(^Poštnina plačana o Gotovini
delavska enotnost
gLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 31 • 30. JULIJA 1954	• LETO XIII • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1
RAZMIŠLJANJE O DELAVSKEM GOSPODARJENJU
Vpliv delavskega gospodaričina
na miselnost, zrelost in razgledanost delavcev
So ra?m'šljanju o delavskem seveda omenjeno predstavo v različne proizvode, tako po koli- je, da se gospodarstvo razvija po jspodarjenju bi rad zapisal ne-1 praksi občutno spremene.	i čini in po vrednosti. Enako je svojih družbeno ekonomskih za-
tnk	Toda, ne o organizmu Razumljivo je, da obstoji ve- mogoče opaziti v primerjavah konih, res je pa tudi, da ni vse-
“U n r rv-, ~ ~  ^	I m. ____l.*l_  j j.  v _________i _	j	i- •• T-»	j i .	__iL.: __ i_. ^ .•  _________: 1 n n t->->
, , organov, tudi .■ a oreanov na
li ne o vplivih lika razlika med tem, če omenje- med podjetji. Prav tako je pribi- eno, katerim težnjam in silnicam materialno pro- ne ekonomske resnice same po- ta resnica tudi ta, da so ukrepi dajejo prednost proizvajalci.
l? organov na materialno p 'odnjo. Kratkomalo — nič o ] vsem neprizadeto
»praktični« strani delavskega i ekonomskih učbenikov in med ! tivov v nekaterih primerih druž- eno, kako proizvajalci presojajo jgjPo^arjenja. Rad bi zapisal le tem, če se s takimi resnicami beno zrelejši, naprednejši, v dru- določene težnje v gospodarstvu.

rebiramo iz I in odločitve posameznih kolek- Res je nadalje tudj to, da ni vse-
fe^aj bežnih opažanj o
tem, ka
v delavsko gospodarjenje vpli-a na ljudi, na njihova mišlje-
na in
pojmovanja, j. Doslej smo se nekako nava-. ' govoriti samo o tem, kako
avei v organih delavskega
srečamo v našem vsakdanjem življenju.
V prvem primeru je dovolj, da teoretično proučujemo določene ekonomske ugotovitve, v drugem primeru pa se moramo v gospodarskem življenju spopri-
J.Pfavljanja vplivajo na mate-i jeti s pojavi, takimi kot se jav-
]‘aino proizvodnjo (kako se gib-jljajo, in vplivati na njihov raz ______
.Je proizvodnost, kako se raz-1 pic*. Seveda pa so ti gospodarski lavci
gih zaostalejši, polni sebičnih Te ugotovitve so važne, ker mo-teženj, neperspektivnega pojmo- ramo posamezne, celo manj raz-vanja itd.	vite silnice v gospodarstvu, ki
O teh stvareh materialni po- so po svojem značaju napredne, datki ne povedo nič več razen pospeševati, če hočemo vplivati tega, da take razlike obstajajo, na hitrejši porast proizvodnih
>,• . I'■ ' n*. » vrvi II i, rv n rv iz ctvj i u z. > r 	..v* 1 " “ “ •* j? I.
. I* blagovni promet, kakšna, P«javi mnogo bolj slikoviti, kot
Predet.1	.	•	1 -	. •	-	le/-.	1.
Mi pa se zelo pogosto tudi zadovoljimo z ugotovitvijo, da so nekatera podjetja in nekateri de~ bolj »pridni«, drugi pa
^	Lzivzinv-i, rv ci rv o 11 i r J	...o	— J '	--'	*»
kak ^ dosegaj° PorUetja in I s<j posplošene teoretične >|goto-
bit
z njimi razpolagajo). Ob-
rn'u|,) pa smo zanemarili vpliv ateria!i>e proizvodnje in del«
KeSa gospodarjenja na delavce, a njihovo miselnost, zrelost,
,^ledanost, od česar je v ve-
. nierj odvisen tako imenovani „ objektivni« vpliv delavcev na '^podarjen je-
teli
faradi tega smo marsikje pri-
j ■ vrednotiti delavsko gospo-arjenje izključno s stališča
vitve. Javljajo se v najrazličnejših okolnostih, zapletih in odtenkih. Delovni ljudje, ki jih v vsakdanjem gospodarjenju rešu-
manj. Toda, od kje ta razlika,
o tem manj razmišljamo.
Ta razlika nastaja vsled razlik v družben) zrelosti delavcev. Ne mislim pri tem neko abstrakt-
jejo in usmerjajo pa so: prvič,, f10 »zavest«, neodvisno od druz-od svojih lastnih odločitev nepo-| ,,e?0v ekonomskega dogajanja, sredno gospodarsko in družbeno,	sP^<).^.vni> amPak imam
odvisni, in drugič, gospodarsko!'7 mislih ^ praktično zrelost, dora-
in družbeno različno razgledani, *l°sl kolektivov in posameznih
Dsktienih koristi (ali delavski
gospodari tako, da j rentabilno, ali ne, d;
e pod-a raste'
j^oizvodnost podjetja ali ne itd.),
in po osebnih moralnih vrlinah j de*avcev ,za <0> da objektivno, zelo različni	pametno in s pogledom naprej
r, ’	’	.	,	.	,	! presojajo pojave v gospodarstvu.
Prav zato menim, da n, do-;* ,ošne silmce eko6no^kih za-
volj, ce obravnavamo delavsko, k®nov in družbene MZore 0 g0-gospodarjenje samo s stahsca sp<,dar]enju ter s teh vidikov gmotnih uspehov ki j,h posa- v*rednoJtijoJ svoje praktieno mezne gospodarske organizacije	'
je vsekakor med najbistve-1 dosegajo, ker je vendar gospo
seJšimi merili za vrednotenje go-Podarske življenjskosti organov 'Pravljanja; zapostavili pa smo .Nžbeno stran, to je, kako de-avci razmišljajo, presojajo, raz-'Snljajo ob posameznih gospo-
Mnnk: ^ vPia®anjlh, kakšna na-- r"*ia se javljajo v nazorih in
Dn-iUi! zc .)«> 'J a j«, v Met/.'
gujlšdih, kakšna stališča
(jj^jo, kako daleč segajo pogle-'Islavskih organov na vzroke
darski uspeh odvisen ne le od materialnih proizvodnih sredstev in njih izkoriščanja, temveč v veliki meri tudi od družbenogospodarske zrelosti delovnega kolektiva, ki se nam v gospodarstvu javlja na dva načina: pr-
vič, v sklopu proizvodnih sil, ka- ..,	. v	,	,
terih neločljivi sestavni del go j Rh najmočnejše delavsko gospo-
dje praktično početje v gospodarstvu. To je ta družbena zrelost, k; jo imam v mislih.
Povsem razumljivo je, da delavci in delovni kolektivi ne dozorevajo »kar tako«, ampak da na to njihovo dozorevanje vplivajo določeni činitelji, med katerimi, menim, je v naših pogo-
l??samednih pojavov in na posle-? njih odločitev itd.
die,
Pie
Tako enostransko vrednote-
Je nepopolno saj
o, - nje tvorno vlogo delavske-tit ?°sPodarjenja in njegov ak-j,:,11! vpliv na preobrazbo družbe-D a odnosov in na hitrejši porast °>zvodnih sil. la
delavci: in drugič, v odrejanju Aarjcnje sajnO' Kakor koli je že gospodarske politike, ki jo po Prec?J obrabljena ugotovitev, da občih gmotnih možnostih odre- J®, delavsko gospodarjenje naj-jajc organi delavskega gospodar- ucmkovitejša sola za obhkova jenja.	nje zrele in napredne gospodar-
tt i. j v,	„ _ i i ske miselnosti, ne bodi odveč,
'-“o* pnložnosii p,-
stvo je tako velik, da se nam po-
‘asno kaže v materialnih Obstajajo nekateri, dejal bi
Ja'	. .	.	,
uspehih. Pribita resnica pa je, jim neke vrste »ekonomski teh-
ko ’
da delavci enakih
____M _________ strokovnih nokrati«, ki menijo, da je »druž-
)e zo lvorna vl°Sa organov pa kvalitet,	pri enakih	sredstvih za	bena zrelost«	v gospodarstvu	sa-
ga^‘ln° važna. Mi namreč dvi- —- —•- —-------------------------, ;1------L'- '---J ■- —>-•*- =
'rtin	------- — proizvodnjo in približno enakih mo puhla beseda in veličajo nad-
stj , gospodarstvo iz zaostalo- telesnih sposobnostih ustvarjajo vse ekonomske zakonitosti. Res Proj- gmotne (nizka raven i
sil in na razvoj socialističnih proizvodnih odnosov. Ne priznavati vpliva družbene zrelosti delavcev — proizvajalcev na gospodarjenje, bi se reklo zanikati (Nadaljevanje na 2. strani.)
■ - '
i a
»Prijateljstvo narodov Jugoslavije in Etiopije sloni na skupni izkušnji in razvilo se je iz boja, ki smo ga bili za ohranitev neodvisnosti, kar nam je omogočilo, da smo zagotovili napredek naših dveh dežel. — Globoko me je ganil sprejem, ki je bil več kot prisrčen in ki so mi ga pripravili narodi Jugoslavije in njihova vlada,« je izjavil etiopski vladar Haile Selasie, ko je odhajal iz naše domovine
ŠE 0 NAČINU NAGRAJEVANJA
ME OSTANIMO MA POL POTI
Vrednostni proračun delovnih mest je edino pravilna osnova za notranjo delitev dohodka podjetja
V zadnji številki našega lista nih mest bodo poslej nujno po-smo ob prebiranju članka »Po trebnj (morali bi jih imeti že tu-deležu v proizvodnji merimo de-|di sedaj), ko bo, kakor upravi-lavčev zaslužek« prav gotovo pri-1 čeno pričakujemo, odpravljena šli vsi do prepričanja, da je edi- neustrezna administrativna razno pravilna takšna delitev za-j poreditev delavcev na štiri sku-služka, kjer ob delitvi upošte- pine s povprečji in bo delitev
>aj
vajo prispevek vsakega posamez nika k skupnemu dohodku podjetja. Načela za delitev zaslužka mo-
rajo veljati za vse enako Prispevek posameznikov, kot smo ugo
vili, je odvisen od množine proizvodov, kakovosti izdelkov in od stopnje izkoriščanja osnovnih in obratnih sredstev. Kako in kje bomo dobili podatke o teh činiteljih, ki naj bodo osnova za pravilno delitev zaslužkov? Na delovnih mestih oziroma pri delovnih operacijah jih bomo dobili in sicer tako, da izračunamo, kolikšen del družbene vrednosti je bilo tam napravljene. To po
dohodka podjetja prepuščena sa-
P'
mim kolektivom.
Za gospodarnostni izračun de-
teriala, družbenih dajatev (obresti, amortizacija itd) in odstotek
plače v tej ceni in da preračuna, ;kc"’
:oliko nove vrednosti je bilo napravljeno na vsakem posameznem delovnem mestu. Če tako spre. ml jamo določen proizvocl skozi proizvodni proces od surovine do skladišča in prodaje bomo videli, kolikšen odstotek družbene vrednosti je bilo ustvarjene. Ta sicer suh ekonomsko tehničen proračun bo po-
lovnih mest sta odločilni in po- kazal delež vsakega posamezni-trebni dve stvari: eno je temelji- ka ali skupine pri ustvarjanju
ta tehnična analiza proizvodnega1 dohodka podjetja in s tem šmo
procesa nekega proizvoda in v tem okviru zelo jasne opredelitve delovnih mest. Ti podatki nam bodo povedali, koliko delavcev potrebujemo in kakšne strokovne sposobnosti mora imeti
dobili že tudi osnovo za pravilnejši izračun norme ter akordov in s tem pravilnih tarifnih postavk.
Zakaj se toliko ogrevamo za te ekonomsko tehnične izračune?
delavec, če hoče s pridom delati j Zato, ker doslej skoraj nikjer v (da ne kvari stroja, ne uničuje' podjetjih, zaradi določenih slabosti sist
ko4 družbene
,0stUv°dnih sil),
sc,vanki prakse mezdnih odno-
dpi’ °stankj miselnosti mezdnih
''1avntx,r\ o____i	1
Iško" I"1 sek,e *n ve,rlno ,llfii ne
sg^jeev). Seveda to ne gre kar
1
ki silijo družbo k na-
jp^0, kot bi si želeli. Napredu-dpp0 I®. če smotrno pospešujemo
kon)Vanie	ekonomskih za-
pospešujemo
“Uto:
"lili u' Pmces je poln notra-dril-.na®Protij, ki so neredko za bo|p'?° *n posameznika celo zelo
0sn9^ejmo si 1° na primeru! kpj, Vn* izraz življenjskosti vsa-
lf>ni g?sP?darskega sistema jev r«Zv T k°liko krepi in pospešuje darov! Proizvodnih sil. Gospo-
* vruniii »II, VjLINpu-
.,os,j1.sistem, ki nima te sposob-s|pj ’ le nazadnjaški in prej ali Dei* s® rnora umakniti napred-de,av^- 'st' zakon velja za celotj
N,
a\sko gospodarjenje prav v
ItK)goČeane vPrašanje: kako je
Pro];:.LV na.ših Pogojih krepiti samo arlne sile? To je mogoče do|)odka dobršen del narodnega in ra v? .Vlagamo v povečevanje dj jj-ff"ffevanje proizvodnje, in, jalemotno.Spodbujamo proizva-vorl^j na jzpoooln jeva n je proiz-vešfin in čim smotrnejšo Tob° teh Pri delu.
0iRr>ša\ 6 seveda brez vsakih
ca i.av.’ saka ekonomska resni-
L- '	^ le marciL'rI«xi
kai-n°da zelo odkritosrčno pove,
w v'-* n a tv* : -	v	*
Je marsikdaj precej gren-
Vatj, Tam mogoče napredo-?teakg a resnica kakorkoli je
š itak’ /'akteva, da od našega kodka JJlajknega narodnega do-Srcdstv °lm veeii del vložimo v sledr,« *! za Proizvodnjo in da do-vanja 17vedemo načelo nagraje-
^adiP*' i i'!',1' ki n'llino privede, Mi 7e"kih razlik v vredno-ozeneD-o	posameznih
kate^?ene?a dela
kittnu, ri'l delavcev, tudi do ob-
ci >n ra /1 i L- _
i
slu?kj razl'k med njihovimi za-
Tak-n
jekonnn ?asiaja nasprotje med f|'ni), a| kJmi potrebami? de-tipkj Jl>di. kj So odraz želje o 'ienjoT^vprečni«, »enaki živ sklrr,: 1 .ravP'- in med ekonom-ai j aiiostmi. brez katerih
«uspodarskega napredka, ki
surovin, pogonskih sredstev in da je vešč opraviti določeno delovno operacijo). Druga stvar pa je, meni, da kaže vsako delovno me-1 da podjetje čim točneje predvidi sto proučiti s stališča pridobitno-| dejanske proizvodne stroške do-..
sti. Ti tehnični izračuni delov-1 ločenega proizvoda, odstotek ma- niso delili med posameznike po
dejansko ustvarjeni vrednosti,
------------------------------------------------------------------temveč zelo pogostokrat po dokr
| čenem povprečju za kvalifika-
sistema nagrajevanja in svojih slabosti, niso upoštevali, kolikšen del vrednosti ustvari delavec pri izdelavi določenega proizvoda. Dohodka podjetja
Sirom po Sloveniji so naši delovni ljudje praznovali Dan vstaje. Zbirali so se v krajih, kjer je počila prva partizanska puška, zborovali so tam, kjer so divjali najhujši boji, kjer je sovražnik streljal talce. Posebno slovesno pa je bilo na
ta dan v Beli krajini. (Prizor iz Bele krajine)
cijo in sicer največkrat na škodo tistih delavcev, ki so nosili težo proizvodnje.
Način razdelitve, ki ne temelji na ekonomski zasnovi, je slab, ker ne priznava razlike med dobrimi in slabimi delavci, ker ustvarja krivice v nagrajevanju in so prikrajšani delavci, ki ustvarjajo največ družbene vrednosti. Toda poglejmo si te ugotovitve kar na praktičnih primerih. V tovarni »Iskra« v Kranju na primer doslej niso ocenjevali vrednosti delovnih mest
oziroma prispevka vsakega posameznika na osnovi eko-
nomsko tehničnih izračunov, čeprav — kakor pravijo ■— bi bilo to zelo koristno. Njihove tarifne postavke temelje na povprečjih za posamezne kvalifikacije delavcev oziroma na približni presoji, koliko ta ali oni ustvari. Primerjave med dejansko izplačanimi zaslužki in povprečji za posamezne kvalifikacije, ki so jih nedavno napravili, pa so pokazale precejšnje neskladnosti med prejemki posameznih skupin delavcev. V mesecu maju so na primer prejeli nekvalificirani delavci povprečno za 11 odstotkov večje prejemke, kot znaša povprečje za to skupino- Polkvalificirani delavci so prejeli za 4.2“/“ večje prejemke od povprečja. Kvalificirani delavci pa so za 1“/« izpod povprečja in visokokvalificirani delavci so prišli izpod povprečja kar za 5’/..
