub "Kras" svoje čajno združenje vseh Kraše^ in njihovih prijateljev in sicet 8e®i te Tve 'iv N bič "živ tos se obeta precej zanimiv Razni govorniki so na 81 grdo s hi al, vide h k 0 še ] Nuo zato s rW'enl! soboto 29. januarja zvečer. se ( mo, da ne bo manjkalo roja^1 iz Wooster, O., iz Canton, ln • iz drugih bližnjih naselbin. šli?" "Še pr olj( v Vel, "it 4la< M 7 5 litij Š(it: "1 »a ajf ^ta, J'u ftiu la °bl, S 5 3o ^ tlO' 5ei Jim Šepic, predsel d"" dasf ko :a Vi rS li KRIŽEM PO JUTAOVEM ft> namikna U»lr»lk« K. Kara deif p,-- risel si v sobo, prijazen si ,jaj$j i0, m°Jo malo obupnega zo-#1, ola; In po otroke si šel, ki li] i 2 menoj, me pomiloval in ; iloC/6 lgrali Pn vodi. Prikupil s i\i 6 mi- Nisem sicer vedel, kaj ^ravata Aladžija s teboj, ■ bal sem se za tebe. Tako CteSi bil z menoj Zato posvaril." £Vegal si življenje!" 5, lvlJenja pač ne. Kvečje-,„ blč- Pa dokler si bil ti bli- ia] jet" ju® i, ftdo niS^a upa^a ničesar, le Ide i me gledala, ko sem L > da ne smem iz sobe. Saj jVldel, kajne? , l1 sta se odšla, me je bi-,-„ ?e h»je strah za tebe. Tako ? 0 sta se spogledovala —. j4to se cer še^ ,';em na Pr»g in t; lTP si .svareče pomignil, ko ' !jobl-nil." 0 ^azurnel sem tvoj migljaj. V g]j,„ ^aj si storil, ko smo od- ^ "Šel og^pi-i Sem k sosedom in jim m WsVec*°val o Aladžijih in da Jim i Prtiirti napasti mirne ljudi, ki n'so ničesar storili, pa :Jda"h Pogovarjal, naj gredo, # D j, 0rn° tebe, šerifa, rešili iz j61 tuj "'h rok in tudi tiste štiri Nita ki sta na nje čakala v k- a seveda niso hoteli iti, H)iie?» ..-al res niso šli—." "D. iti a' Zbali so se Aladžijev Njunega maščevanja pa se skrili doma v varni kot! Je bilo! Pri nas bi se ta- t reči ne dogodile. Take ob-^ ]■ lle roparje bi kmalu ime-H ključem." . .. vas v vaši domovini, reči?" i Da o, "T živiJ° tam taki Ju" 'I bi si upali nad Alad- ' i "f. ifJ bj]0 *o ne. Tod« pri nas bi jtal(1 Vobče nemogoče, da bi lldi t. ^kipetar strahoval lju-ili,j * lftiamo strožjih postav ko I Vi, Milejše so, toda naše po-IyestG veljajo, oblasti se jih 1 n° držijo. Pri vas pa se ^°stavo nihče ne zmeni, žal !e°sto niti oblasti ne..Saj so I So, tel0 , v • por . ' Politični uradniki in 4 Hi^'predstojniki zavez- | l'°Parjev in zločincev, ka- 7 Vej S6m Prav v Strumici doži- I ni i Zato se P1'5 nas nikomur J Al. !'eba bati, da bi ga takle Va| ' napadel ali se mašče- llac' njim, če se mu posta- 1}J.)0 robu. 0;<)žništvo in po- sta močna dovolj, da Poštene in dobre ljudi. vas ščiti?" 6a "Ce, effendi! Strah je na- na.)boljša in najvarnejša i a. Ce bi se na primer h«,. , . tJ iitav-las kdo drznil pa bi se po-ju " Aladžijema po robu in l)lune ubogal nemudoma, kar la . !!ar°čita, tega bi namlati-obj. 1)a celo ubila in nobena bi ne branila. se pa tudi nisem prav g^/VOF^MM V NAJEM stanovanja se oddaja na;iem- Vsako stanovanje HOVoVse ugodnosti in vsako je Ser* ^orirano in v na j bolj- ^stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, j-f Podaj Addison Rd., zadcj, *0orej, 4 80be in kopa- j 7 Addison Rd., 4 sobe, H* tnsel Road> 4 sobe S E• 123 St., 8 sob, hiša zase St' Clair Ave,, 4 sob 600 E. 81 St., 3 'sobe i . al St., 3 sobe in *'<*'door bed, zadej, z9orej «124 Glass Ave., 4 sobe. VP rnšajte pri °rth American Mortgage Loan Co. SSt. Clair Ave. Tel.. HEnderson 6063 nič 'čudil, da sosedje niso hoteli iti z menoj. Saj poznam svoje ljudi—." "Pač menda nimaš mnogo sosedov?" "Malo jih je, kraj je redko obljuden. In povrh je tod razširjeno mnenje, da je eden sam Aladži kos desetim možem." "Hm—!. Torej sem jaz kos dvajsetim, ker sem premagal oba Aladžija —." "Premagal si ju z Allaho-vo