Kakor trdijo v podjetju, so posameznim, pri oelu oslabelim nekvalificiranim delavcem prisodili nekoliko višje postavke in delno to vpliva na presežek povprečja pri nekvalificiranih delavcih. Bolj utemeljena je pripomba enega izmed članov kolektiva, da se v teh 11 odstotkih presežnih zaslužkov v glavnem skriva »socialni prebitek«. Seveda, če bi napravili še tehtnejše izračune delovnih operacij in (nadaljevanje na drugi tirani)
NASI RAZGOVORI
NA STRANI ZAOSTALIH
Nedavno sem prebiral poro- \slabša, ostal' pri istem načinu raz-čilo komisije zbora proizvajalcev deljevanja zaslužkov, bo prejemal
kranjskega okraja. Komisija je v usnjarni »Runo«, o Tržiču proučila način nagrajevanja in ugotovila precejšnje nepravilnosti. Niso me toliko presenetile nepravilnosti v nagrajevanju kot zgrešeno stališče vodilnega sindikalnega odbornika. Poglejmo za kaj gre.
Komisija zbora proizvajalcev je med drugim ugotovila, da so v podjetju lani ob sestavljanju tarifnega pravilnika krenili na napačno pot. Delovna mesta oziroma tarifne postavke so določali po osebah, to je po delavcih in ne po potrebah proizvodnega procesa ter vrednosti delovnih mest. (V podjetju nosi naslov visoko kvalificiranega delavca 16 članov kolektiva, ki prejemajo temu nazivu primerne zaslužke, čeprav imajo za to le šUr' razpoložljiva delovna mesta.) Številni delavci imajo naslov visoko kvalificiranega, kvalificiranega ali polkva-lificiranega delavca (visoko kvalificiranih je 16, kvalificiranih 59, polkvalificiranih 33 in 10 nekvalificiranih delavcev), čeprav precejšen del teh delavcev ne izpolnjuje vseh pogojev za naslov kvalificiranih ali visoko kvalificiranih delavcev in tudi o kolikor jih, sam delovni proces ne dovoljuje tolikšno število. Skupni znesek zaslužkov po tarifnem pravilniku znaša 1,098.293 dinarjev, po predpisih o povprečjih pa bi smel znašati obračunski sklad plač le 1,010.700 dinarjev. (Podjetje presega vsak mesec od 8 do 11 odstotkov obračunski sklad
kolektiv le SO0!s prejemke.) Tarifni pravilnik je praktična zmes
moral pridobivati prav vse delavce v podjetju. Toda kaj se je zgodilo sedaj? Zaradi zgrešenega stališča sindikalnega odbornika, ki se je demagoško postavil o obrambo »delavskih pravic«, je
predpisov in določil iz raznih zaostali del delavcev to stvar iz-uredb, ki spadajo v pravila pod- | rabi/ in nasprotuje načinu najetja in nimajo nobene zveze s grajevanja. kjer bi dobil vsak ■	- -	zaslužek po svoji prizadevnosti.
Še ena stvar je, o kateri kaže spregovoriti. Zbor proizvajalcev
tarifnim pravilnikom.
To so v glavnem ugotovitve komisije zbora proizvajalcev. Sla-
bosti v nagrajevanju so očitne, je hotel s svojo komisijo poma. Pri nagrajevanju niso vrednotili Šoti kolektivu, da prebrodi teza-delovnih mest, obračunski sklad ve !.re ^,a uveljavi način nagrajevanja, ki bo vzpodbujal vse elane k večji storilnosti. Sindikalni odbornik je s tem svojim nera-
plač. Preseganje obračunskega sklada plač je za prvo četrtletje
še nekako upravičeno, ker uspeš- vi jo nagrajevanje po u no prodajajo usnje. Če bodo v i roma vrednosti dela in ne po pa-drugi polovici leta, ko je prodaja pirnatih kvalifikacijah. Zato bi
plač so poviševali na račun papirnatih kvalifikacij, tarifne postavke niso določene v razponu in ne vzpodbujajo mlajše delavce k večji prizadevnosti itd.
Podjetje je že začelo sestavljati nov tarifni pravilnik. Toda, kakor piše v poročilu zbora proizvajalcev, je to delo zavrl odbornik republiškega odbora sindikatov usnjarjev, češ da je ta nasprotoval znižanju tarifnih postavk. To so članom komisije pripovedovali vodilni uslužbenci podjetja. Kolektiv zaradi takšnega stališča vodilnega sindikalnega odbornika ni hotel prav nič več slišati o reviziji oziroma sestavljanju novega tarifnega pravilnika. Razmislimo malo o stališču in ravnanju tega sindikalnega odbornika.
V omenjenem podjetju je tarifni sistem v očitnem nasprotju z veljavnimi predpisi predvsem pa s socialističnimi načeli nagrajevanja. Dolžnost sindikalnega odbornika republiškega odbora in tudi odbornikov v podjetju bi bila da že prej opomnijo gospodarstvenike na slabosti v nagrajevanju. Sindikat bi moral v kolektivu ustvariti vzdušje, da uveljavijo nagrajevanje po učinku ozi-
PRIMERJAJMO, VENDAR NE ENOSTRANSKO
Zadnjič nam je naš dopisnik iz Od storilnosti dela, od večjega na-Novega mesta pisal, kako je nek rodnega dohodka je odvisen za-clnn ene sindikalnih organizacij na služek. Razlike med našo in dru-področju sindikalnega sveta na se- gimi državami torej niso samo v Stanku trdil, da so pri nas zidarji zaslužkih, temveč tudi v storilnosti, slabo plačani, v Ameriki pa da ve- In to je tisto, kar opravičuje tam liko več zaslužijo. O podobnih tr- večji zaslužek. Premalo imamo še ditvah se res ne bi splačalo kaj strojev, naša podjetja so preslabo več pisati, če ne bi bile tako pogo-1 tehnično opremljena in tudi mi de ste — in enostranske.	lavci smo še premalo tehnično in
Seveda, da se bomo razumeli. Ne mislim grajati tistih, ki se ozi-
strokovno izurjeni.
Podobnih primerjav, ki bi nas
. A L * « • M 7 X 1— • ■ ^	a * 7 M
rajo onstran naših meja in primer- vzpodbujale še k večji storilnosti, jajo zaslužke naših delavcev z de-, prizadevanju za boljšo opremlje-
zumljivim nastopom razbil sodelovanje med kolektivom in komuno, ki je prav pri urejanju teh vprašanj nadvse pomembno. Tak postopek ne pomeni samo razbijanje enotnosti proizvajalcev
RAZMIŠLJANJE 0 DELAVSKEM GOSPODARJENJU
Vpliv delavskega gospodarjenja
(Nadaljevanje s 1. strani) možnost, da je mogoče z delavskim gospodarjenjem pospešiti razvoj našega gospodarstva in spremembo družbenih odnosov Vprav praktično gospodarjenje je najlepša priložnost, da delavci spoznajo gospodarstvo in vse družbeno ekonomske sil* niče v njem in da pospešujejo, s svojimi ekonomskimi ukrepi, hitrejši gospodarski razvoj. Zgovoren primer za to je vprav nagrajevanje po delu, ki zadeva na poskuse odpora in nerazumeva-
na miselnost, zrelost in razgledanost delavcev
izvodnosti, delovnega učinka po- Ijanju kot ostali. Pri tem ne gr* sameznih kategorij delavcev, se' za to, da so si razčistili temelj je pokazalo pravo družbeno eko* ! pojme o gospodarjenju, arQPf ' nomsko bistvo popuščanja pred je značilno zanje predvsem ‘ ' pritiskom zaostalosti, ki je bilo da zrelo, trezno in stvarno pr® praktično škodljivo neposred- sojajo posamezne stvari in Pr nemu gospodarskemu učinku, jave v gospodarstvu in da ze razen tega pa je silno oslabilo jasno branijo in zastopajo dose’ težnjo po napredovanju v stro- žena spoznanja tudi v razpm kovnosti in v intenzivnosti dela- vah in razgovorih. To so uspeo ’ Torej praktično gospodarje-' ki se jih ne da doseči zgolj,," nje je — najuspelejši činitelj,' nekimi »predavanji in teta)1* ker delavci najneposredneje ob-i(dasi so to tudi zelo potreb11 čutijo plodove svojih odločitev stvari), ampak jih more da
v komuni, temveč pomeni tudi nje med nekaterimi družbeno birokratsko poseganje v pravice gospodarsko zaostalejšimi delav-proizvajalcev, da uveljavijo na- ci. Ti pojavi odpora so nekatere čin nagrajevanja, ki bo krepil vse celo malo zmedli, kar je imelo za gospodarstvo komune in vsakega posledico nagrajevanje zaosta-posameznega podjetja posebej. tih na račun naprednih sil. Šele
in ukrepov! Na ta način torej družbeno dozorevajo. To pa potrjuje tudi izkušnja. Neizpodbitna resnica namreč je, da o gospodarstvu najčešče čisto drugače govore tisti delavci, ki so leto ali dve ali s temeljitim proučevanjem pro- več tvorno sodelovali v uprav-
ŠE O NAČINU NAGRAJEVANJA
Nc ostanimo na pol poti
(Nadaljevanje s 1. strani) | nega. Dalj časa že namreč ugo-( določeni delovni operaciji pri iz-v , , j--	tavljajo neskladnosti med pre- delavi določenega proizvoda,
ugotovili, kolikšen del vrednosti ^ ^ posameznih skupin delav- Dokler bodo tarifne postavke te-us varjajo posamezne skupine ^	da bodo £oraii vse-| meljile samo na teib, se bomo
delavcev in jih primerjali	kakor poiskati drugačno osnovo še vedno srečavali s pojavi, da
janako izplačanim, zaslužki b ^‘ajevanje (pri njih slone....................^	"
prišli se do večjih leskladnosti,. kot i{ 6 ostavke le na strokov-so prisil ko so izdelali primerjave ^	bnih ^ ojih de-
samo z administrativnih zasnov. , k<)t to določa uredba). Dose-Nedvomno bi ugotovil, da tisti	na-in notranje razdelitve
kvalificirani in visokokvah ici*	je p0 njihovem mne-
ram delavci, ki ustvarjajo največ . j prJiblifno pravilen. Raz-
drU^“e	-Se	,	delitev dohodka podjetja bo mo-
ne dobijo deleža, ki jim pripada | rala sk)neti na takšni osnovi>
R°, j1? prispevku m doseže eni| kjer hn razen količine proizvo-dohodku podjetja.	J	dov, ki jih izdela posameznik,
V tovarni gumijevih proizvo , predvsem upoštevano varčeva-dov »Sava« so sicer ob uvajanju R 01„rnvinJmi	ni:
nje s surovinami (v strukturi njihove cene so surovine udeležene s 70'b, zaslužki pa le s jO"-'«, zato je tako važno varčevanje in pravilno ravnanje s surovinami), pravilno izkoriščanje strojev in dobra kakovost proizvodov. Te stvari sicer doslej deloma upoštevajo, vendar pri delitvi zaslužkov ne pridejo dovolj do izraza, ker sta delavca z različno prizadevnostjo in storilnostjo enako nagrajena. Razumljivo je, da takšen način nagrajevanja ne vzpodbuja k večji storanosti, varčevanju s surovinami itd.
Ob primerih nagrajevanja v teh dveh tovarnah (to pa seveda nista edina in tudi ne najbolj groba primera) lahko zaključimo tole: Notranja razdelitev dohodka podjetja med posamezne delavce oziroma člane kolektiva bo šele takrat pravilna in pravična,
fe/c in sploh življenjska' raven “od- vasi občni zbor sindikata delavcev! sameznikov in v kolektivu utrjeva-! ko bo temeljila na ekonomsko
lavci v tujini. Prav je, da jih primerjajo. Vendar kaže ob tem primerjati tudi vse tisto, kar plačilo tako ali drugače omogoči in opraviči. Mislim na proizvodnost dela in veličino narodnega dohodka. Menim, da je podobnih primerjav pri nas še vse premalo, saj bi potlej gledali na stvari s povsem drugačnimi očmi. Ker smo že pri stvari, kar mi sami primerjajmo.
nostjo naših tovarn in boljšemu izkoriščanju strojev je torej pri nas res še vse premalo. Torej, le primerjajmo, vendar ne enostransko!
plačnega sistema izdelali ekonomsko tehnično študijo vrednosti delovnih mest — toda delj niso šli, ostali so na pol , poti, (»Delavska enotnost« je objavila to zanimivo študijo v štev. 45 z dne 2- novembra 1951. leta). Pri določanju tarifnih postovk v »Savi« niso zasnovali tarifnega sistema na osnovi te študije. Trdijo, da bi to delo terjalo preveč časa (ker morajo izdelati izračune za okoli 2.000 proizvodov), ugotavljajo pa da se bodo morali prej ali slej lotiti nečesa podob-
PISMO IZ NOVEGA MESTA
Gostilna, prostor za sestanek sindikata?
Vsi najbrže vemo, da sta zaslu-* V začetku julija je bil v Gotni l staro nazadnjaško miselnostjo po
7.	_/ „ 7.	“ •	i c_•r. »	^ U X_:	--____j : i_1 _	j _ ero m n 7n i Ir nv in v Trnlpktivil lltripva
visna od veličine narodnega dohodka, od nove ustvarjene vrednosti. Poglejmo, kako je z narodnim dohodkom pri nas in v Ameriki. Podatki o narodnem dohodku na enega prebivalca pri nas nam povedo, da smo še daleč za Amerikanci. Pri nas odpade na enega prebivalca 173 dolarjev narodnega dohodka, v Ameriki 1.453 dolarjev. Veličina narodnega dohodka je odvisna od večje ali manjše storilnosti, od tega, kako so obrati tehnično opremljeni in lelavci strokovno izurjeni. Primerjajmo torej še storilnost.
Najprej poglejmo kar > gradbeništvo, ker že govorimo o zidarskih plačah. Človek skoraj ne more verjeti, vendar nas številke o tem trdno prepričajo, da s storilnostjo v gradbeništvu nazadujemo. Podatki nam povedo, da je sedaj pri nas storilnost v gradbeništvu za 64% nižja od predvojne. Pri nas odpade na proizvodnjo milijona kosov opeke 25 delavcev. V sosednjih industrijsko razvitih državah je za to količino opeke potrebnih največ 7 delavcev. Neka švicarska opekarna pa je dosegla še večjo storilnost. Za proizvodnjo milijon kosov opeke potrebujejo samo delovno moč dveh in pol delavcev. Pri nas proizvajamo v eni Siemens-Martinovi peči na enega prebivalca 283 ton hladnega vložka, v Ameriki 1.470 ton hladnega vložka. V valjarnah v naši državi je šestkrat manjša storilnost, kot v valjarnah Združenih držav Amerike in dva in pol-krat manjša od storilnosti v zahodnoevropskih državah.
Menim, da že iz teh nekaj primerjav vidimo, kako je s to rečjo.
tamkajšnjega podjetja. Ne morem ti delavsko gospodarjenje. Vsega tehnično vrednostnih izračunih.
__« •	_»	__i__ .	v y tortn covorto no	«-» rrmncfli K p p 7 V tarifni rvn.cfnvilri mnrfimrt na f p-
si kaj, da ne bi ob robu tega občnega zbora zapisal nekaj besed.
Izvršni odbor sindikata je sklical občni zbor v prostorih gostilne Drenik. Pred občnim zborom je uprava zidarsko tesarskega podjetja delila zaslužke. Na mizah je bilo že nekaj litrov vina, ko se je začel zbor. Kako je potlej stvar potekala, najbrže ni treba posebej popisovati. Predsednik se je jezil in miril, toda .., Drži le ena ugotovitev. Gostilna ni prostor za sestanke kolektiva ali sindikata.
Kolektiv zidarsko tesarskega podjetja šteje 46 članov. V podjetju še niso razpisali volitev za delavski svet, nimajo pravil in ne disciplinskega sodišča. Nič čudnega potlej, če so posamezniki na občnem zboru trdili, da nimajo nobenih pravic. Toda najbrže se tudi vseh dolžnosti kot delavci in upravljale! ne vedajo dovolj, sij bi drugače že vse to uredili. Članstvo ni razpravljalo o delavskem gospodarjenju, organizaciji dela, nepravilnih odnosih itd., o čemer si potlej v zasebnem razgovoru marsikaj slišal. Marsikdo je v razpravi pokazal premajhno razumevanje za naše splošne težave, sebično je gledal le na svoje koristi, eden od članov pa je celo zagovarja! šu-šmarjenje. Tisti delavci, ki stvari pravilno razumejo in jim takšno govorjenje ni bilo pogodu, tega na sestanku niso odkrito povedali, češ, zamerili bi se godrnjačem in slabim, nediscipliniranim delavcem.
Novo vodstvo sindikalne organizacije bo imelo polne roke dela. Pošteno se bo treba spoprijeti s
tega seveda ne bodo zmogli brez tovariške odkritosrčnosti, pa čeprav se je treba zameriti temu li onemu
V tarifni postavki moramo na temelju teh izračunov doseči so razmerje med vrednostjo, ustvar-
godrnjaču in nediscipliniranemu de-1 jeno na določenem delovnem me-lavcu. Tudi prostor za sehanke bo- stu in doseženo vrednostjo pri do morali izbrati kje drugje in ne prodaji proizvoda- Šele takrat
bodo tarifne postavke pravilen
del delavcev, ki ustvarja manjšo družbeno vrednost, prejema večji delež dohodka na račun tistih, ki prispevajo več k ustvaritvi dohodka podjetja.