pomočjo, effendi! Aladžija sta strašna, veš, effendi! Sosedje mi torej niso hoteli pomagati. Pa sem sklenil, da bom sam storil, kar morem. Sedel sem pred hišo in čakal, da bi prišli mimo tisti štirje tujci. Posvaril bi jih bil." "Štirje pa seveda niso prišli, ampak le trije, ker sem jaz že jezdil mimo. Si videl moje tri tovariše?" "Ne. Otroci so se sprli v hiši pa sem jih šel mirit. In medtem so menda tvoji tovariši jezdili mimo." "In tudi nje vidiš danes zdrave in žiVe v Radoviču!" "Da, hvala Allahu, effendi!" "Ti je že pravil svak, da smo srečno prišli mimo roparjev?" "O, že doma sem zvedel. Aladžija sta mi pravila." Začudil sem se. "Sta se vrnila k tebi?" "Seveda." "Pa dobre volje menda nista bila?" "Kako moreš tako govoriti, effendi! Kar ustrašil sem se ju, ko sem ju zagledal." "Sta prijezdila?" "Seveda. Na šarcih." "Prepodil sem jima konja, da bi ju zamotil. Sta si pač konja spet ulovila. Kaka pa sta bila?" "Pravim, da sem se ju kar ustrašil. Preklicano si ju zdelal, effendi! Eden se .je držal krivo, kot da si je hrbtenico zlomil "Tisti je bil Sandar. Vrgel sem ga v drevo pa si je menda to in ono polomil." "Da. Pravil mi je." "I11 kak je bil drugi, Bi-bar?" "Neprestano je krvavel. Sunil si ga s pestjo od spodaj navzgor ter mu razparal gornjo ustnico in raztrgal nos s palcem, tako je pravil. Nos mu je štrlel kvišku in ves otekel je bil pa okrogel in hruškast ko osinjek. Gnala sta me v sobo, rane bi jima naj obvezal in jima postregel. In bilo je, kot da .jr. vstopilo z njima vred tisoč šejt&nov. Hudo se mi je godilo. Pa ni nesreče brez sreče, effendi! Vesel sem bil vkljub vsem udarcem, ki sem jih prejel! Iz njunega pripovedovanja sem namreč posnel, da ju je tisti abotni, pobožni šerif tako strašno zdelal." «Hm—! Torej še nista vedela, da je* šerif tisti Frank, ki sta na njega čakala?" "Ne, zaenkrat še ne." "In kako je bilo potem?" "Divjala in besnela sta, da iti kar popisati ne morem. Puški si jima polomil—." "Sta vzela kosce s seboj?" "Da. In čutil sem jih na svojem hrbtu, vsakega posebej, Otroci so zajokali, osuvala sU jih in natepla. Kaj sem si hotel—! Da sem jih branil, bi me bila ubila. In še postreči sem jima moral. Prinesel sem jima rakije in Sandarja sem moral neprestano drgniti z ra-kijo po polomljenem hrbtu in ga mazati s sirovim maslom. (Dalje prihodnjič) 1938 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 29.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. 30.—Workmen's Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR 5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma. 5.—Skupna društva fare sv. Vida, plesna veselica v Knau-sovi dvorani. 6. — Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6.—Društvo Danica št. 11 SDZ, proslava 2§-letnice s plesom v avditoriju S. N. Doma. 12.—Pevski zbor "Cvet" priredi igro in "Valentine" ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave. 12.—Wrong Club, plesna veselica v avditoriju.S. N. Doma. 12.—Klub slovenskih vdov priredi domačo plesno veselico v Knausovi dvorani. 13.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ priredi proslavo 25-letnice s petjem, govori, nastopi in plesom v S. N. Domu. 13.—Mladina SDZ Buds št. 50 priredi prvi igro in veselico v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi maškaradni ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 19.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ. (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani. 20.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 26. — Maškaradna veselica Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights. 28.