Y kranjskih in nekaterih mariborskih tovarnah, predvsem v »Metalni«, pravijo, da terjajo ti ekonomski izračuni preveč časa in da za to nimajo potrebnih strokovnjakov. Res, dela bo precej, predvsem tam, kjer imajo zelo raznoliko proizvodnjo. Toda ne velja pozabiti, koliko bodo ti podatki vredni za pravilno urejanje tarifne politike. Kaj nam pomaga, če le na oko približno ocenimo prispevek posameznikov k skupnemu dohodku podjetja, potem v praksi pa nam te ocenitve ustvarjajo pravo zmedo in krivice. Stroški in čas, ki ga bomo potrošili za ekonomske izračune, se bo bogato obrestoval, če bomo na teh podatkih potlej zasnovali tarifno poliitiiko v podjetjih. Vsakdo bo nagrajen po svojem delu — po prispevku k skupnemu dohodku — in to je vsekakor največja vzpodbuda za zvišanje storilnosti dela, boljše izkoriščanje obratnih in osnovnih sredstev in kakovosti izdelkov- Zato v nagrajevanju ne kaže ostati na pol poti. Dore
samo neposredna praktična lZ' kušnja. To pa je »družben® vzgojna stran« delavskega g?' spodarjenja. 2e po nekaj let1*1 delavskega gospodarjenja je Prl nas opozoriti dinamično in raž' giba no preraščanje pojmovani mezdnega delavca v poglede 6V°' hodnega proizvajalca in istočas' no širjenje obzorja delavcev.
Seveda se da na ta proce* družbenega dozorevanja delan' cev tudi pedagoško vplivati. je poslanstvo delavskih organi' zacij, med njimi zlasti sindikaton-Toda ta vpliv je uspešen in k°' risten le, če mn je praktično lZ' hodišče problematika, ki je st0" pila v miselno območje delavce< z neposrednim gospodarjenjem-To pa je spet novo poglavje 0 prosvetnem delu sindikatov. Z* nas je važna ugotovitev, da je prosvetno vzgojno delovanje, pomaga družbenemu dozoreva' nju delavcev, lahko zelo »pr°' duktivno delo« (čeprav ta izrf2 ne odgovarja v celoti za kor1' stnost prosvetnega dela). »Pr®' duktivno« v tem smislu, ker P®' maga delavcem, ki so pomemben činitelj v gospodarjenju, da *e usmerijo vedno na najnapre®' nejše početje v gospodarjenju.
Roman Albreht
IZ KONJIC
ZAGORELA BO NEONSKA RAZSVETLJAV^
Ob gmotni pomoči konjiških podjetij je mestni ljudski 0*11)®/ v Konjicah kupil več neonskih luči za razsvetljavo mesta. V za«; njem času so začeli urejati tuo* mestno notranjost.
Tako bo v okolici novega kuj' turnega doma. ki je žarišče ku-ture za vso bližnjo okolico, urejen prav lep park. posejan s p oseb vrsto trave, vmes pa bodo s pe' skom posute stezice. Predviden® je, da bodo zgradili tu še vod®' met, več novih klopi pa so že P®! stavili. S tem bo ta del mesta, k1 je ravno ob vhodu z mariborsk8 strani, dobil čisto drugačno li®6.
Dobro so se pogovorili
Z napotki plenarnega zasedanja SZDLJ o vlogi sindikatov bod° sindikalni odborniki v Rušah seznanili vse članstvo
v gostilni.
Nace Murgelj
-----	------„ __________ t_________ Na zadnjem sestanku so od-1 sti«. Razpravljali so tudi o ž®'
ključ za delitev dohodka ke-r bo-!borniki razpravljali o plenarnem poslitvi mladine, predvsem tiste’ do upoštevale	časovna in koli-1	zasedanju in sklenili, da bodo	ki se želi Izučiti obrti, dalj®
činska merila,	kot so norme in	vse gradivo proučili s svojim	gospodarskih vprašanjih in Pr°’
V	zadnji številki	Delavske	akordi. Tarifne postavke sedaj	članstvom, tako da bodo sklepe	Izvodnosti podjetij. Sklenili .6°‘
enotnosti	se je	vrinila	v	članek	temelje samo	na strokovni izo-	Centralnega in Republiškega sve-	da bodo sindikalne podružni®
»Zdaj delamo zase« neljuba na-1 brazbi, kj je potrebna za oprav- ta čim bolje uresničili. Poleg tega budno zasledovale naše poka. Zupančičev verz: Src mili- j Ijanje dela, in na posebnih pogo- so se pomenili o širjenju delav- darstvo in se borile proti vs®^
T-- _ .....	1	7-% i	MA AA* A 7	T t L	_	4 A V*-* aIta »A	a -	a X 4 A * — ATA	A 11- A «"<A	4 1 r- 1T A	S	»A V—1 A A V> 1 T T A VT 4 « »	A A	A 7 A	A A 4 i VA	4 »A	»A A Cf A 4 4 T T-A 1 »AA	L/-'
jon bom razumel bi se moral jih. Ne temelje in ne upoštevajo skega tiska in pridobivanju no- slabostim glasiti: Src milijon bom razvnel, pa, koliko vrednosti se ustvari v vih čitateljev »Delavske enotno- javom.
negativnim P° G. G-
OB ROBU DOGODKOV
FRANCIJA, SVET IN PREMIRJE V INDOKINI
niti za Francijo in niti za sV,e
Okrajni tindikaii	☆ ni tvpt
KRANJ	81 IVCI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK MESTA KRANJA
ZmHGOVITI KRmHR
iliende s-France
da je možno doseči sporazum
Žato je V-kratl^
koj ali pa nikdar. Zato je.
razpravo ogradil z zelo ■»*--rokom in postavil na kocko s' položaj, svoj ugled in svojo K.( riero. in v tej realistični i8r'.je. zmagal, veliko pridobil in n* sar izgubil	..
In utihnili so topovi, ki so dem let mrcvarili indokitaj*
Pred dobrim mesecem dni je Ženevska konferenca je kon- močnemu vplivu Kitajske na Ho deželo.	... ni
francoska skupščina glasovala za čana. To je bila prva uspešna po- §i Minha, obenem pa je hotela S premirjem v Indokini Pf investituro voditelja radikalnih vojna konfer-nca predstavnikov odstraniti indokitajsko prepreko, samo prenehal nek spor, »i t, socialistov Mendi s-Francea- Te- velikih sil. Mendes-France ima da bi se lahko vsa posvetila Ev- terjal skoro pol milijona c ? kidaj je nek socialistični poslanec, veliko zaslug za njen uspeh in ropi.	kih žrtev in povzročil na In/ j
dejal: »Glasujem za zadnjo na- ugled, ki ga je pridobila po svetu. Vsi so bili torej prepričani, da taiskem škodo, ki jo c-''01!0 j,,, do Francije«.	Skoro vsi državniki, ki so se bi jim premirje v Indokini kori nekaj milijard dolarjev- Ta „
Res, Mendes-France je bil zad- zbrali v Ženevi, so nekje globoko stilo, a vsi so se zapletli v dolgo- godek bo vplival tudi na .f, nji up oslabele, politično in go- v sebi želeli, da bi se naselil mir vezno diplomatsko igro in nika- mednarodna vprašanja jn spodarsko izčrpane Francije, v Indokino, Seveda pa je vsak kor niso mogli najti enostavne Sov pozitivni vpliv se bo se Francije, ki jo je razjedala In- mislil pri tem na svojo državo rešitve. Vsakdo je menil, da bo poznal na mednarodni p0* dokina in Tunis in Maroko in in na svoj cilj- Cu En Laj je že- z odlašanjem izčrpal nasprotnika pozornici.	,	,
gospodarska kriza. In je še danes lel, da bi mu konec indokitajske in vsi so, ker so poznali svoj Indokitajsko premirje i®.hyj zadnji up, zakaj Francijo še ved- morije prinesel mednarodno pri- lastni strah pred neuspehom kon- mirilo vojni spopad na ,ia-ljv-no razjedajo mnoga nerešena znanje Zahoda; Ho Ši Minh je ference, želeli, da bi izkoristili nevarnem področju sveta. Ze®
vprašanja. Obljubil je, da bo želel konec, da bi onemogočil in- nasprotnikov strah in pri tem ska konferenca je dokazala. j .	- - - --	-i-:-- <- *	*	**	!1-	s ’	” *možno in,.L
je osvob®®1 jC
dosegel premirje v Indokini in ternacionalizacijo vojn-, zakaj kar največ_ pridobili, izpolnil j? to svojo obljubo. Ob- internacionalizacija bi njegove-Ijubil pa je tudi, da bo ohladil mu gibanju
j--' mirno sožitje možno ‘".jjev Mendes-France pa se v to trebno. Potrdila le osvob®«1 j.
_	_	močno škodovala; igro nj hotel spustiti. Na mizo je polovice Vietnama. Odprl®
vroča tla Severne Afrike, pomi- Francozi so se hoteli osvoboditi položil vse svoje karte in zalite Kitajski vrata v svet in ji 0Bsfj ril Tunis in Maroko, da bo ure- »samomorilne vojne«, ki jih je val naj tudi ostali to store. Tako gočila, da se je pokazala v T^j. dil francosko gospodarstvo, iz- stala dva tisoč milijard frankov, je usmeril dolgovezne ženevske svoji veličini, miroljubni J1 e vf-boljšal življenjsko raven.	četrt milijona vojakov in dva ti- razprave na realna tla in v dvo- ni, kar je zelo pomembno. /n, jji
Teh obljub še ni izpolnil, ven- soč najboljših oficirjev; grmenje rani, polni dima ter propagandi Uko je škodovala nazadnj®5 j, dar odločnost, s katero je dose- topov v Indokini je bilo slišati stičnih izjav, so zadonele njego težnjam ameriških desnih gel premirje v Indokini, utrjuje tudi na Malaji in lo ni bilo po gove besede: »Nudim vam realno likancev, ter dokazala, da la% upanje, da se bo Francija kma- volji Angležem, ki so tudi želeli, in zadnjo možnost, sporazum, pri Anglija in Francija, s lu uveljavila v svetu kot miro- da bi po indokitajskem premirju katerem bi vsakdo izgubil nekaj in energično akcijo, ljubna in napredna sila ter zav- nekako uredili odnose med azij- in nobeden vse.«	vplivata na ameriško zalet®’
žela tisto mesto med narodi, ki skimj deželami in Ameriko; So- Mendes-France je vedel, da In končno, uspeh v Ženev; ^ ji pripada.	vjetska zveza je nasprotovala čas ne dela zanj in za nobenega, ublažil mednarodni polož*J

PRAZNOVALI SMO DAN VSTAJE
MED BELOKRANJCI
.. Enajst dni je letos Bela kra-	mijaste partizanske trofeje, se je	i	Saj	maju	je	bilo	tega	kasneje	odprto.	Vse so	dali partizanom
proslavljaila Dan vstaje in	moj gostitelj globoko nagimil skozi	!	sram,	čeprav	vam	nisva	pove-	razpolago.	Mati	ndikoli	ni	se
deseto obletnico prvega zasedanja okno.
^OS. Na tem majhnem, prele- »Lejte, ravno tukajle smo jih,«
Pem koščku slovenske zemlje, je živahno spregovoril in se še kjer se je med vojno oblikoval	globlje sklonil skozi okno. »Polne
jmraz nove domovine, nove druž-	cisterne bencina so hoteli Lahi
in novega človeka, so v teh dfieh odkrili 20 spominskih plošč spomenikov. Belokranjcem je dasti v sredo, 21. julija in v četrtek, 22. julija seglo več tisoč Dekdanjiih borcev v roke. In spet s° oživela spomini, ki jih niti v®akdanje skrbi miti še tako moč-da nova doživetja ne bodo mogle obrisati, zakaj preveč človeškega, veličastnega in hkrati trpkega je v njih ...
*
»Pridi, petelina bom zaklala Ki vlečeno potico bom spekla, saj š® nisem pozabila, kako rada jo KKaš. Saj veš, stara sem že in Usta prihaja name. Pridi, pridi, Eoš videla koliko mlajev smo vam Postavili. Skoraj vse hiše so na lovo prepleskane. Semiča ne boš '■eč spoznala,, tako je lep. Skoraj di pozabila: Ce srečaš katerega °d partizanov, ki je bil kdaj pri dieni, mu naroči, naj me obišče. Ce med vojno niso šli lačni od kise, tudi zdaj ne bodo. Povej Hm, da bom vsakogar vesela.«
Tako mi je pisala stara Konje-hičeva mama iz Semiča z okornimi, im neenakomernimi črkami, m izdajajo uvelo, peresa nevajeno roko.
In takih pisem je odšlo pred Dnevom vstaje na stotine iz Bele krajine. Na Dolenjsko, štajersko, Primorsko...
na sedla
dala.«
»Pa menda ne mislite, da smo 1 nesla vam to zamerili?« je Ivan miril jim je rekla, naj si ga sami vza-Bukovčevo mamo in ji stisnil z mejo v shrambi, pa je niso ubo-modrikastimi žilami prepredeno gali. Zato jim je zmeraj rezala roko, »lahko bi bili res taki, ka- kruh, dokler se niso odselili v
za skupno mizo, ne da bi pri-blebca kruha s seboj. Saj
prepeljati v Ljubljano. 1942. leta.
Pa smo jim vse po vrsti tako kor sta vidva z očetom ugibala.« Dolenjo vas, kjer so dobili večje preluknjali, da so v Novo mesto i Pa to je bilo še takrat, ko sta prostore.
privlekli samo ostanke vagonov, se partizanka Miumia in Bukovčeva pa so gg p0tem večkrat prišli take za med staro železo. Bencin mama drenjali okoli štedilnika in k Bukovčevim, ki so jih po vsa-je tako brizgal iz lukenj, da je	’— U“1— u; '■*	’	■ ■	• ’ - - — - ■
še drugi dan smrdelo po njem.
Za ono skalo sem ležal in žgal kar se je dalo... Tako so se nas bali, da se vlaka še ustaviti niso upali«
»Mati, obiskat so nas prišli!« je v eni sapi izgovoril Bukovčev Tone. Kaj več ni utegnil reči.
Vlak drvi skozi semiški pi dor .. . Kakor široka zelena dl
•>e potem razgrne pred nami Bela krajina.
Potniki se drenjajo ob oknih
Hi strme v dolino, kjer skoraj ni Pedi zemlje, ki bi ne branila krvavih in svetlih spominov. Svet-hh jn sončnih kakor je sončen današnji dan.
»Bog je spremenil svetovni razor.« se pošali nekdo za mojim hrbtom.
Ozrem se in za menoj stoji rdečelasec, s katerim sva se v Ljubi jami ob srečanju spogledovala in nemara oba ugibala od Wl se poznava. »Vsak dan dež, jWnes pa takšno sonce,« je nada-‘TSval, da bi ga laže razumeli.
V vozu je bušilo vse v glasen •rieh.
. »Ne boš šla nič v Semič?« me le potem ogovoril.
»Ali me poznaš?« sem vpraša in znova ugibala od kod Poznam ta pegasti obraz.
»Se me ne spomniš? Mitraljeze sem bil v Cankarjevi brigadi. J Ljubljani sem te videval, pa če si prava. Saj
rišem
•i
vedel,
In že mi je ponujal močno Kko v dolg prijateljski pozdrav Po dvanajstih letih.
Morala sem prisesti k njegovi družbi, zbrani na drugi strani v®gona.
, »Boš malo špage? Pohiti, kma-t? je bo konec. Od Ljubl jane do He'e krajine je dolga. Če poješ in ?0vori,š še celo! Dokler bo kaj v cutarici, se bodo vsem usta lepila.*
,, Medtem ko sem poizkušala iz-,sniti zadnje kapljice iz alumv
kajti takoj za njim sta stopila v sobo Borut in Ivan.
Drobni obraz Bukovčeve mame, ki je ležala v postelji, je pokrili dober starčevski smehljaj.
»Deset let sem vas zdrava čakala. Nazadnje me najdete v postelji,« je hitela, kakor bi se hotela opravičevati, da sredi belega dneva polega.
Komaj je prišla iz bolnice. Hudo operacijo je prestala, pa mora še počivati, je pojasnjevala Borutu in Ivanu in medtem pozorno ogledovala zdaj enega zdaj drugega.
»Kmalu vaju ne bi spoznala, tako sta okrogla. Seveda, bolje vama gre kot takrat, ko ste bili pri nas.«
In že so oživeli spomini.
Pri Bukovčevih v Mihelji vasi je bil pomladi in poleti 1944. leta tehnični oddelek Tanjuga. Borut in Ivan sta delala tam, pa Franci, in Mica in Nada in Simon .. . Bukovčevi se še vseh spominjajo, čeprav po vojni nikogar ni bilo k njim.
Ko je Bukovčeva mama nehala spraševati, kje so vsi in kaj delajo, jo je Borut podražil:
»Mati, se še spomnite, kako nam skraja niste zaupali ključev?«
Bukovčeva mama se je v zadregi nasmehnila,.
si belili lase, kako bi se zasukali, ]iomuri kdor je šel v Dolenjo vas, oa bi bilo za partizane in za do-
mače ob pravem času kuhano. To	, ,	. . ,
pa ni bilo tako enostavno. Bukov- , debele ure je tekel razgovor.
čev štedilnik je majhen, opoldne In.bl tekel če bi imeli kaj
pa so hoteli jesti i Bukovčevi i	T^a	b*10 P,°'
gosta« - partizani. Razen tega	% h? odkritje spominske
je morala Bukovčeva mama do- PIosce.na Bukovčevi his, cim slo-poldne delati tudi na njivah. j vesn'6.rse- čIlm lepše.
»Ne veste, kako se nam je	*
dobro zdelo, ko smo prvič skupaj Ob tribuni v Žlebu so se pred jedli,« se je spomnila ženica na začetkom glavne proslave zbrale tisti dan, ko je pridrobila okoli partizanske patrulje. Od dolge enajstih dopoldne domov in ji je poti utrujeni in prašni borci so Mirna dejala, naj gre nazaj na radovedno ogledovali vrvež na njivo, da tudi zanje kuha.	; jasi,, oklenjeni z gostimi smre-
Že naslednje jutro je starka kami. Tisoče in tisoče znanih in prišla k Mimi din ji rekla: »Vidim, neznanih obrazov je hodilo mimo da nimate krompirja. Tukaj je | njih, se pozdravljalo in s smehom ključ od kleti In masti si vzemi, j na ustnicah hitelo dalje. To je bil kolikor jo rabiš.«	| praznik, ki ga je slavila vsa Slo-
Od tedaj dalije so Bukovčevi | veni ja, zlasti pa Bella krajina, zi-puščali kaščo, klet in shrambo belka slovenskega partizanstva.
DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMIN L

ILINDENSKA VSTAJA
Makedonsko ljudstvo je dolga stoletja tlačanilo Osmanskemu carstvu, kasneje pa bilo predmet najglobljega nacionalnega in socialnega izkoriščanja velikosrbskega, veliko-bolgarskega in grškega hegemonizma.
2. avgusta, na Iljin dan, leta 1903 se je malcedonsko ljudstvo pod vodstvom Goce Delčeva dvignilo v borbo za osvoboditev in ustanovilo Kru-ševsko republiko, katere predsednik je postal socialist Nikola Karev. Toda vstaja je bila kmalu v krvi zatrta.
Svojo nacionalno in socialno svobodo si je makedonsko ljudstvo pridobilo šele z narodnoosvobodilno borbo. Ljudska vstaja je zajela vso Makedonijo. 2. avgusta 1944, v času najhujšega boia, so bili položeni temelji novi socialistični republiki. Končno je Makedonija svobodna in si v bratstvu in enotnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi gradi svojo lepšo prihodnost.
FRIEDRICH ENGELS
5. avgusta leta 1895 je umrl veliki prijatelj in učitelj svetovnega proletariata, eden od ustanoviteljev znanstvenega socializma ter sodelavec Karla Mapxa, Friedrich Engels, človek, ki je odkril notranja nasprotja kapitalistične družbe in skupno z Marxom dokazal, da je delavslci razred tisti, čigar je bodočnost, ki bo odpravil izkoriščanje človeka po človeku in ustvaril komunistično družbo.
Skupaj z Marxom je objavil leta 1848 Komunistični manifest, aktivno je sodeloval v revoluciji 1848. Bil je ustanovitelj Zveze komunistov in voditelj I. in II. Internacionale. Napisal je klasična dela marksizma:
>Položaj delavskega razreda v Angliji«, »Ludvik Feuerbach«. »Izvor družine, privatne lastnine in države«, »Anti-Diihring«. »Dialektika prirode« in drugo.
Po Marsovi smrti je Engels urejal njegovo književno zapuščino in uredil drugi in tretji del »Kapitala«.
PREDLOG NAČRTA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 OBJAVLJEN
Razpravljajmo o družbenem planu
Minuli teden .sta odbora za gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine poslušala poročilo o predlogu načrta družbenega plana za leto 1955. Poročal je direktor zveznega Zavoda za gospodarsko planiranje, tovariš Sergej Kraigher. Končni osnutek družbenega plana bo sestavljen na temelju tega predloga in pripomb ter predložen Zvezni Ijud-i skr skupščini v razpravo in odo-‘ britev.
Po vsej Beli krajini so na Dan vstaje zborovali stari partizanski borci. (Tako je bilo na velikem zborovanju v Žlebu)
»No ja. Saj veš, Simon je pri-1 Družbeni plan za leto 1955 bo šel kaj vem s kom k nam in rekel, v glavnem temeljil na gospodar-naj odstopimo Tanjugu sobo. Kaj ski politiki in ukrepih, ki so že smo pa mi vedeli, kaj je sploh letos uveljavljeni. Spremembe Tanjug? Tako naju je vprašal, bodo uveljavljene samo tam, kjer da mu nisva mogla odreči, čeprav to zahtevajo spremenjeni mate-
nama ni bilo po voltju. Pa tudi rialm pogoji im kjer že doseda-1 sladkorja ter oljarne, v kašči je bilo takrat presneto nje praktične izkušnje to zahte-1 Prihodnje leto bo kmetijska malo. Zato sva raje vse zaklepala, vajo. Poglejmo si sedaj glavne proizvodnja predvidoma narasla
poteze in značilnosti predlagane- v primerjavi z letošnjim letom | podražitve nekaterih kmetijskih ga načrta.	za 4°/o. (V primerjavi s petletnim , proizvodov. Pocenitev lignita naj
Pričakujemo, da bo družbeni proizvod nairastel v letu 1955 v primerjavi z letošnjim letom za 8,2 °/o. Narodni dohodek bo na-rastel v primerjavi z letom 1954 za 8,3%, potresni sklad za 6,4%
povprečjem bo narasla za 13 “/o) To predvidevanje je upravičeno, ker se kmetje vedno bolj zanimajo za proizvodnjo in tržišče, zaradi urejenih odnosov na vasi,
petletnim , proizvodov. Pocenitev lignita naj __	yj olajšala položaj potrošnikov,
ker se je podražilo kurivo.
>J<
kj smo jih uveljavili v zadnjih in proizvodnja potrošnega blaga i dveh letih.
~ ikovarno m
za 17,3%. Pričakovano naraščanje družbenega proizvoda, narodnega' dohodka, potrošnega sklada in proizvodnje potrošnega blaga temelji na hitri in povečani rasti industrijske proizvodnje. Obratovati bodo začele nove tovarne, obstoječe industrijske naprave pa bomo morali bolje izkoriščati.
Kaj kaže storiti za hitrejšo rast industrijske proizvodnje
Naraščanje narodnega dohodka in s tem kupne moči prebivalstva je seveda odvisno od še hitrejše rasti industrijske proizvodnje. To bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti podjetij in sicer predvsem z izdelovanjem strojev, z nakupom tujih licenc, s sodelovanjem s tujimi podjetji, s povečanjem domače proizvodnje in medsebojnim sodelovanjem podjetij.
Iz amortizacije kaže postopoma obnavljati obrabljene stroje v podjetjih in tako usposobiti posamezne panoge za nadaljnje povečanje proizvodnje. Te stvari veljajo predvsem za termoelektrarne itn opekarne, za grafično in tekstilno industrijo, za tovarne
V predlogu družbenega plana je razen tega našteta vrsta ukrepov, ki bodo prav tako pospešili kmetijsko proizvodnjo. Med dru-
“stvaril ugodne pogoje za reše- leta volitve v obeh delih Vietna- razdvojen, a sile, ki bi to hotele na krmilu do volitev 1956. leta in v®nje vseh spornih vprašanj in ma. S tem bi bila odpravljena so še precej močne. Zato bo pot da bo tedaj pripeljal na oblast ‘."di evropskih (Nemčija, Avstri- meja ob 17 vzporedniku. Toda k popolni osvoboditvi in neodvis- »dinamično levo koalicijo«. To-{?), ki izgledajo skoraj nereš- nevarnost je, da se bo ta meja nosti Indokine še dokaj dolga in da o tem bo najbolje govorila ‘Jiva.	globoko zarila v indokitajska težavna.	prihodnost.
Zato je ta sporazum odjeknil »a. Na volitvah bi prav gotovo In Mendes-France? Pravkar Jasno je da Mendes-France f10 vsem svetu Nehru ga ie oce- zmagal Ho Ši Minh in zato se bo- se pripravlja, da bi pričel rese- svojih načrtov ne bo lahko iz-k'1 kot »enega'naivečiih uspehov do mnogi trudili, da do volitev vati severnoafriška vprašanja. Iz vrseval Ve iko nasprotnikov ima p0V0inega obodbia« Nek fran- ne bi prišlo. Med nasprotniki svo- ostanka francoskega imperija bi ki mu bodo metali polena pod c°ski list i«, nisnl o niem kot o bodniih volit-v so predvsem Bao rad ustvaril moderno skupnost noge, m ameriški reakcionarji »koncu strašnih sani«J eden iz- Dajevi fevdalci, ki se bodo krče- narodov, podobno britanski skup- niso poslednji na listi nasprotm-^d angleških diplomatov jede- vito držali ozemlja, ki jim je nos«. In ko bo popolnoma osvo- kov napredne in neodvisne Fran-Jal> da je podoben »težavni ope- ostalo, francoski magnati, ki ima- bodil Francijo izdatkov za 'ndo-	so
r?c'ji, ki je bila potrebna da bi jo v Indokini naloženih skoraj kitajske ekspedicije ter tumzij- ko so mislih, da je slab, se z vec-^'arovali organizem«, predsed- pol milijarde dolarjev in ame- ske in marokanske zandarje, se jo ogorčenostjo pa mu bodo na-
f	"pa je" triih riški “el možTe, kf ni‘so hoidi pod- bo spoprijel s francoskim gospo- Xc?‘"vabe^*1se^akn0c;e]1c>0-
lea. Je	prispevGk sv°j de- pisati ženevskega sporazuma m <	.ani._V	____
ko * .0sv°bajanju Azije in s tem Ustila miru in napredku.
pisati ženevskega sporazuma in nodo hoteli spremeniti Bao Daja v indokitajskega Sing Man Rija, a a	^ Kambodžo in Laos pa nekako
Povsem" razumijivo.J' sing"''Man vključi« v svoj obrambni pas Je krstil indokitajsko premir- ki je včasih mau. nhvamhen kol »strahovit udarec svobod- ,'nP®dMpn
Reakcija pa se jezi, kar je
Je zn	___..j______nananalen. Doslej je Amerika
Indokino milijardo o, odslej pa bo pošiljala toliko in še več, da bi obvarovala carstvo Bao Daja.
začeli reševati indokitajsko Vietnam ne bo mogel živeti
'‘^n. svetu«, nek ameriški kon- pošiljala v Indokino Pa za »začetek prave tra- aolarjcv letno, odslej
Sedije«
le ^ sPovazumom v Ženevi, so še
yv	IllUVMViICIJSIVV/	Tišinam it«-
fjj asanje. Pot do popolnega mi- razdvojeno. Na severu so naj-. >. do svobode in neodvisnosti važnejši premogovniki, rudniki
jjnj VT, .	lil lic Atu V iSIlUSl* va^UCJSl JU criuv/gvt » niivi, 1
doi '^jskega ljudstva, bo še železa in cinka, na jugu pa pro gro|a in težavna. Do včeraj je strana riževa polja. Na severu
kin*",ia nevarnosi, da s-."' bo Indo-
i,"« .^Premenila “	‘	‘
so tekstilne tovarne in cemen-v Korejo iz tarne, na jugu pa plantaže kav-
pr . — 1951. leta, od danes na- čuka; na severu je največje leta-b0 j Pa .grozi nevarnost, da se lišče, na jugu največje pristani-indokinn snremeniln v Har
Mendes-France
ril nekaj, kar je Washingtonu najbolj neprijetno:	neodvisno
uveljavljanje Francije v svetu, uveljavljanje tistih francoskih teženj, ki jih ameriški gospodje ne morejo prebaviti. Zato bodo mobilizirali ves svoj aparat, da bi iztrgali temu možu iz rok krmilo Francije. Če se bo Mendes-France zmagovito upiral tej ofenzivi, bo utrdil svoj položaj in svoj ugled in težko, da bi se našla sila, ki bi ga vrgla s stolčka ministrskega predsednika- Vse t"žave, ki jih bo imel s francoskimi kapitalisti, z desničarskimi strankami, informbirojevci in Vatikanom, ne bodo presegle^ tistih, ki mu jih bodo povzročali ameriški reakcionarni veljaki. Mi, vsa Evropa in vsi napred
Hj.—-"'tna spremenila v današ- šče; na sever so vsako leto pri-	.______ . _
sj,: rflzkosano in razrušeno,	ne-	peljali	deset tisoč ton riža z ju-	darstvom, z inflacijo, s	proračun-	ni ljudje sveta želimo, da bi Men-
kof110 ^orej°. o kateri se nika-	ga, ki	si ga	brez rudnega bo-	skim primanjkljajem,	z nizko	des-France varno vodil Franci|o
ne morejo sporazumeti.	gastva	severa	ne moremo zami-	življenjsko ravnijo in	z zastare-	med temi grozečimi čermi in jo
*aiv *eneTSkem sporazumu	je	šiiti.	limi proizvodnimi sredstvi. Neka-	pripeljal v. skupnost^ naprednih
'‘Pisano. H a K«.«!«. J«.	«ncz vr	'	‘	.....	.....	—z-i ■_ ----. j .-i *..i—.u
ano, da bodo do julija 1956. Vietnam torej ne sme ostati teri mu prerokujejo, da bo ostal in svobodoljubnih držav.
gim je na primer predvidena večja potrošnja umetnih gnojil in uporaba m-ehamiizacije, skrb za proizvodnjo in potrošnjo dobrega semena, selekcije živine itd, Predlog družbenega plana predvideva v te namene regres v znesku 31,8 milijard dinarjev. Za nakup umetnih gnojil v tujimi bomo naslednje leto potrošili dve milijardi dinarjev. (Letos bomo za uvožena gnojila potrošili 1 milijardo dinarjev.)
Več investicijskih sredstev za gradnjo stanovanj in poslopij družbenega standarda
Z zmanjšanjem zveznih investicij za večje objekte kapitalne gradnje bo prišla v naslednjem letu bolj do izraza gradnja stanovanj, prosvetnih, zdravstvenih in drugih zgradb, cest itd. Investicijska sredstva bodo prav zaradi zmanjšanja zveznih investicij še bolj narasla. Predlog plana predvidela ukrepe in sredstva, ki naj pospešijo modernizacijo gradbene industrije im proizvodnjo potrebščin, ki naj zamenjajo les v gradbeništvu. Prav tako bodo uveljavljeni ukrepi,, ki bodo pospeševali storilnost dela in delovne metode v gradbeništvu.
Zaradi živahnejše dejavnosti v vsem n-ašem gospodarstvu (obratovati bodo začele nove tovarne, obstoječe pa razširile proizvodnjo) računamo, da bomo leta 1955 zaposlili 105.000 novih delavcev. Od teh jih bomo zaposlili pri-
> Prl-
bližno 64.000 v industriji, okoli 8000 v gradbeništvu, ostale pa v drugih dejavnostih.
Naša zunanjetrgovinska bilanca tudi naslednje leto še ne bo uravnovešena. Odplačevati moramo dolgove (plačati bomo morali 31,5 milijard dinarjev dolga; letos ga moramo plačali 32,2 milijardi dinarjev) in v tujini bomo morali kupiti precej živil. Prav zato je tudi v letu 1955 izvoz eno glavnih vprašanj našega gospodarstva. Izvoziti moramo za 8,5 milijard dinarjev več industrijskega blaga in za 4,5 milijarde dinarjev več kmetijskih pridelkov kot letos. Večji izvoz kot je planiran, bo seveda olajšal naš položaj v plačilni bilanci. Primanjkljaje bomo krili z odgodit-vijo plačil nekaterih naših dolgov, gospodarsko pomočjo in kratkoročnimi krediti.
Povečanje proizvodnje bo vplivalo tudi na povečam je kupne moči prebivalstva. Plačni skladi in drugi osebni prejemki bodo n ' sli približno za 33 milijard dinarjev. V gospodarstvu bo plačni sklad naraste!, delno, zaradi zaposlitve novih delavcev, delno pa zaradi zvišanja povprečnih plač, za 8 do 10 %. To zvišanje naj bi olajšalo bremena letošnjega povišanja najemnin in
Obresti na osnovna sredstva po panogah oz. vrstah proizvodnje
Spremenjeni materialni pogoji in dosedanje praktične izkušnje terjajo tudi določene spremembe gospodarskih instrumentov.
Med drugim so predvidene različne obresti na osnovna sredstva po panogah oziroma vrstah proizvodnje. Ta ukrep naj bi ustvarili ugodnejše možnosti za bolj prožno prilagaj an je teh panog tržnim pogojem. Omenjeni ukrep naj bi veljal za panoge težke industrije, industrijo gradbenih potrebščin, živilsko in grafično industrijo. TJ veljavi jene bodo tudi nekatere spremembe v davku na promet proizvodov.
Posebna komisija pripravlja predloge in osnutke predpisov za ureditev zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Po predlogu družbenega plana naj _ bi bili ti predpisi uveljavljeni že v leto-šnjer, zadnjem četrtletju, za nove trgovinske posle, da bi se izognili motnjam v izvozu ob prehodu na novo plansko leto.
Po predlogu družbenega plana naj bi dobili Zvezni izvršni svet pooblastilo, da sme predpisati cene nekaterim kmetijskim pridelkom. Večje spremembe so predvidene samo v cenah koruze, ne-kate- h oljaric in pitanih prašičev. Predpisane cene naj bi onemogočile špekulacije. Razen tega predvideva osnutek, da bi ostale še naprej v veljavi predpisane cene za izdelke, ki nam jih pni-manjkuje, ker so njih ^proizvajalci v monopolnem položaju.
Predvidene so bistvene spremembe v plačnem sistemu
Osnutek družbenega plana predvideva bistvene spremembe plačnega sistema, tako v oblikovanju plačnega sklada, kakor tudi pri obdavčenju dobička podjetij. Namesto dosedanje proporcionalne (sorazmerne) obdavčitve naj bi bil uveljavljen progresivni (stopnjevani) sistem obdavčitve. Novi ukrep naj bi učinkoviteje vplival na razlike v dobičku med podjetji. Marsikje namreč ustvarjajo dobičke zaradi boljših oziroma posebnih pogojev in monopolnega položaja na trgu.