—St. Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani. 27.—Društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi igro v S. D. D. na Prince Ave. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ ima igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 26.—Ženski klub Slovenskega doma na Holves Ave. priredi maškaradno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. MARC 1.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo maškaradno veselico na pustni večer v šolski dvorani na Bliss Rd. 20.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. APRIL 10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma. 17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—Prosvetni klub SND, spomladanska prireditev za Slovensko mladinsko šolo v avditoriju S. N. Doma. 23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva. 24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. 30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju •S. N. Doma. MAJ 1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave. 1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave. 1.—Društvo Pioneers HBZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 7.—častna straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Ilirija Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu. 8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti. 8.-r-Podružnica št. 41 SŽZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Mladinski pevski zbor škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 14.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.-1 S.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Slovesno praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave. JUNIJ 5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi. 5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wick-liffe, O. 12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O. 19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd. JULIJ 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 24.—Piknik skupnih društev fare sv. Vida 11a Pintarjevi farmi. AVGUST 1.—Piknik župnije Marije Vnebovzete 11a Močilnikarjevi farmi'. "Slovenci so najbolj izobraženi Slovani" Po tem, kar je napisal o današnji Jugoslaviji in še posebej o Slovencih v svoji najnovejši knjigi "Dnešnja Jugoslavija" bivši bolgarski poslanik v Bel-gradu Dima Kazasov, smemo in moramo prištevati tega bolgarskega politika med največje in najiskrenejše prijatelje nas Slovencev. Še dobro nam je v spominu predavanje, ki ga je Dima Kazasov imel lansko leto v Ljubljani v Trgovskem domu in v katerem se je podrobno bavil z vsestranskimi razmerami, ki vladajo danes v Bolgariji. Tedaj se je mogel vsakdo prepričati, da je morda Kazasov eden onih Bolgarov, ki do vseh podrobnosti pozna svojo domačo zemljo in bolgarski narod. Toda, njegova zadnja knjiga "Dnešnja Jugoslavija" pa je dokazala tudi, da Kazasov ne pozna dodobra samo Bolgarije in njenih razmer, pač pa da se je z vso vnemo posvetil tudi proučevanju razmer, ki vladajo v sosednji Jugoslaviji. Menda še ni nikdar opisal kak tujec tako prepričevalno razmer in razlik med posameznimi narodi na Balkanu, kakor ravno on. Menda s posebno ljubeznijo se je lotil poglavja, v katerem se bavi z zgodovino in današnjo kulturno stopnje Slo- Jjčhn I). Rockefeller je daroval $10,000,000 za zidavo tega muzeja v Jeruzalemu, kjer se bodo zbirale zgodovinske stvari in podatki o Sveti deželi. vencev. Med drugim je o Slovencih napisal tudi tole: "Slovenci so najmanjši, pa zato najbolj izobraženi del slovanskega plemena. Tehtna materialna in