Po osnutku družbenega plana bo oblikovanje plačnega sklada odslej stvar dogovora med podjetjem in komuno. Namesto sistema obračunskih plač in omejevanja ravni plačnega sklada, kar je doslej predpisovala federacija, je predvideno, da zbere podjetje svoj plačni sklad iz doseženega dohodka podjetja, ki mu ostane po izpolnitvi družbenih obveznosti. Tarifne pravilnike bodo potrjevali zbori proizvajalcev.
Kar smo našteli, so glavne značilnosti predloga družbenega plana. Čeprav predlog še ni popoln, vendar že lahko razpravljamo o postavkah plana im gospodarskih instrumentih. Pripombe im predlogi, ki bodo temeljili na praktičnih izkušnjah, bodo gospodarstvenikom v veliko pomoč pri sestavljanju dokončnega osnutka družbenega plana za leto 1955.
TARČA
LJAVCA
Lirični preludij
— Poglej, kako siva je naša dolina...
Pred štirinajstimi leti sem pran tako sedel na tem vrhu. Takrat nisem bil sam. Z menoj je bila Silna, mlada plavolasa deklica. Tudi sam sem bil takrat še zelo mlad, skoraj otrok. Takrat sem se prvič ozrl na našo dolino s spoznanjem. Videl sem jo dolgo in sivo, žalostno, bolj žalostno kakor je svet okrog nje in sem dejal:
— Kakor dolga žalostna vas je...
— In midva oba sva doma iz te žalostne vasi...
Kako daleč je že to. Silve, plavolase deklice ni več. Padla je v partizanih in njen grob je še vedno v hribih. Tako je želela. Nad njenim grobom so zasadili dve brezi, šepetajoči njene prezgodaj ubite sanje v večer.
— Lahko bi bilo drugače, je govorila takrat... Svet bi bil lahko lepši, če bi se borili za njegovo lepoto.
Boriti se za lepoto sveta pa se pravi: očistiti z njega krivico, izkoreniniti jo.
In danes, Silva, plavolasa deklica, je že drugače, kakor je bilo nekoč. Dolina je še vedno siva. tudi ognji ob plavžih in pečeh še žgo kakor poprej, toda ob njih delajo svobodni ljudje in si ustvarjajo prihodnost, ki bo vredna žrtvovane krvi in človeškega znoja. Težka pot je prehojena in tudi podoba naše doline postaja drugačna. Človek, svobodni človek-ustvarjalec ji daje svoj ton in barvo.
Slavko Smolej — Jesenice
Pod menoj je dolina, potopljena v prozorno jezero dima. Zahajajoče sonce pije z njega zlato.
O, sonce je ranjeno! Krvavi. Pravkar bo izkrvavelo. Meni je težko.
— Dragi, ne glej krvi! Prečisti se v sebi! Razmisli življenje, iz katerega izhajaš in kateremu si
dolžan, da se mu razdaš.
Bilo mi je, kakor da mi je zašepetala v srce svoje besede in mi šla s svojo dobro roko preko oči.
Tedaj sem se začudil.
Visoki tovarniški dimniki so izginili in jaz sem romal v preteklost, da najdem svojo pot.
Vizija preteklosti
Znašel sem se na cesti s culo v roki. Počival sem na obcestnem kamnu. Tedaj je prišla mimo skupina ljudi. Oblečeni so bili kakor jaz v obleko, ki so jo nosili reveži v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Vsi so imeli v rokah cule. Ko so me zagledali, so se mi približali.
— Od kod? so me vprašali.. . Ali so tudi pri vas ustavili fužine in si na poti na Savo. Pravijo, da bodo zgradili tam veliko tovarno, tako, kakršne so na Nemškem.
Nisem jim odgovoril, samo pridružil sem se jim in nadaljevali smo pot. Nič več nisem bil jaz, bil sem eden izmed njih in poslušal sem njihov pogovor.
— Doma imam košček zemlje, a premalo rodi.
— Tudi z mano je tako. Skalnata je. Ne daje kruha. Delal sem na fužini. Osemnajst sto devetin-šestdesetega pa smo dobili nove gospodarje in rekli so, da se delo pri nas ne izplača. Fužine so obstale in šel sem na pot.
— Pravijo, da bo na Savi dela za vse. Roke imam in ne bojim se življenja.
Poslušal sem njihov pogovor in hodil z njimi. Njihove roke so gra-
dile nove obrate, njihova telesa je žgalo jeklo prve martinovke. Glave so se priklanjale gospodu
krivico v novem življenju. Joda tako je hotel bog, je bilo slišati večkrat s prižnice, iz gospodovih ust. Ljudje pa, ki so imeli samo roke za delo, so čutili drugače, a si niso znali pomagati.
Leto 1869 je bilo rojstno leto industrijskega proletariata na Jesenicah.
»Delal sem v...«
— Bil sem delavec v nemških in avstrijskih tovarnah. Izučil sem se v Celovcu za ključavničarja in pot me je nosila do Hamburga. Prosit sem prišel za delo, Herr Direktor.
Visoki in dolgi direktor Trap-pen je pogledal srednje velikega človeka.
— Hm, je vzdihnil in zamišljeno, a pronicljivo opazoval osemindvajsetletnega mladega moža, nato pa spregovoril v nemščini: Od kod si doma?
— Iz brezniške fare. Na Savi bi rad ostal. Oženil se bom.
— To me ne zanima, mladi mož! Rad bi videl spričevala.
Delavec je potegnil iz žepa omot, ga razvezal in dal direktorju papirje.
— Gut, s spričevali sem zadovoljen. Lahko prideš na delo, le da te ne bomo mogli plačati toliko, kolikor so te v nemških tovarnah. S temi fužinami, ki smo jih pred dvajsetimi leti kupili, imamo samo izgubo. Če si pripravljen delati, boš delal za mezdo, ki ti jo bomo določili.
Mladi mož je zardel. Povsod drugod, kjer je delal, so mu povedali vnaprej, koliko mu bodo plačali. Vendar je pristal. Njegovo dekle ni hotelo po svetu. Šivilja je in oba bosta že zaslužila toliko, da bosta živela, le da ne bosta imela preveč otrok.
Že je hotel iti, a direktor ga je ustavil:
— Še to, mein junger Manni Upam, da vas o Nemčiji niso okužili s hudičevimi idejami. Ge so vas in mislite še k nam zanesti socialnodemokratsko seme, vam odsvetujem. Lahko greste!
Mladi mož je odšel. Ob zadnjih direktorjevih stavkih ga je skoraj zajela slabost.
I S
Jeseniška železarna 1897
— Hudiča, ali so še socialisti! Vodstvo stranke nas je izdalo in glasovalo za vojne kredite.
— Na fronto bom moral. Ubogi otroci!
— Gott beroahre, Goti behiitte unsren Kaiser, Oesterreich ...
— Starcu se meša ...
— JV as! Aretirani ste v imenu cesarsko-kraljevega zakona ...
Jeseniški Nemci in nemčurji hočejo s kričanjem in petjem pesmi o slavi Avstrije navdušiti prebivalstvo. Zaman. Prebivalstvo je poparjeno.
Minevajo meseci, minevajo leta. Vlaki vozijo na fronto zdrave ljudi, vračajo se z ranjenci in pohabljenci. Črnoobrobljena pisma prihajajo vsak dan. Ljudje krvavijo na frontah. Pritiska glad. Vodstvo Socialnodemokratske stranke pa poziva vsa leta v boj za cesarja, poziva tudi takrat, ko je o Rusiji izbruhnila in zma-
gala Oktobrska revolucija. Med delavstvom vre.
— Morda se bo tudi pri naS začelo.
— V Rusiji so zmagali delavci-Niso hoteli vojne.
— Tudi pri nas bi lahko odpihnili apostolsko cesarsko-kralj6' vo veličanstvo.
— Pri Rusih naj se uči vodstvo naše stranke.
— Norec, pa se menda ne bo* vrnil na fronto!
— Pojdi v zeleni kaderl
— Začnimo revolucijo!
O revoluciji pa socialnodemokratski voditelji niso hoteli slišati. Ljudje so še krvaveli. V jeseniški tovarni je delavce stiske1 glad. Tedaj jih vojaška uprave podjetja ni mogla več krotiti. Za-pustili so stroje in odrli na ulico-Zahtevali so kruha in konec vojne-
Zgodilo se je... Avstrija je razpadla.
Rezultat 1919 leta
Nova država.
— Sedaj bo drugače... so govorili delavstvu in vendar se za delavce ni ničesar spremenilo. Nasprotno. Njihovi gospodarji-delni-čarji jeseniške tovarne so ostali Nemci in družbena nasprotja so
Trappnu, direktorju Kranjske industrijske družbe, srca Pa so ga na tihem klela. Prehitro so okusila
Miha Klinar:
KRI DEDOV
Nič drugega niso imeli: roke kakor srca poštene in vendar še te so ujeli v zanke razpredene.
Vzeli so kope in plavže, vzeli kladiva ob vodi, vzeli, prav vse so nam vzeli, izžgali nam sen o svobodi.
Stoletja, stoletja, stoletja smo zanje po rudnikih rili, stoletja, stoletja, stoletja smo zanje železo talili...
Predniki današnjih jeseniških železarjev
Stoletja ... stoletja ... stoletja so tujci nam srca drobili.
Javornik 1897
— Kaj? je premišljeval. Tu nimajo niti delavskih organizacij. Ni čuda, da ljudje tako ponižno prenašajo vse krivice.
Videl sem mlade može, prihajajoče iz nemških tovarn. Zaman so bila Trappnova svarila, zaman pridige o jeseniški in savski cerkvi. Videl sem človeka, ki je nad delavci dvignil rdečo zastavo.
Leta 189? je bil na Jesenicah delavski shod. Na njem so ustanovili podružnico Socialnodemokratske stranke Avstrije. Ljudje, ki so prišli o sivo dolino z golimi rokami, so se pričeli zavedati sebe in zaslutili v sebi bodočnost.
»Tu naj se uče!«
Sam sem na hribu in razmišljam našo povest... Siva je kakor dolina in težka kakor milijoni ton jekla in železa, rojenega v ognju in znoju. Podobe se vrstijo pred menoj kakor- na filmskem platnu.
Veliki lepaki v izložbah jeseniških trgovin, veliki lepaki, nalepljeni pred tovarno, naznanjajo vojno. Delavci se zbirajo pred njimi in velike črke, razodevajoče nesluteno strahoto, padajo nanje kakor težke jeklene plošče
— Vojna ... vojna ... vojna ...
— Le zakaj naj se borimo proti Srbiji?
se še bolj zaostrila. Socialnodemokratska stranka, vajena stare taktike, je postala še bolj pomirljiva v boju proti kapitalistom ...
Na Savi pri >Jelenu< je vrelo. Bil je občni zbor jeseniške podružnice socialnodemokratske stranke. Govornik je zaman miril množico prisotnih delavcev.
— Vse se bo uredilo! V novi državi...
— Bo ostalo isto, ga je prekinil vzklik. Samo revolucija nas bo rešila, samo, če bomo delavci prevzeli oblast. Bil sem v Rusiji in vem, kako so tam napravili. Delavci ustvarjamo blaginjo, gospoda pa jo uživa. Vi pomagate gospodi. Vi ste krivi, da nismo junija stavkali, ko so hoteli gnati vojsko v boj proti madžarski komuni. Sram vas je lahko.
— Res je! Res je! Res je!
— Socialnodemokratska stranka nas ne bo popeljala do delavske zmage. Sodrugi, slišali ste že za Socialistično delavsko stranko komunistov.
— Slišali! se je oglasila večina.
— Le ona nas bo popeljala do zmage!
— Mir, sodrugi! Ne poslušajte ga! Razdvojiti nas hoče!
— Razdvojiti?! Vi sami ste se oddvojili od nas!
— Tako je!
—Mir! Mir! Mir!
Miru ni bilo.
Rezultat: od 1400 članov, včD' njenih o podružnico socialnodemokratske stranke na Jesenice’1 se jih je več kakor 900 vključil0 v Socialistično delavsko partij0 Jugoslavije (komunistov).
Nereportažni
intermezzo
Navdušenje, pridobljeno na revolucionarnih manifestacijah, nl o vsakem človeku trdno in tTajn°_ To nas uče izkušnje. Boj za zr^e' go revolucije je težak in v nje01 vztrajajo le močni ljudje. Revolt' cionarno razpoloženje, ki je leJ ^
1919 prevevalo jugoslovanske lovne množice, se je že naslednJ leto začelo krhati, ker ga vodstv SDPJ(k) ni znalo izkoristiti 1 uresničitev revolucije in za PTe vzem oblasti. To je začutila bur žoazija in se pripravila na Pr0t napad. Že aprila 1920. leta je Pf del prvi njen udarec v znani 2. lezničarski stavki, ki se je konca s krvoprelitjem na Zaloški ces}\„. Ljubljani. V tej stavki so sodci vali tudi jeseniški železničarji- ° prav so sprva omahovali._ ZaaJ pa so jih navdušili jeseniški * munisti-kovinarji, ki so bili !/1 jedro revolucionarnega gibanjj Jesenicah. P veliki množici prišli pred postajo in omahljive železničarje. S seboj imeli tudi orožje. Nekaj so £ imeli skritega doma, nekaj I sta ga jim dala na razpolago n rednik Perič in Malenškova en ma. Vlak vojaštva, ki so ge P slali iz Ljubljane proti	’
ni dospel. Oficirji so med Vol‘0 dobili povelje, naj se nrnej0 . Ljubljano, kjer se je že oaigr tragedija na Zaloški cesti in,in, ključila stavko, v kateri je soci_i,;h valo okrog 50.000 jugoslovans železničarjev.
Zlom železničarske stavke J, buržoazijo opogumil. V noči n 30. in 31. decembrom istege je z Obznano postavila Lorn ^ stično partijo izven zakona, *• gusta 1921 pa je z Zakonom o ščiti države odvzela mandate munističnim poslancem. Partij
šla o ilegalo.
Prehod v ilegalo je na J '.-
.	... y,____nami
Je?e:
nicah zmanjšal število P . skega članstva. Tudi delo J ,l -e stalo mnogo težje. Nekoliko ^a-je postalo, ko so leta 19i}	i:;0
novili Neodvisno delavsko P Jugoslavije. Njena jese,n!st,ia in družnica je bila zelo dela0 g, revolucionarnost delavskin
: C )e zopet naraščala. Leta 1924 jeseniška podružnica razvila n?*jPraPor' Takrat se je zbralo Jesenicah več tisoč delavcev, njimi pa je bilo tudi že mno-kmetov.
V tem letu je hotela ustraho-.ati delavstvo fašistična Orjuna. ,?‘ega dne, ko je-divjala v Trbov-i™) je hotela požgati tudi De-suski dom na Jesenicah. Z oečer-niru vlakom so se orjunaši pri-na Jesenice. Toda bili so ,erjetno prepijani, da bi mogli ^pršiti svoj zločinski namen. Če ‘v§a pa hoteli, bi ga
-	_______ „ pa morali
‘‘žrtvami, saj so se jeseniški komunisti, ki so bili obveščeni, pripravili na oborožen spopad.
kuni
čeva šestojanuarska diktatura jih surovo pretepali žene in otroke: niče. Vsa jeseniška javnost je poni ustrahovala. Leta 1930-31 so — Nehajte! Mi jih bomo bra- kazala solidarnost s stavkajočimi celo pomladili svoje vrste. V Par- nili!	in obsojala nasilje,
tijo je bil med drugimi sprejet Zioi zid se je približal žandar- Praprotnik je ob Pfeifferjevem tudi delavski pesnik in pisatelj jem.	ukoru prebledel. Umaknil se je od
Tone Čufar, ki je postal duša	— Ne vdrite v tovarno, če okna in sedel o naslonjač. Zgrabil
vzgojnega dela med jeseniškimi vam je kaj do življenja! Zvabili je kozarec, da bi ga na dušek iz-komunisti in delavci. Leta 1934 so vas bomo s seboj o kanale pod pil, a ga je nesel samo do ustnic, na odru Delavskega doma prvič pečmi in izpustili plin, da boste ne da bi si jih omočil, in ga polo-uprizorili njegovo dramo »Polom«, poginili skupaj z nami!	žil zopet na taso. Strah pred raz-
ki je po knjižni izdaji dvignila	Tedaj so žandar ji obstali.	burjeno množico ga je dušil in
prah po vsej Sloveniji, zlasti o so-	— Was ist los? je siknil Pfeif- zdelo se mu je, da se bodo prav-
cialdemokratskih vrhovih. Nič fer... Umikajo se! Zbali so se ti, kar razsula vrata in da bo po-čudnega, saj je razgalila lik de- vaši specialisti! V Nemčiji bi na- besnela množica vdrla v dvorano lavskega lažnega voditelja. Upam pravili drugače... Was? V Nem- in ga raztrgala na koščke.
j _•	— j— čijj do kaj takega sploh ne — Treba bo vsaj nekoliko po-
prišlo!	pustiti, sicer bo zavrelo po vsej
Žandar ji so se resnično zbali. Jugoslaviji, je pomislil... Milijon Iz Ljubljane poslana žandarska več ali manj ... in naenkrat se mu četa je bila premajhna, da bi je zazdelo bogastvo nesmiselno. A ukrotila tisoč glavo jeseniško de- le za hip! Preveč je bil navezan laostvo. Takoj ko je prispela na nanj in nanje, ki so bili še bolj
si trditi, da je bila Čufarjeva drama »Polom« dobra predpriprava
za veliko stavko javorniškega in
______________c _____ jeseniškega delavstva leto kasneje.
Preveč je gradiva, da bi s krat- Pokazalo se je to, kar je Čufar
Lažni voditelji vseh
"3 podobami prikazal bolj jeseni- legalnih delavskih strank na Je-
sl?ega delavstva v obdobju med senicah so delavstvo hoteli od- Jesenice ,so se v protest začele za- bogati kakor on. Pfeiffer, ki z izjema vojnama. Morda bom sto- vrniti od stavke, a so ostali osam- pirati trgovine in obrtne delav- razom obraza ni izdal, da se je r,l to kdaj pozneje, če bom se- Ijeni. Delavstvo jih je spoznalo in c’eda temu kos. O obdobju, ki ga se združilo enotno okrog komuni-2aiemam o tej polreportaži, bi stov. Vpliv Partije kot vodilne Se dal napisati velik družbeni ro- sile v boju delavskega razreda je ^n, za katerega pa bi človek narasel in ni splahnil nikdar več.