duhovna kultura tekmuje s kulturo zapadno evropskih narodov. Slovenska hiša se blesti od svoje vzorne čistosti in urejenosti. Vaška kuhinja stoji na tako visoki ravnini kakor naša mestna kuhinja. Vse v hiši — pa naj bo še tako skromno — je izbrano, čisto in urejeno. Vse: od Sakgije, ki ogreva s svojo krasoto vaško hišo, do kot jasmin rumenih desk, ki pokrivajo balkone ob hišah. Slovenka skrbi za hišo kakor za cerkev: krasi jo s cvetjem in z zelenjem, kakor krasi tudi svete podobe v znamenjih, s katerimi so posejane njive, ki jih obkrožajo planine. Vse v slovenski vasici govori o pesniški duši Slovenca. Vse — od cerkve do zavese, ki trepeta za oknom. Slovenec je pristni jugoslovanski tip — sinteza; je uporen, kakor Bolgar, sentimentalen in romantičen kakor Srb, dober in korekten kot Hrvat. Je pa kot vsi južni Slovani miren, skromen, gostoljuben in pošten človek. Je delaven, toda navajen veselja, kakor zraka svojih di-vno lepih planin. Zvečer Slovenec najrajši poje. S pesmijo izraža radost nad krasoto, ki kipi iz slovenske pokrajine. In izražajo kolektivno: v zboru, v katerih glasovi zvene v dovršeni harmoniji. Slovenec poje ob vsaki priliki: njegova človeška in nacionalna duša je navajena zveneti v tem edinstveno dovršenem, kakor od sončne luči čistem instrumentu. Slovenec je religiozen toda obenem s tem tudi zelo izobražen. Knjiga je pri vseh zelo spoštovana. Za mesto, ki ga zavzema knjiga v življenju Slovencev, govori najbolj fakt njene razširjenosti. Navadna naklada knjige je 3,000 do 6,000 izvodov in to za prebivalstvo šestkrat manjše od bolgarskega. V koliko bolj je slovenska knjiga razširjena od bolgarske se lahko zaključi po tem, da naklada bolgarske knjige ne gre preko 2,000 izvodov. Vsi Slovenci brez izjeme so pismeni. Svojo ubogo planinsko zemljo je Slovenec priredil v cvetoč vrt, v katerem neumorno delajo možje, žene in otroci. Vrata v ta di-ven, skoraj romantičen vrt, so široko odprta vsem, ki se hočejo rrdovati njegovih lepot. V Sloveniji vsakdo lahko uživa te lepote nemoten od nadlegovanj. Gostoljubnost Slovencev ima korenine v njihovi slovanski krvi. Je uslužen, čist, pošten, točen in korekten. Kadar se kdo smeje očitno, lahko gotovo veste, da je to njegova duša, ki se veseli. In vsakemu morete verovati, kajti Slovenec sam globoko veruje v dobroto, resnico in pravico ter je z eno besedo: človek." Nimamo pravice podvomiti v iskrenosti teh njegovih besed, pač pa smo mu dolžni zanje tople zahvale, kajti niti s podobnim priznanjem se nas dozdaj še ni nihče spomnil, čudimo se le v toliko, kako je mogel ravno Bolgar imeti toliko različno mnenje o ISovencih, kakor pa ga ima kdo cd Srbov, ki navadno ne samo očitajo Slovencem to ali ono slabo stran, pač pa so zmožni tudi pctvarjati resnico, menda res v naivni zavesti, da so vsaj kulturno daleč pred nami. "Slovenski dom." ogenj nacionalistov je brigado skoro popolnoma uničil. Nacionalisti so sedaj samo eno miljo cd Teruela in mogoče je, da pade ta važna točka zopet njim v pest. španski vladni zrakoplovci so včeraj bombardirali nacionalistični glavni stan pri Salamanci. Ubitih je bilo 9 oseb in 17 ranjenih. Ogromna vsota dovoljena za bojno mornarico Washington, 23. januarja. Poslanska zbornica kongresa je potrdila ogromno svoto $553,000,-000 za ameriško bojno mrnarico za prihodnje fiskalno leto. Tako visoka svota še nikakor prej ni bila dovoljena v mirnem času. Predlog je bil sprejet z 283 glasovi proti 15. Predlog gre sedaj v senatno zbornico, kjer ne bo naletel na nobene ovire. Zed. države želijo imeti najboljšo bojno mornarico na svetu. 352 aretiranih pred Fordovo tovarno v Detroitu Detroit, 22. januarja. Ko so skušali unijski delavci, ki so člani United Automobile Workers unije, deliti unijske knjižice in plakate pred Fordovo tovarno v Dearbornu, jih je naskočila policija, ki je aretirala 352 unijskih delavcev. To je bil že četrti, poskus unije deliti Fordovom uslužbencem unijsko literaturo. Unija pravi, da se je 1128 unijskih delavcev priglasilo za to delo. Policija je najela razne bu-se, da je aretirane prepeljala na postajo, kjer so se morali registrirati, nakar ho jih izpustili. Državni prosekutor je izjavil, da ne veruje, da bo država obtožila aretirane in jih citirala pred sednijo. MALI OGLASI V najem se da pet sob in garaža na St. Clair Ave., v bližini šole in cerkve. Oglasite se 11a 6107 St. Clair Ave. (19) Zobozdravnik Mi vam popravimo vaše zobe po zmernih cenah, in to po zobozdravniku, ki ima veliko let izkušnje. To vam popravi ogled in zdravje. Obiščite Dr. Župnika na 6131 St. Clair Ave., Vhod na 62nd cesti v Knausovem poslopju. Vaš obisk je vedno cenen, pa ako je delo veliko ali malo. Dr. Župnik vam dobro postreže in hoče vašo delo samo ako vi rabite Dr. Župnika. Nad dvajset zobozdravnikov se je naselilo v okolici Dr. Zupnikovega urada, toda vsi so tudi zaprli vrata. Toda Dr. Župnik je še vedno tu. Vse delo je osebno narejeno po Dr. Župniku, ob kateri koli uri, ki vam prilega. V najem se da hiša sama za sebe, 6 sob in kopališče. Hiša je na 15712 Arcade Ave. Vprašajte na 6620 St. Clair Ave. AUGUST K0LLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. . • Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. DNEVNE VESTI Amerikanci trpijo na španski fronti Hendaye, Francija, 23. januarja. Brzojavke iz bojišča poročajo, da .je ameriška brigada na fronti pri Teruelu trpela strahovite zgube, ko je skušala rešiti svoje španske tovariše iz pasti, katero so nastavili nacionalisti severno od Teruela. Topniški REJ EN l PREŠIČl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseli velikosti, živi aH osnaženi, pre-»ledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten Špeli. Ivolji.no vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno i>oveje meso in teletino po eenali na debelo- ' : ;' II. F. HEINZ vim ST WILLOUGHBY, O. Telephone Wickliffe llO-J-2 « mmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmsi vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se •Vam bo! ■v Železna cesta ROMAN Sestra Allisona Lee ja, starika-va žena strogega značaja, je kaj nemilostmi gledala na vrnitev te tuje, izgubljene hčere. Al-lye pri njej ni našla sočutja. Nekaj čas;; so trumoma prihajali sosedje in prijatelji Leejevih in so obdajali Allie z dobrohotno pozornostjo. A nato so se polastili njene zgodbe brezdelni jeziki. Njenega očeta, občutljivega, mrzlega, zagrenelega od minulosti, je neizmerno mučila sramota, da se mu je bila žena izneverila in da je ves svet ril Lister J. Hill, ki bo služil nedopalnjeni senatorski termin zp, bivšim senatorjem BkicTcom iz 'Alabame, ki je bil imenovan za vrh. sod- F i l m a k i igralec Gary Cooper je najboljše plačan igralec v Hollywoodu. Lansko leto je zaslužil $370,-214.00. Alfred P. Sloan Jr. predsednik General Motors družbe, ki je imel prošlo leto plače $561,000.00. Le kako more jo u b o g ti kompanija, plačati tako plačo v teh "slabih" časih? - VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 na ga je bolela; ogibal se je hčere, če je le količkaj mogel; malih prijaznosti, katere ji je iz-prva izkazoval, in njegovega ponosa na njeno lepoto in ljubkost je bilo kmalu konec. Nikaka ljubezen ju ni družila. Allie