Potreboval leta in leta vztrajnega Nasprotno, delavstvo se je okle-Ustoarjalnega dela. Sicer pa .,. nilo Partije in šest let kasneje za
n x. • • . _ *	" *	-	•	••
Prevzem ielezarne
Leta so tekla. Buržoazija se je VTdila. Preganjanja komunistov ,n najbolj zavednih delavcev so Se Drstila. Zapirali so jih in inter-a‘rali, nekatere pa celo izgnali države. Toda to večine jeseni-
skih komunistov ni omajalo. V	___
s°ojem boju so jekleneli. Živkovi- še naslednjo podobo.
čelo pod njenim vodstvom osvobodilni boj.
Žal mi je, da sem moral s tem nereportažnim intermezzom izpustiti mnoge zanimive in žive podobe iz boja jeseniškega proletariata in iztrgati iz celotne snovi le
Strah pred množico
. Avgust Praprotnik, ljubljanski sta te dni prispela na Jesenice. Če bankir in solastnik IVestnove to- sediš v Ljubljani ali kje drugje, barne, se je pravkar vrnil s poga- daleč proč od tistih, ki zate lanj. Prezirljiv nasmešek, ki mu ustvarjajo in ki jih izkoriščaš, N igral na ustnicah prvi dan kjer in kadar koli le moreš, ti niti ffaofce delavstva javorniških va- na misel ne pride, da bi se sila, ki Jarn, se mu je te dni, ko so za- te bogati, lahko dvignila proti cyi stavkati tudi jeseniški delav- tebi. Zato ju je občutje strahu, ki ci,’ razblinil. Ko je vstopil o ka- sta ga danes prvič občutila, zme-z,Dsko dvorano pred katero sta dlo in vpletlo o njun pogovor ne-*‘razi/a orožnika, se je ob oknu zaželen odmor. Spogledala sta se ganila postava starejšega rdeče- iskreno, ne tako kakor prej, in asega moškega. Dvoje vodeno oba sta vedela, kaj sta ta hip Navih, strogo preračunljivih oči Se je zazrlo v prišleca. Njegove Ustnice niso odzdravile, samo zga-ntle so se v suho vprašanje:
IVie?
Miha Klinar:
PESEM ODETO V
Mi nismo imeli nikoli njiv, ne pisanega polja.
Nad nami le dim se gostil je ves siv in pil nam je luč vesolja.
Zato tako bled je naš obraz, brez bleska naše oči — in le pradedov večni ukaz nam v srcih gori.
In ta ukaz nas žge, tako žge, bolj kot martinovke žar ...
Kdaj kot martinovko nas predre čas — železar? —
mučil s prav takimi mislimi, ga govem telesu, so se vdinjali tujcu. _-.i_t_2.-i i_	Qn pa, vajen trpljenja, ni klonil.
je potolažil, ko je dejal:
— Herr Praprotnik, koliko mislite, da bi morali popustiti...
Nedokončani
epilog
Začel je boj proti krivici in nasilju in o tem boju zmagal. Iz de-lavca-proletarca je postal delavec-upravljavec. Njegova pol gre na-prej...
Pod mano je dolina, ovita v večer. Zvezde so razsute nad njo, zvezde nad plavži. Lepe so, otožno lepe kakor hrepenenje... Toda, kaj bi z zvezdami! Nisem pesnik zvezd ... Zbledele so v svitu železnih ognjev in tam ob ognjih so ljudje, ki ustvarjajo bodočnost.
Ne zamerite mi, če sem včasih
Sedaj te razumem, Silva, ti plavolaso dekle. Kot otrok si bila med množico in tiste dni pred štirinajstimi leti si mi pravila o ženi, ki je obležala v prahu in nato povila mrtvega otroka. Nihče ni kaznoval te krivice. Šla je ne- mehak, bolj mehak, kakor se spo-opaženo mimo življenja. Ostala dobi za ljudi v naši dolini. Toda pa je v tvojem mladem srcu in vaša pot je tudi moja pot. Zato
J
zapisala si jo tudi o moje srce.
Daleč je že od tistih dni in težko pot je prehodil jeseniški delavec. Toda to še ni bila njegova najtežja pot. Takrat ko je fašizem zasužnjil Evropo, to deželo naj-
bom skušal biti močim kakor vi.
Kdaj bomo dokončali epilog našega boja?
Pravite: vprašanja so odveč! Naša dolžnost je, da ustvarimo svet, ki bo vreden krvi in našega
večje lepote in največjega zla, se je znoja. Če hočeš odgovor, išči ga dvignil proti krivici in zlu. Tisti, v delu. Sreča, rastoča iz njega bo ki so živeli kakor pijavke na nje- naš epilog.	Miha Klinar
Praprotnikov obraz je izgubil smeje
mislila.
— So! je po tem nezaželenem odmoru siknil Pfeiffer.
— Z letaki in lepaki tudi nismo ničesar dosegli... Javnost se
TONE ČUFAR: „P0L0M“
isanju o naših težavah, in zopet je zavladal
Pred dvajsetimi leti, 26. in 27. maja 1934 je delavski odbor »Enakosti« na Jesenicah uprizoril Cu-
.	__	_	_	____, pis
Satnozavestne poteze in postal po- — So! n,'žen. Stal je pred drugim naj- molk.
bečjim delničarjem Kranjske in- Takrat so se železničarji na je-ciustrijske družbe, Nemcem Pfeif- seniški postaji zelo začudili. Ko 'erjem.	so odprli zaplombirani vagon, na
, Ne popustijo. Pravijo, stav- katerem je pisalo »40 ljudi — 8 je zakonita, njihove zahteve konja«, se je iz njega osula četa
Pa ne tako velike, da bi jih mi ne do zob oboroženih žandar jev. Isto- ______^	_______ w
'n°gL sprejeti.	časno je o kazini zapel telefon, desničarsko 'časopisje je v svojih
—	In kaj ste storili vi?	S policijskega komisariata so ja- »kritikah« zlivalo golide gnoja na
—	Nisem popustil... Toda vsi vili prihod orožnikov-specialistov. Čufarja in njegov »Polom«, toda dosedanji načrti da bi stavko Na Praprotnikovem in Pfeif fer je- resm-ce p,- j0 jc Čufar z njim vrnili, so se izjalovili. Inženir vem obrazu je zasijalo olajšanje. gel me’d delavstvo, ni moglo prcvpi-
katerega ste največ Novica, da so prispeli žandar ji ^ 2e dobro leto kasneje je bila ob 3 ni niogel v mehanični pre- iz Ljubljane, se je bliskovito raz- veliki stavki na Javorniku in Je-delaDcev’ da ^1 _ se vrnili širila po Jesenicah. Jeseniški zan- sen[-ca/, potrjena Čufarjeva analiza a delo. Nekaj jih je bilo zato, dar ji, ki so stražili vhode v to- desničarski u L o so pognali stroje, so jih varno in patruljirali po jeseniških banja ^aj s*aDiii drugi. Lukmanovi gasilci ulicah, so dobili nekoliko več po- ial)stva Dr
dosegel svoj namen in jih temeljito razkrinkal.
Prav nujnost in aktualna
farjevo četrto delo, delavsko dra- bina »Poloma« sta Čufarja silili k mo »Polom«. Uprizoritev je razbur- hitrici. Temu je pripisati nekatere
kala vse napredno delavstvo in jav- dramaturške slabosti »Poloma«. Ne nost, zlasti pa socialdemokratske in desničarske vrhove delavskega gibanja, po katerih je udarila. Vse
se zbali da bi z brizgalnami guma. Pričeli so se znašati nad
vrhov delavskega gi-kljub enotnosti delavstva prav voditelji strokovnih
smemo pa prezreti, da je bil Čufar še mlad, samorastnik z nepopolno izobrazbo, ki v tajnostih dramaturgije ni bil doma. Čeprav mu izrazitega dramatskega talenta ni moč odrekati, in da je pisal le za majhne delavske odre, ki so edini lahko posredovali njegove stvaritve n' iunak delavstvu. Tudi idejne slabosti, ki ^rame-
so predvsem v ozkem obsegu bor- ________
be delavcev za svoje pravice, to je samo v minimalnih ekonomskih zahtevah — zvišanju mezd, kot ugotavlja v sodobni kritiki ob knjiž-1 izdaji »Poloma«
na, bo dokončno pokazala sama uprizoritev, ki bo lahko približala to res delavsko dramo tudi ostalim odrom in javnosti, ki danes Čufarja pravzaprav ?e sploh ne pozna.
Predelava je bila potrebna tudi, ker bo uprizoritev na prostem. S tem bo poudarjen zlasti nastop delavstva, ki ga je Čufar, računajoč na majhne odre, potisnil dokaj u ozadje. Zdaj pa bo delavstvo aktivneje poseglo v samo dogajanje in tako močneje izstopilo kot glav-
Uprizoritev Čufarjevega »Poloma« ne bo samo spomenik slavnim revolucionarnim tradicijam proletariata Jesenic, niti samo vse premalo upoštevanemu delavcu-revolu-cionarju Tonetu Čufarju, temveč tudi vsemu delavskemu razredu, ki si je na čelu s svojo partijo priboril ne samo svobodo, temveč ki je tudi nositelj napredne kulture današnjega in jutrišnjega dne. S tem pa je tudi potrjena upravičenost upri-Cufarjevega
zoritve Čufarjevega »Poloma« ob in nosilec idejne zmage tako pomembnem dvojnem prazniku železarskih Jesenic.	oe
tazaL	L -“e«—‘“r“ organizacij odklonili ne samo zdru- ni izdaji »Poloma« pokojni Boris
i&sziZTzrsž K'drtl-C^ -	"*
Pripravljali so upad iz to- ljubljanskim kolegom lažji prihod llevalsko Kranjsko indastrijsko
olj’ a -°,.ll,la-elaDCl p0P°l^ma do tovarne Toda zenske so se drui6o Desničarski in socialdemo-. emogocili. Edino upanje, ki ga oprijele mreže tovarniške ograje tn kratsk. vrhoui k{ S(J ,()sWf yod.
imam, je nasilni zlom stavke, zagnale strašen krik, ki je pnva- s(vo nad delavst s svojo Poši,™1 1? oscbn° obljubil da bil pred tovarno še večjo mno- sivnostjo SQ le pomagali kapita.
JJje na Jesenice četo orožnikov- Žico. Tudi Praprotnik in Pfeiffer ,u so j^kazaU vso svojo nesposobnost. Vodstvo nad revolucio-
[Pmia.li^°v. Upam, da bodo vce- sta stopila k oknu.
'erfluchte Weiber! je za- narnjm proletariatom je tedaj pre-
Pdi delavcem ponižnost. ~~ In kdaj pridejo ?
— Hf____l_• 1_ .• L :jž x „
toda borbena in enotna Partija.
klel rdečelasec. . Kje neki se mu- ^ si^er M in maloštevdna de vasi ^specialistu, Herr rra-vratnik? Pa ne da bi se zbali
babjega kričanja?	Tone Čufar je napisal »Polom«
Tedaj so prišli... Bajoneti so	u letih 1933-34. K pisanju »Poloma«
p aDaIa poletna vročina. Zunaj,	se svetili v julijskem soncu. Žene	so ga vzpodbudili dogodki leta 1932,
tovarniško ograjo je bilo	in otroci pa se jih niso prestrašili,	ko je KID pod pretvezo krize, v
sii? De® žena in otrok, ki so no-	Se tesneje so se oprijeli tovarni-	resnici pa le zaradi še večjega iz-
og . ano stavkajočim. Onkraj	ške mreže. Žandarji so si s pu-	koriščanja delavstva odpovedala de-
pa se je tačas zbrala mno-	škinimi kopiti utirali pot. Neki	lo vsem svojim delavcem. Ob po-
a delavcev.	žandar je s kopitom udaril nosečo gajanjih za novo kolektivno pogod-
U^l^Protnik in Pfeiffer sta se	žensko. Zrušila se je o cestni prah.	bo, ki je jeseniškim delavcem sita a^nda od okna in skozi mo-	Desetina »specialistov« si je	cer vrnila zaposlitev, pa je imel	auguvuija z	upruv-
*o jima šinile neprijetne mi-	utrla pot do tovarniškega vhoda	Čufar dovolj priložnosti spoznati mkom podjetja Brumom.	Brum,	ki
bil	k* se ^a množica dvig-	in hotela odreti v tovarno. Zid	kompromisarstvo določenih desni- Ie. v Intimnem odnosu	s	svojo	taj-
sl>od ■ b‘Pu bi zdrobila svoje go-	delavcev jih je ustavil. Visok, ši-	čarskih elementov v vodstvu delavki ar!e- Nehote ju je zajel strah	rokopleč moški je izstopil iz mno-	skega gibanja in njegovih strokov-
Morali bi biti že tu.
"ogooor se je za trenutek usta-J Kazalec na uri se je pomikal . ?‘i poldnevu. Skozi okno je jah	.
leta, ob višku ekonomske krize, je delavsko gibanje močno vzvalovalo prav v silovitih mezdnih bojih, po drugi strani pa bi prerevolucionar-na izpoved verjetno onemogočila uprizoritev in knjižno izdajo tega dela, kar bi onemogočilo Čufarju osvetliti ozadje neenotnosti in marsikaterih porazov delavskega gibanja zaradi omahljivih in mešetar-skih desničarskih elementov.
Vsa ta dejstva so za uprizoritev po dvajsetih letih terjala nekatere popravke. Režiser jeseniške uprizoritve »Poloma« je dramo mestoma predelal, toda nikakor ne v škodo osnovnemu Čufarjevemu konceptu, ki je v kratkem sledeč: Poklicni »delavski voditelj« Rajnik z dema-goškim nastopom pridobi delavstvo, skrivoma pa se dogovarja z uprav-
Derjetno jima je bilo žal, da žice in zavpil nad žandarji, ki so nih organizacij. S »Polomom« je
Slavko Smolej — Valjarne na Javorniku
nico Olgo, odide v mesto, da se prepriča o položaju podjetja, kateremu grozi polom. Olga pa njegovo odsotnost izrabi za razmerje z Rajnikom, ki pa preko nje pogreje svojo staro intimnost z Brumovo ženo. Od delavskih zaupnikov je eden na Rojnikovi strani, drugi je omahljivec, le tretji, mladi Jurman, je dovolj revolucionaren in dosleden. Ko mu nad Rajnikom razočarana Olga izda nevarnost poloma, pridobi delavstvo. Toda Rojnik z demagoškim nastopom usmeri razjarjeno množico proti upravnikovemu namestniku — nadzorniku Pernetu, ki je odpustil vse sumljive delavce. Nadzornik Je tepen, Rojnik pa hinavsko z njim kuje zaroto proti upravniku in delavstvu, zlasti Jurmanu. T oda samozavesten prihod -pravnika prekriža te načrte. Delavcem sporoči nalog uprave o znižanju mezd. Tedaj Jurman vodi delavstvo v stavko. Rojnik pobegne z upravnikovo ženo. še prej pa se Olga brez sramu vrže v upravnikovo naročje. Finale drame so preroške besede Jurmana, ki jih pove upravniku: »Za zdaj ste gospodarji, toda ne za vselej! Mi smo skupaj. Računajte s tem!« in zadnji stavek, v katerem je vse bistvo in misel aktualnosti »Poloma«: »Med nami in med vami ni več me-šetarjevl«
V ta osnovni okvir je predelo-valec-režiser posegel v treh primerih. V koliko je predelava upraviče-
Slavko Smolej — Gradnja valjarne 2100
Miha Klinar:
POJOČA MISEL
Le dvigni, misel, zdaj se pod oboke, kjer v ritmu se prevažajo žerjavi; za droben hip se pri ljudeh ustavi, da te vzemd kakor opeko v roke.
Samo tako v bodočnost te vgradijo, samo tako spoznala boš resnico, samo tako imela boš pravico, da vpletaš se v življenja melodijo.
K ljudem se nagni pod zemljč v kanalih, na kable zaigraj kakor na strune, spremeni v spev načrte in račune in vžgi se, iskra svetla, v vseh stikalih.
Zagori sinje kot varilni plamen, odvari s sebe vso navlako staro, izžgi s sveta laž temno in prevaro in snemi vsa bremena s trudnih ramen.
— Luč bodi! dahni in nov svet ustvari, svet, kjer ljudje ne bodo več na tlaki, kjer bodo bratje si in vsi enaki, z resnico rdečo srca vsa prežari.
KULTURNI ZAPISKI
SVOBODAŠKA MISEL
se je v Trbovljah razplamtela
Mirno lahko trdimo, da je o matični »Svobodi«., ki vključuje težave je imelo vodstvo društva, Nekdaj strogo ločena pevska Trbovljah, kjer je vzniknila prva skoraj izključno delavce in ki ni' preden je izpodkopalo korenine zbora »Zarja« in »Slavček« sta se povojna »Svoboda«, svobodaška »podedovala« članov od nekda- '■ sebičnosti o posameznih umetni- zadnje čase pod taktirko istega misel najgloblje prodrla med de- njih kulturno-prosvetnih društev.] ških skupinah, ki so videle samo dirigenta toliko zbližala, da z lavce in jih tako prevzela in raz- Videti pa je, da bo »Svoboda-1 svoje potrebe in svoje želje. Ta izrazito delavskim programom

i*
k
v
v ■«,
■ V.
N
1
m-
%:
gibala, da so postali usmerjevalec Center«, ki vodi o umetniški de-vsega kulturnega življenja.	javnosti, kmalu tekmovala z Do-
Pa ne'mislite, da je bilo trbo- brničani veljskim svobodašem z rožicami Veliko poguma so morali imeti postlano. Daleč od tega! Imeli so ustanovitelji »Svobode«-Center. ko
ozkost se je do nedavnega držala skupno nastopata. Skupni nastopi celo nekaterih komunistov, zato zdaj naglo večajo solidarnost med je bilo vzgojno delo tem težje. ^ pevci. Če bi se zbora za stalno Samo en primer: lani, ko je pev-1 združila, bi bili uspehi seveda še ski zbor »Slavček« naštudiral večji, toda žal se niti eden niti

§1
večje težave kakor marsikje drugje, so vključili o društvo kar tri\ opereto »Pri belem konjičku«, so drugi zbor nočeta odpovedati tra-S tolikšno požrtvovalnostjo, kakor umetniške skupine z dvajset- do j godbeniki zahtevali več kot 70.000 dicionalnemu imenu, so si ustvarili materialne pogoje petdesetletno tradicijo in z usta- j dinarjev za sodelovanje pri vajah | ge oečje uspehe kakor pri za delo, izpolnjujejo trboveljski Ijenimi navadami in pojmovanji, j in predstavah, čeprav so prav1 pevskih zborih je društvo doseglo svobodaši tudi svoje kulturno Igralska družina, ki jo je »Svo- tako člani »Svobode« kakor pevci v dramski sekciji. Vigrani igralski poslanstvo. Resda ne vsa štiri boda« v celoti prevzela od biv- j in čeprav imajo vrsto ugodnosti > družini, ki se je zato, da bi umet-društva na enak način in z ena- ] šega kulturno-umetniškega dru-, in prednosti pred drugimi dru- j nišjca kvaliteta ne padla, otepala kim uspehom, zakaj delovni po- j šiva, pa je poleg bogatega odr- ] štvenimi člani. Izgovarjali so se,! novih članov in onemogočala raz-goji in sestav članstva so dokaj \ skega znanja prinesla s seboj da morajo opuščati »šihte« zaradi \voj mladih igralskih talentov, se različni, vendar pa čutiš v vseh tudi slabosti, ki jih srečujemo vaj. Izgovor je bil seveda jalov,! je pridružila druga, mnogo šte-novo življenje, ki buta ob plotove j zlasti na poklicnih odrih. Če saj gredo vsa trboveljska podjetja 1 nilnejša in v nasprotju s prvo starega in jih podira.	! upoštevamo še, da sekcije od vse- svobodašem toliko na roko, da sestavljena v glavnem iz delav-
Svobodaška misel se je naj- ga začetka ne delajo pod isto streho, ------------ J'’—1	I" “*■	-...........
bolj razrasla na Dobrni, v naši pač lahko razumemo,
mlade delavce in delavke za oder. Akcija je tako odlično uspela, da je ta družina Trboveljčane takoj osvojila in si pridobila širši krog gledalcev kakor prva. Razumljivo, da so starejši igralci z ljubosumjem gledali na novince. Začele so se intrige, ki bi gledališkemu življenju v Trbovljah lahko precej škodile. Toda vodjema prve in
Ime sodobnega naprednega in njegovo lepšo bodočnost. V tej ski in dramatični obliki. Vendar] druge grupe, režiserjema Malo-italijanskega pisatelja Elia Vit- na videz neenaki borbi sicer En 2 bo pazljivi bralec mogel obču- I ornu m Majdiču, je končno uspe-torinija danes ni več neznano pade .potem ko ubije glavnega titi in zaznati marsikatero fineso \10 tezav° Tesltl- r t-ankarjevin slovenskim bralcem. Pred krat- gestapovca, imenovanega Črni stila in avtorjevo misel ali čustvo,, 'Hlapcm« sta Združila Starejše m kim nam je namreč Cankarjeva pes, vendar njegovo delo nadalju- ki vendar tako neposredno udar- i dilajse igralce in s tem zaprla pot založba predstavila Elia Vittori- jejo tisoči brezimni italijanski jata in bijeta iz slehernega nje- slehernemu intngantstvu. 1 udi ponija s prevodom njegovega zgod- j ljudje, ki so se krvavo in s čistim govega stavka.	■ sJel igralci ne vodo več ločeni v
njega dela »Pogovori na Siciliju.j srcem spoprijeli z neljudmi — z Elio Vittorini, rojen leta 1908
Zdai va bomo bralcem Delavske nemškimi okunatorii in fašisti. .diriim io	nmonienih j}SKa sezona Komaj Končata, je
:y ■'
Wš
* ■

ct.
tuii^u ,ici	seszavLiena o glavnem iz aeiav- (
o streho, jim spremene delovni čas, ce jih ceVt p0ide Majdič, star svobodas, ) kolikšne društva tedaj ne morejo pogrešati. je hodil od hiše do hiše in snubil \
NAŠ NOVI ROMAN
ftH
euo vittorini: Ljudje in neljudje

II
lil
£
■ :
Zdaj pa bomo bralcem Delavske enotnosti posredovali že drugo njegovo delo, roman LJUDJE IN NELJUDJE.
Srti snTn^LImJu^u- S°	* c™ ome^enih šest" ^eZv^od^le „
K"i muSlVleZ-	» „ i' ei,«* nidmiih druit.
»Pogovori na Siciliji« bolj z za-, j	.	,7J
strtimi, manj jasnimi besedami ,	.	.	. .
zagovarjal napredek in humani-T. nni zem ter se boril proti mračnemu’ shčne9a romana morda ene nay fašizmu, kajti delo je izšlo še pod fašistično nadvlado, potem je v svojem romanu »Ljudje in neljudje« nastopil odkrito proti fašizmu. njegovemu bistvu in me-
todam ki so dolga desetletja tla- faHstične borbe celotne podjarm. čile italijansko ljudstvo. V tem ^ E„rope> saj sam	ng_
lepših v sodobni evropski prozi, ki popisuje borbo zatiranih narodov v Evropi proti hitlerjevskemu nasilju. Dalje čuti Vittorini borbo svojega italijanskega ljudstva tudi samo kot člen anti-
svojem romanu, ki je	1945. | fcje; da jo p^ali miTanski delauci
leta, je Vittorini optsal in upodo- 1	^
bil na prepričljiv in umetniški
način ilegalno, odločno in herojsko borbo milanskega proletariata j
j po ulicah Milana za isto stvar kot Grki na grških tleh in Slovenci na slovenski zemlji. Tudi
. .....	,	,. , .	..__, ta poteza, priznanje naši narod-
m italijanskega ljudstva	noosvobodilni borbi, je samo po-
cističmm Nemcem m njihovim	t/i*.
klavrnim pomagačem — italijanskim fašistom. V ospredju roma-
na stoji junak z ilegalnim imenom En 2, ki nosi vrsto avtorjevih potez, in grupa delavcev-ilegalcev, ki se zagrizeno, požrtvovalno in vedš bore za lepši jutrišnji dan. Roman je prepoln pošastnih prizorov streljanja talcev, mučenja in ubijanja poštenih italijanskih rodoljubov, je himnični spev borbi, dobroti in neuklonljivo-sti malih italijanskih ljudi in silovita obtožba nemške in fašistične soldateske, ki pa vendar ne more niti z nasiljem niti s teror
trdilo velike in prepričljive Vit-torinijeve umetnosti in spoznanja, ki je žal danes tako daleč od uradne italijanske politike do nas.
Stil romana »Ljudje in neljudje« bo morda nekaterim nenavaden, morda celo nerazumljiv, toda vedeti moramo, da je Vittorini sodoben pisatelj in njegov stil moderen v najboljšem smislu te besede. Hoteno preprost je ta stil, poln ponavljanj in dialogov, ki že sami karakterizirajo osebe. Notranji ritem stavkov, prehodi iz zunanje realnosti v človekovo notranjost — vse to daje Vittorini-
jem in krvjo zatreti borbe itali- jevemu pisanju videz poetske in janskega proletariata za svobodo intimne izpovedi v navidezni ep
Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA
..KAPITANOV RAJ'
Angleška komedija »Kapita-1 Žan, a o bistvu široko prešeren in nov raj« ni eden tistih filmov, ki življenjsko hudomušen«, obsodi, bi zahtevah mnogo pozornosti in duhovito in nevsiljivo obsodi.
»Kapitanov raj«, ki nas še zdaleč ne »vzbuja k temu, da gledamo na življenje bolj veselo«, je cilj prave komedije o resnici zgrešil. Čeprav gremo mimo tega. da ta
kaj prida besed. Zato se bom omejil le na oceno tega filma, objavljeno 18. t. m. o »Ljudski pravici Borbi«.
Mnenja sem, da »duhovite življenjske žaljivke« o genialnem kapitanu, ki si je iz želje po popolnem življenju omislil dve ženi. hotel uživati in se okoristiti z njunimi najboljšimi in najprijetnejšimi lastnostmi, a ga je to pripeljalo pred puške vojakov, ki za odkupnino amesto njega ustrele lastnega komandirja — ne moremo imenovati »zelo uspela optimistična veseloigra«. Ravno nasprotno: ta oblikovno in obrtniško odlično izdelana komedija skriva za krinko »svojstvenega angleškega humorja, zasnovanega na pogovornih efektih« nepoštene, neetične, če hočete — nemoralne poteze. Poanta filma je namreč takale: lumpu (zelo simpatičnemu o jeziku filmskih ustvarjalcev blesteče duhovitemu in pametnemu gospodu), ki je dovolj iznajdljiv in spreten, je ose dovoljeno Da zadosti svojim skrajno sebičnim težnjam (ki so o filmu posledica »težkega« živ Ijenja), sme preko sreče drugih ljudi, čeprav najbližjih, sme preko ljubezni in celo preko smrti, kar zelo duhovito tudi stori.
Kakor vemo, ima komedija vse možnosti, da nepravilne člo veške odnose in prizadevanja osmeši, razkrinka in jih tudi o humorju, »ki je na zunaj zadr-
romanu MesinskeženeCLe donne svobodan, ki se udejstvujejo na di Messma). Danes živi Vittorini n(jTU bo torej v prihodnji sezoni v Milanu, kjer ustvarja m je popolnoma podrta.
fSnrSSi)	«fakdmSOd Se POia^°
lijanskem naprednem založniku	primer niso se
Einaudiju. Zbirka I gettoni je	' th r drus(r}0m in
pomembna v toliko, v kolikor v ^ p-enričU, S *	ju
njej izhajajo dela izključno mla-	t **
nlkoM^TSt^^^Sr Seno se'£?s timnŽTspl
da Vittorini kot priznaj in na- , JjJJTdrueih^ekrAh Jp ^ k
skrbio vrizadeiJb ^ r ^ J za to so tudi številni1 tečajJse-J	L” minarP’ s*™** živahnejše poli-
neZizS!-^t 3 sodSord žlrtD°m-ki sa
ima društvo v programu za pn-Dušan Zeljeznov I hodnjo sezono.
Samo globoka doživetja morejo roditi velike umetnine, morejo platnu, kamnu ali črkam vdahniti življenje in vzbuditi v gledalcu in bralcu plemenita čustva ...
Stane Keržič, mladi, nadarjeni kipar v Ljubljani, je med osvobodilno vojno občutil veliko, nesebično ljubezen primorskih mater do borcev. Takrat, ko je izdeloval osnutek za spomenik padlim borcem v Cerknem, mu je nehote vstala pred očmi podoba Andrejeve matere, plemenite starke iz Čepljeza, ki je v partizanih skrbela zanj kakor za svojega sina. S spomenikom se je hotel zahvaliti njeni ljubezni in ljubezni vseh primorskih mater do borcev, in to mu je tudi uspelo.
Ustvaril je psihološko plastiko, iz katere resnično dihata neomajna materinska dobrota in ljubezen, hkrati pa pogum in odločnost. Spomenik, ki ga bodo o Cerknem prihodnji mesec odkrili, predstavlja starko, ki z levico ponuja mlademu, pogumnemu partizanu kruh, z desnico pa ga skuša objeti. Motiv je za Cerkljansko najprimernejši, zakaj civilno prebivalstvo je bilo malokje tako tesno povezano s partizani kakor v teh krajih.
Objavljamo samo detajl spomenika: Kip matere, ki ga je izdelal Stane Keržič, medtem ko je druga figura — partizan— delo mladega, manj znanega kipar ja Mar jana Keršiča.
Naša revolucija v filmu
Dejstvo, da je naša narodnoosvobodilna vojna sprožila nove sile, ustvarila in položila temelje dotlej pri nas neznanemu načinu umetniškega ustvarjanja, prav gotovo vetja v polnem pomenu besede tudi za našo kinematografijo. Umetniškemu ustvarjanju je naša revo lucija dala novo vsebino in v mno gih primerih novo obliko. Filmsko umetnost je ustvarila revolucija. Vsa njena tradicija je te v teh Štirih letih veličastne borbe za svobo do in novo, lepše življenje človeka. Revolucija ni dala samo vsebine in sloga, ideje in ustvarjalnega vzpona, ampak tudi filmske delavce in, lahko rečemo, celo snemalne kame re, skozi katere jo sedaj jugoslovan ski filmski ustvarjalci poustvarjajo Plod osmih let trdega dela, iskanj, razočaranj in uspehov je okoli petdeset umetniških celovečernih filmov, od katerih skoraj polovica črpa snov iz burnega časa štiriletnega narodnoosvobodilne-film kvarno opliva na mladino, ga boja. Obenem z gospodarskim
revolucijo, kako so osvetljevali	do- \	še revolucije v boju proti zunanjim	kaz, da si jugoslovanski umetni!-1
?? ,.e ,,n !iudi, kaj in kako so iz-	in	notranjim	sovražnikom. In to	prizadevajo ustvariti čim bolj Pr°'
hirali iz neizčrpnega snovnega	bo-	je	zmogel naš	film le v takšni obli	dorno, jasno, poglobljeno in Pre'.
gasiva, b mogli teh osem let	pri-	ki,	v kakršni	je bil.	pričljivo podobo revolucije z tis«'111
zadevanj razdeliti v dve obdobji.	$ časovno oddaljenostjo in utr potezami požrtvovalnega junašt'>a
ditvijo ljudske oblasti je sama po ,n izdajstva, neuklonljivosti in oma sebi odpadla potreba po aktivistič- bovanja, ponosa in hlapčevstvu, Pfe nem oziroma dokumentaričnem danosti in odpadništva, plemenit0 filmskem upodabljanju upora. Ne V/ i . nečloveškega divjanja, samo to, obenem s strokovno iz- Okoli 50 filmov je šlo mirt'0 popolnitvijo in izkušenostjo je do- nas. Tiho in skromno, nekatetl zorel čas in z njim tudi potreba, pretiho in preskromno. A jugod0'. da v filmu oživi našo revolucija vanski gledalci znajo ceniti sV°! kot gibanje, ki je ustvarilo tudi no film. O priljubljenosti, ugleda vega človeka V filmu naj bi pri- pomembnosti našega fiima govor1!0 kazoval veličastna revolucijo z ose- dejstva. Jugoslovanski film ie P? mi strahotami in trpljenjem, z vse- povprečnem številu kinoobiskova mi velikimi dejanji njenih borcev; cev na prvem mestu. Se bolj Pa I prikazoval naj bi ljudi, ki jih je omembe vredno dejstvo, da aO ta čas oblikoval in preoblikoval in filmi s predvajanjem pokrijejo r se nenehno odražal o najglobljih o sedanjih prilikah skoraj ^0-1° kotičkih njihove duševnosti Film- proizvodnih stroškov, kar ne BSP skim ustvarjalcem ne gre samo za niti filmsko tako razvitim dežela^ upodabljanj? širine in zunanje ve- kot so Italija, Anglija, Francija 1 ličine občečloveško pomembnih do druge. In še eno dejstvo fia*e1!'„ godkov naše revolucije, ampak tu filmu v prid: Od 2.000 filmov UtP di za razkrivanje duhovne globine svetovne proizvodnje jih je !e ^a. in najbolj zamotanih vzrokov in lo, ki bi se po svoji napredni ta1' posledic teh velikih odločitev. »Rila selnosti, revolucionarnosti in š je močnejša« in »Daleč je sonce«, človeški pomembnosti lahko meti.