si je zelo prizadevala, da bi ga vzljubila, toda bilo je, kakor da ji poči v:i srce v brezmejnem grobu zapada. In nekega dne je spoznala, da oče še vedno ne verja-da bi bila ostala sredi divjega življenja zlatokopov in razuda-nosti gradbenih taborov čista in neomadeževana. Potrpežljivo je prenašala njegovo sumnjo, čeprav jo je okrutno bolela. Toda spoštovanje do očeta jo je minilo šele tedaj, ko je slišala v njegovi pisalni sobi tuje može, ki so se glasno in togotno prepirali z njim o zmislu poslovnih pogodb ter očital Allisonu Leeju dvojno igro. Nekaj časa po tem ji je povedal, da je zašel v gmotne težko-če in da je uničen, ako ne zbere do določenega dne večje vsote denarja. In tisti dan se je zgodilo, da je Allie sedela v malem sadovnjaku na klopici ter gledala na deročo reko. Pcmilovala je očeta, toda pomagati mu ni mogla. In njena lastna bol je bila preveč globoka in vseobsežna. Njeno bolno srce je neprestano koprnelo po sreči, ki se ni upala izreči njenega imena. Dan je bil vroč in soparen; nobena ptica ni pela, le črički so razgrajali; v zraku je vse mrgolelo brenčečih čebel. Služkinja je zmotila njeno sanjarijo. "Missy, neki. gospod je prišel, ki bi rad govoril z vami," je rekla črnka. Allie je vzdignila oči. Zdelo se ji je, da vidi visokostasega moža v usnjeni obleki in s težkim svežnjem na ramah. Ali se ji je sanjalo ali je bila ob pamet? Vstala je, tresoč se po vsem telesu. Mogočna postava se je gibala, videti je bilo, da je resnična, in rjavi, zagoreli obraz je sijal od veselja. Približal se je in odložil sveženj na klop. "Nu, dekle," je rekel tiho. Ta glas ni bil sen, ni bil prevara njenih čutov. Slingerland! Allie ni mogla govoriti. Komaj da je zrla nanj. Omahnila mu je v naročje. "Neale!" je šepnila z izmučenim glasom. "Imenitno se mu godi in de- i la kakor sam vrag. Prav od j njega prihajam," je dejal Slingerland, ki se mu je mudilo opraviti nalog. Allie je zaprla oči. Burja v njenih prsih je pojemala. "Striček Al!" je vzkliknila nežno. "Ho, kakopak! In prekleto sem vesel, da vas spet vidim — oh, bogme, niti besede ne rečem več . . . Dekletce, bledi ste kakor smrt . . . Sedite, semkaj le na klop, zraven mene. Tako! Allie, strašno veliko vam imam povedati." "Oh, počakajte!' Veselje — da vas vidim — in da vas slišim— me hoče zadušiti." Njene shujšane bele ročice, ki so bile nekdaj tako rjave in močne, so se krčevito zagreble v resje njegovega usnenega lovskega suknjiča. "Zelo nesrečna sem bila," je zašepetala. "Ni čudo, dekletce, ni čudo." "In ne samo zaradi ločitve od Neale," je zamrmrala. Nato mu je povedala, kako žalosten je njen položaj. "Oh, oh!" Stari zastavar si je sočutno pogladil brado. "Mislim, da ni to nič čudnega. Tuji ste v tem kraju in vaša istorija se vam vleče za petami. . . Vsa čast vašemu očetu, dekletce, a vendar bi bilo bolje, da se vrnete k meni in Nealu." "Ali vam je naročil, da mi povejte t'o?" "Ne." "Ali mu je še kaj do mene?" "Dekletce, konec ga bo od koprnenja — in vrag naj me vzame, če je kdaj prišla iz mojih ust resnične j ša beseda." Allie se je prižela k njegovim prsim, kakor oslepljena od sladke plameneče radosti. "Odpustila sem mu, je rekla sanjavo, kakor sama pri sebi. "Nu, še veseli boste kdaj, da ste to storili •— posebno, ker ni bilo veliko odpuščati." Allie je utihnila. Niti oči ni mogla vzdigniti k njemu. "Dekletce, čujte me!" je iz-pregovoril Slingerland. "Ko ste odšli iz Roaring City, je postal Neale delavec na progi. .Vlačil je pragove, nosil tračnice in zdaj vihti kladivo . . . Nikoli ga ni bilo v mesto. Pravijo, da je prvi dan delal kakor suženj, dokler mu ni rana zakrvavela. Ni se ugnal in se ni. Oh, in pred nekaj dnevi sem ga srečal, ko je stopil v Roaring City iz vlaka. Bože moj, komaj sem ga spoznal! Kakor Indijanec je stal pred menoj, groza me je bilo, njegov obraz je bil rjav in njegove oči kakor ogenj . . . Stresel me je, da mi je kar sapa sapa zastala.. 'Potrebujem vas, Slingerland!' je kriknil name. —'Videti je,' pravim jaz, 'a čemu?' Tedaj mi pove, da hoče iti po zlato, ki ga je bil Horn zakopal ob stari cesti v Laramie. Nu, vzel sem svojo šaro in odjahala sva nazaj v hribovje. Vzela sva zlato, nič težko ga ni bilo najti, in nato me je Neale porinil v prvi vlak. Evo me pri vas —in tu je zlato." Allie je strmela v sveženj, zmedena po Slingerlandovem pripovedovanju. In mahoma se je vzravnala, čuteč, kako ji udarja kri v obraz. "Zlato? Hornovo zlato? Saj vendar ni moje! Meni — meni ga pošilja Neale?" "Vam, do poslednje unče," je suho odvrnil nastavar. "Vaše je, dekletce — in vrag naj me vzame, če vas ne pripravim do tega, da ga obdržite." Allie se je odvrnila od svežnja in je pogledala nastavar-ju v resni obraz. Veliko odločilnih trenutkov je bila že doživela — a vendar nobenega, ki bi bil tako pomemben, tako tesnoben in tako usoden kakor ta. "Ali vam ni dal ničesar drugega?" se je utrgalft iz nje. "Oh, gotovo da, pravkar sem hotel povedati," je odvrnil Slingerland, odpenja je svoj lovski suknjič. Segel je zanj ter privlekel iz neder majhno usnjato zapisnico, ki jo je dal Allie v roke. Allie je drhtela. Trepetaje je odprla knjižico. Gotovo je bilo v njej sporočilo, poslanica, tako krasna, kakor je življenje očem umirajočega. In čitala je ime, razločno zapisano s črnilom: "Beauty Stanton." Žile ji niso več utripale, kri ji je zastala, srce ji je zamrlo. Vse v njej je otrpnilo in oledenelo, samo misli so še čule. Tesnobno so begale po prvih vrsticah pisanja—in nato do konca —in spet vročično pazaj— in spet od kraja. Nato je izpustila knjižico iz rok. "Nu, dekletce, istorija vam gre vražje do živega — a jaz sem bil uverjen--" "Tiho!" je šepnila Allie in vzdignila obraz. Nato je planila kvišku kakor šiba. Srečala je ostre Slingerlandove oči — videla ga, kako se je zdrznil— videla, kako je vstal, kakor da se pripravlja na težko razočaranje. "Vrnem se z vami na zapad." je rekla hladno. "Razdelite to zlato; polovico pustim očetu." Slingerland je tehtno pomol-čal in njegove velike roke so jele odpirati sveženj. "Prvi vlak poj de kmalu," je dejal čez čas. "Računal sem, da ostanem kak dan tu. Toda —čim preje, tem bolje. . . Kako pa, dekletce; ali mislite popihati ali poveste staremu?" "Govorila bom z njim. Držati me ne more, če bi me tudi hotel. Zlato ga bo rešilo poloma ... Ne bo mi branil." Sklonila se je, pobrala usnjeno zapisnico ter jo spravila v izrezek svoje obleke. Velika reka je valila svoje vode, neprestano proti daljavam, vsa silna pred njenimi očmi, ki so jih zastirale solze. Krasna, polna svetloba je bila pod drevesi. Le kaj je pomenil ta ples v njeni krvi, ko je bila vendar na oko tako miru a, hladna in samozavestna? "Ali sluti — da se nemara vrnem k njemu?" "Ne, dušica, ne, na to se za-kolnem. V Roaring City, ko sem se poslavljal od njega, je bil — nu, tak, kakršnega sva ga poznala. Dečko kakor nekdaj, nekoliko izpremenjen, a vendar hraber in čil. To, da vam je mogel poslati zlato in knjižico, ga dela srečnega. . . Sodim, da je Neale našel svojo dušo. In niti ne sanja se mu, da bi vas še kdaj videl na svetu." * Promontory Point je bila u-soda izbrala za tisti slavni kraj, kjer so se staknile tračnice z iztoka, in zapada. Dalje prihodnjič IZ PRIMORJA —Smrtna nesreča. Na cesti iz Povirja v Sežano se je pripetila v četrtek pred božičem huda nesreča. Slikar Milan Ma-carol in Ludvik Urbančič sta se z motornim kolesom peljala proti Sežani. Da bi se izognila nekemu kolesarju, ki se je na nekem ovinku pojavil nenadoma pred njima, sta naglo zavila vstran. Macarol, ki je vodil motorno kolo, pa je z njim ravnal tako nesrečno, da se je kolo prevrnilo. Urbančiča je zagnalo v velikem loku čez cesto med kamenje. Dobil je hude poškodbe na glavi, ki jim je v nekaj minutah podlegel. Macarol pa je bil le lažje poškodovan. —Utonila v Soči. Pred dnevi je nekaj delavcev iz Podgore pri Gorici našlo na bregu Soče truplo 25-letne Josipine Maku-cove iz Standreža. Po komisijskem ogledu so truplo odnesli v štandreško mrtvašnico in ga naslednjega dne pokopali. Vse kaže, da je Makucova po nesreči padla v Sočo. —Velik požar na Kalil pri Bovcu. Na posestvu Ivana in Franceta Kravanje na Kalu pri Bovcu je nastal na božični večer velik požar. Stanovanjska hiša je pogorela malone do tal. Na izbi sta imela posestnika shranjenega okrog 50 stotov sena, ki je tudi vse zgorelo. Pogorelo je tudi mnogo pohištva in poljskega orodja. Vaščani so si sicer mnogo prizadevali, da bi požar omejili na del hiše, v katerem je ogenj nastal, uspelo jim je pa obvarovati ognja le sosednja poslopja. Požar je posestnikoma napravil za 20,000 lir škode. —Trst. — V prosti lulci je padla po nesreči velika bala bombaža na 58 letnega Benčino Ivana. Zadobil je težje notranje rane in si zlomil 2 rebri. —Trst. — Na Vrdeli si je pri igri zlomil desno nogo 5 letni Rczarij Kavčič. —Trst. — Marija Knap, 57 let stara, iz Dekanov, je iz bojazni da bi zamudila parnik za Koper, tekla na pomol in pri tem podrla nekega F. Pagliago na tla. Oba sta dobila lažje poškodbe. —Tržič. — Pri nakladanju kamenja se je 57 letni Ivančič Marko ponesrečil s tem, da mu je padel na nogo večji kamen in mu prizadejal težjo poškodbo. —Gorica. — Dosedanji pape-ški nuncij pri beograjski vladi Pellegrinetti se je nedavno vrnil iz Rima, kjer je bil imenovan za kardinala. Med potjo se je ustavil tudi v Gorici, odkoder se je odpeljal na obisk v naša Brda. Med vojno se je namreč novi kardinal seznanil z našimi ljudmi kot begunci v notranjosti Italije ter ga je celo neka naša učiteljica učila slovenščine, ki se jo je baje zelo rad učil. —Gorica. — Pred goriškim sodiščem se je zagovarjal zaradi bega čez. mejo 26 letni Josip Bel-tram iz Stare Gore pri Gorici. Šele pred kratkim se je vrnil iz inozemstva a njegov zastopnik i se je zavzemal za to, da bi mu se priznala amnestija, kakor se je zgodilo v podobnih slučajih, a sodišče mu pravice do amnestije ni priznalo. PODPIRAJTE SLOVENS' TRGOVCE Kf LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebSčii" za dom. 8612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2878 NO V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI 4l)g| LJUBLJENE IN NIKDAR jwlcpnj LJENE SOPROGE IN MATE^ ton Terezije FranliJ hS ki je za vedno izdihnila svojo »| dušo dne 24. januarja 1937. Leto dni je že minulo, kar Te več med nami ni. 1 Vedno pa v življenju našel" v duhu z nami si povsod. Beg daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: MIKE PRANKO, soprog; MARY VRTOSNIK, hči; MARTIN, zet; in vnuki. Cleveland, O., 24. januarja 1938. 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio se vrši glasom sklepa direktorija SDD dne 20. januarja 1938, v četrtek večer. V AVDITORIJU SLOV. DEL. DOMA pričetek ob 8. uri zvečer Vsa društva-delničarje in posamezne delničarje se vljudno vabi na zborovanje. Direktorij Slov. Delavskega Dom