Za prvo obdobje je značilna težnja, zajeti čim več dogodkov, prikazati čim več značilnih in po membnih momentov za razvoj re volucije, prenesti v film vse tipič ne poteze boja: množičnost parti zanskega gibanja, njegovo enotnost, predanost borcev, težke pogoje bo ja in njegove strahote na eni strani, na drugi pa izdajstvo, strahopetnost in nečloveško divjanje oku patorja. Skratka — p filmu prikazati veličino in zgodovinsko pomembnost "boroženega upora od prvih strelov do zmage. Te filme bi lahko imenovali dokumentarne kro nike revolucionarnega gibanja. Skupnost, pa naj so to dalmatinski mornarji (»Slavica«), ali prebivalci neke jugoslovanske pokrajine (na pr. »To ljudstvo bo živelo«), je težišče filma in nosilec dogajanja. Usoda posameznika je v najtesnejši zvezi z usodo skupnosti. Posa-1 mezniki so bolj nosilci nekih bistvenih in značilnih potez skupnosti ali enega njegovih delov kakor samostojno, individualno oblikova-
dva najnovejša’ filma tega obdobja, z našimi filmi o ljudski revo,
Jacij'
ki je logično nadaljevanje prvega, v in oboroženi vstaji. Okoli Pe‘ katerem nekateri, zlasti zadnji, že jih je že in še prihajajo na
tdesf1
naš«
V Beli krajini je bilo na Dan vstaje veselo Zborovalci so peli in tudi plesali. (Skupina črnomaljskih deklet pleše)
ga moramo obsoditi tudi kot tipično delo malomeščanske miselnosti, ki poveličuje egoizem, in h’ 'i kot proizvod, ki v blesteči obleki narejene simpatičnosti, duhovitosti, domiselnosti in »žive ironije« skriva nepoštene, cinične
in politično družbenim razvojem ter njegovimi potrebami je rasla, se bo atila z izkušnjami in poglab Ijala svoje ustvarjalne poglede tudi naša filmska umetnost in pri tem postopoma vedno močneje, ostreje in globlje osvetljuje dobo
in nemoralne težnje. Le kaj pore- | oborožene revolucije. Tako bi rav čejo naše žene, ko si bodo ogle-\ no po tem, kako so jugoslovanski dale »Kapitanov raj«? V.T. 'filmski ustvarjalci upodabljali našo ohranitvi in utrditvi pridobitev na-
tografije. To je najprepričljivejši do- preskromno, a dejstva govore-
»JUTRO ŽIVLJENJA«
Pisatelj tega romana, Kristmann Salvor se kmalu poroči z dorisf‘0'
ne figure. Posameznik je zanimnl kažejo te nove poteze naše kinema- platna, včasih morda pretiho filmske ustvarjalce le v toliko, ko '	"	'	'
Ukor je pripadnik gibanja, del neke celote, skupnosti. Posledica te težnje — prikazati množičnost gibanja in dogajanja v vsej širini — je dokumentarnost, natrpanost z zunanjimi dogodki in hladnost in to zaradi premalo poglobljene tendence. preveč ohlapne vpletene v samo zgodbo.
Pri oceni pa ne smemo nikdar pozabiti na veliko vlogo, ki so jo odigrali filmi tega obdobja. Takega upodabljanja in osvetljevanja revolucije filmskim ustvarjalcem ni vsilila samo neizkušenost in pomanjkanje filmske tradicije, ampak je to narekovala sama doba obnove in utrditve naše ljudske oblasti Ne smemo podcenjevati tega da je naš film, ki je prikazoval oboroženo revolucijo kot množično, enotno gibanje in poudarjal njene najvažnejše in najmočnejše poteze ter dejanja, mnogo pripomogel k
Gudmundsson je po rodu Islandec »Jutro življenja«, njegovo najboljše in najbolj znano delo. se dogaja na južnem Islandskem, njegovi junaki so ribiči in kmetje Gud-mundssonov roman je pripoved o ribiču Haldorju, zakupniku na Ka-tanesu, odločnem, neustrašnem možu, ki je prišel o ta zakotni kraj s severa Haldor je eden najizrazitejših slovstvenih likov, kar jih poznamo iz nordijske književnosti. Vse delo je prežeto z njegovim mo-
trgovcem in ostane vse do srn Haldorju sovražna. Haldorjev kon m posebno srečen, ker /e rija bolehava in slabotna z ,g Vzlic temu se skupaj preletela „ starosti. Medtem se zaljubita n! hčerka in Salvorin sin, in ,Precai. bi se imela poročiti, razkzi/®. ^ por svojo skrivnost: z0|u“/lor sta brat in sestra, ker je Ha oče njenega prvorojenca. .-.Jle-Gudmundssonovo »Jutro Z1
. _	njo« s svojim napetim	f
škim dihom, z njegovo kljubujočo] in krasnimi opisi bralca PoVZf,l..rIti
ttnlin Ifi ia na rJnmi niti nnihttiZst, in	___J - _ L _ ^ _ iia T)(l	v
voljo, ki je ne zlomi niti najhujša { in notranje obogati, je Pa nesreča v življenju.	j tudi slavospev delu, možati oa"'"
Pisatelj nam prikazuje Haldor- nosti in premagovanju narave, jeva ljubezen do krepke Salvor, ki, Roman je izdal o zbirki^* pa jo idslovi, ko se sam oženi z tovni roman« Slovenski knji21'’ nekim kmečkim dekletom. Tudi vod v prevodu Silvestra Škerl*-
Ljudski odbor mestno občine
Mestni komite Zveze komunistov
Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi
Mestni sindikalni svet
Mestni komite Ljudske mladine
ČESTITAJO VSEMU PREBIVALSTVU K OBČINSKEMU PRAZNIKU I. AVGUSTU TER 85-LETNICI ŽELEZARNE
Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI TER PREPRIČANJEM, DA BODO TI NASI PRAZNIKI MANIFESTACIJA NASE TRDNE ODLOČNOSTI V BORBI ZA URESNIČITEV SOCIALIZMA!
JESENICE
	
Delovni kolektivi gospodarskih organizacij,	
ustanov in zavodov Jesenic	
• »AVTOSERVIS«	O »RIBNIK«
• ČEVLJARNA	• POSTAJA JŽ JESENICE
• MESTNO GLEDALIŠČE	• GRADBENO PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROG
• »GRADIS«	• KURILNICA JŽ
• »IZOLIRKA«	• GRADBENO PODJETJE »GORICA«
• »INTERTRANS«	• MIZARSTVO
• »JUGOŠPED«	• TRGOVSKO PODJETJE »PLAVŽ«
• KINO	• TRGOVSKO PODJETJE »KOVINAR«
• POŠTA	• TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA«
• ŠIVILJSKO PODJETJE »MODA«	• TRGOVSKO PODJETJE »GROSIST«
• »KROJ«	• TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA«
• LEKARNA	• TRGOVSKO PODJETJE »KASTA«
• LESNO GALANTERIJSKI OBRAT	• TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA«
• »MESNINA«	• TRGOVSKO PODJETJE »ROŽCA«
• MESTNE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE	• »DOM POD GOLICO«
• GRADBENO PODJETJE »SAVA«	• GOSTIN. PODJETJE JAVORNIK - KOROŠKA BELA
• MESARSKO PODJETJE »ROG«	• HOTEL »KOROTAN«
• GRADBENO PODJETJE »PRIMORJE«	• HOTEL »POŠTA«
• GRADBENO PODJETJE »PROJEKT«	• RESTAVRACIJA »KAZINA«
• »COKLA«, BLEJSKA DOBRAVA	• RESTAVRACIJA »TRIGLAV«
• DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER HRIBAR JAKOB,	• GOSTINSKO PODJETJE BLEJSKA DOBRAVA
KLJUČAVNIČARSTVO	• »VINO GORENJKA«
čestitalo k občinskemu prazniku -1. avgustu	
in 85*letnici Železarne	vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo uspeha! \
Prebijanje
plavža
Železarna
'* . .:s




Jesenice
ČESTITA ČLANOM KOLEKTIVA OB 85-LETNICI PODJETJA
M .	#
•	Z':,...^3:
'	" v
1 ... ■
OBENEM ČESTITA PREBIVALSTVU JESENIC OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU!
OB PRAZNIKIH SE OZRIMO NA DOSLEJ TEŽKO PREHOJENO POT IN USPEHE, KI SMO JIH DOSEGLI. — TO DVOJE NAJ BO NAM VSEM SE V VEČJO VZPODBUDO ZA UTRDITEV IN RAZCVET DELAVSKEGA GOSPODARJENJA, ZA GRADITEV LEPŠEGA ŽIVLJENJA V NASI SOCIALISTIČNI DOMOVINI. _
DELAVSKA ENOTNOST.
30. JULIJA 1954 —
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
St. 31
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE V BURMI
Zgodovinski sklep
Z BOMBAMI NA SOCIALISTE
Generalni tajnik socialistične stranke in predsednik burmanskih sindikatov U Ba Šve je napovedal uvedbo delavskega samoupravljanja v burmanskih nacionaliziranih podjetjih. — Štiri obdobja uveljavljanja samoupravljanja. — Zastopniki potrošnikov v delavskih svetih. — Vneto so proučevali naše izkušnje
Burmanski voditelji
Pripadniki nazadnjaškega gibanja za arabsko osvoboditev so vrgli bom. bo v poslopje vodstva socialistične stranke Sirije v Hami. Ranjenih je bilo nekaj socialiistiičnih voduteljev, ki so bili prav tedaj na sestanku.
V Maret-Namanu pri Alepu so _ ' razglasili pripravno stanje zaradi ne-vedo se redov, ki trajajo v tej pokrajini že
KRIZA TRŽISKIH LADJEDELNIC
Zaskrbljenost in negotovost
Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču so ostali brez dela
Kovinarji Združenih
, ,	■ -S--.- — .	. .s. j k™...,..,! u u	jadranskih krajevnim oblastem že vež <i6l5gt,cri
točno, kako^ dolgo bodo trajala po- nekaj dni. Vse kaže, da režim, ki jej ladjedelnic v Tržiču so ostali brez ki so zahtevale, naj jim oblasti v .
----,-------->-	i-jj- tt-------— že skrbe delo, toda doslej je ostalo
pri obljubah.	- • ofr
K temu negotovemu položaju V prispeva svoj delež tudi s porazu^ klerikalnih, socialdemokratskih beralnih sindikatov z italijanski® industrialci, ki določa povišanje ® ' sečnih delavskih mezd za 500 Jir. k p na ne orlsrovarja novišanju življouj
samezna obdobja uveljavljanja delav. vrgel generala šišaklija, ni tako trden dela. Zadnjo ladjo »Homeric«
skega samoupravljanja, niti kako bo. j pripovedujejo predstavniki sirij- splovili, novih naročil pa ni od ni-1 pri obljubah. -------------------------'	koder. Delavci so poslali vladnim	”
ske vlade.
Burmanska ustava je razglasila predstavniki uprave in delavcev. V načelo nacionalizacije poglavitnih go- teh komitejih se bodo delavci ličili 7jB nnnraviiam st spodarskih panog: industrije, rudar-' voditi podjetja, toda odločati že ne' stopniSrv dffiveev in nnrave stva, prometa, zunanje trgovine itd. bodo smeli. V tretiem obdobju bodo Psir,bLn, in „iL, P!.	'
Toda doslej vsega tega niso mogli uvedli organe samoupravljanja po od-'ltijAna R^rma sto^fpd t	s
uresničiti, ker jim zelo primanjkujel delfcih in delavnicah, ki bodo že odlo- hitrimi korŽki klinhVLcfitni^nsta domačih strokovnjakov, kar je posle- Cali. Obenem pa bodo sprejeli delav- lost kizkf uroilvodnoltf Vomail dica dolgoletne kolonialne uprave.1 ske predstavnike v višje državne or- kanili strokmn al-nv-Država je že nacionalizirala ves no-j gane, ki upravljajo nacionalizirana telo radf ohisknied,'	Vn
tranji promet (rečni, železniški in le- podjetja. V četrtem obdobju pa bodo Se ijj ll na^ iiku^n? v’ ^Hniem
du^iskfh0podfeti,in VrSt° VeČilh in-|	T>0P0,n° -“^^avljanje. 6^deg0“vSttJ, p?oSl“Žlideloval“
‘t,2	? ?6, 3\ ...	.	,1 Zanimivo je, da. nameravajo v sa- naših organov samoupravljanja, kar
Burmanska industrija je zelo ml a- moupravne organe vključiti tudi tako jim j© veliko koristilo pri uresniče-da m slabotna. Zato mora vlada do- imenovane predstavnike potrošnikov, vanju ideje samoupravliania v Burmi, vol jeva ti obstoj tujih podjetij, v katerih se šolajo burmanski strokovnjaki.^ Toda tudi ta podjetja in druge važne gospodarske panoge nameravajo nacionalizirati. Sedaj ustanavljajo tako imenovana mešana podjetja, v katera bo vložila država 33 do 60 odstotkov kapitala, ostalo pa tuji kapitalisti. To je že korak naprej, k popolni nacionalizaciji. Mešana podjetja bodo morala solati burmanski kader.
Čeprav nacionalizacija še ni
do volili predstavnike potrošnikov in kakšno vlogo bodo imeli.
U Ba Šve meni, da so sedaj nekako v prvem obdobju. V nekaterih večjih nacionaliziranih podjetjih pa že pripravljajo skupne komiteje za-
TEŽAVE MADŽARSKIH INFQRMBIROJEVCEV
Birokratje v zagati
Madžarski informbirojevski
_	--------ojevski časopis jejo. modernim strojem, ki bi omogočili
-	za*	>frabad iSept je ponovno	grajal voditelje	večjo	proizvodnjo. Obenem pa »Sabad
jela vseh poglavitnih	gospodarskih	madžarskih rudnikov in	podjetij grad-	Nep«	ostro kritizira gradbeno ministr-
panog, vendar burmanski voditelji že	bene industrije, časopis	piše, da mnogi	stvo.	ki je napravilo »nemogoč plan iz-
spoznavajo nevarnosti	birokratskega	.strokovnjaki in tudi delavci nasprotu-	gradnje.. Zato je v. zadnjih mesecih več
deset tisoč gradbenih delavcev odšlo na-
zaj na vas. >Sabad Nep< piše. da bo vlada z odločnimi ukrepi preprečila taks- J ne in podobne pojave.
Ali ti . pojavi ne govore dovolj zgovorno, kam je pripeljal madžarsko gospodarstvo državni kapitalizem? In tudi, kam je pripeljalo madžarsko gospodarstvo birokratsko kcmandiranje Kremlja?
Guatemalski osvoboditelji. .. Tako se sami imenujejo. Ljudje, ki ljubijo resnico, jim pravijo drugače. Hlapci kontrarevolucije, ki je porušila vse upe in nade guatemalskega ljudstva. — To ime bi jim najbolje pristojalo
RAZLIČNI POGLEDI NA USODO CIPRA
NOVI SUEZ
Italijansko tihožitje... Plakat, s katerim propagirajo demokristjani svoj kongres; policaj, ki varuje izkoriščevalsko vladavino; in revež, simbol obubožanega italijanskega ljudstva
upravljanja in zato nameravajo žei sedaj uvesti v nacionaliziranih pod-' jetjih delavsko samoupravljanje. O tem zgodovinskem ukrepu burmanskega vodstva je pred nedavnim govoril generalni tajnik socialistične stranke in predsednik Kongresa burmanskih sindikatov U Ba Šve. Dejal. je, da bodo samoupravljanje uvedli : v štirih obdobjih. Za prvo obdobje je značiAna pospešena vzgoja delavcev v dobre strokovnjake in razgledane ljudi, s čemer nameravajo pripraviti delavce na samoupravo. V drugem 1 obdobju bodo ustanovili tako imenovane skupne komiteje, v katerih bodo 1
Žrtve kolonializma
V zadnjem letu je bilo na dročju Sueškega prekopa ubitih 35 angleških vojakov in 2 oficirja. 26 vojakov je bilo ranjenih, sedem pa jih je izginilo neznanokam.
London hoče spremeniti Ciper v svojo utrjeno postojanko na Sredozemlju, Grki pa vse bolj resno zahtevajo, naj Angleži zapuste
ta otok
V zadnjem času je ponovno oži. Podtajnik zunanjega ministrstva m vela razprava o usodi Cipra, grškega je odgovoril, da »vznemirjenje okrog otoka, ki ga upravljajo Angleži. Gla- Cipra koristi le komunistom in onimi sovi o morebitni preselitvi britan- ki bi radi preprečili sodelovanje dr-skega štaba iz Sueza na Ciper so po- zav? članic Atlantskega pakta«. Na-vzročili silno ogorčenje na Cipru in	•’6	.®e niti ^na tuja
v Grčiji, zakaj ti glasovi dokazujejo, I a Jpa čeprav- prijateljska (pri tem da se London noče odreči svojim samozvanim pravicam na tem grškem otoku.
O Cipru so razpravljali tudi v angleškem parlamentu. Laburistični poslanec J. Parker je zahteval, naj vlada pojasni svoje stališče do Cipra.
je mislil na- grško vlado) ne more vmešavati v namene, ki jih ima angleška vlada s svojimi kolonijami.
Obenem pa je britanski tednik •Economist- pisal, da bo morala britanska vlada prav gotovo spremeniti svoje poglede na Ciper, ki ni samo »notranje angleško vprašanje«.
OSVOBODILNI BOJ V TUNISU
Vojna okrog Kašerina
Uporni felahi so se razvili v močno vojaško silo, proti kateri uporabljajo celo tanke in topove
Francoski generalni rezident v so se tako imenovani felahi razvili v iumsu je prepovedal promet po vseh močno vojaško silo, proti kateri mo-cestah, razen glavnih, v pokrajini rajo uporabljati vse rodove suhozem-, <>krog tunizijskega mesta Kašerinai, , ne vojske.
P0°; ,.zr.° .	^ planinah okrog Kašerina j Medtem ko okrog Kašer-ina grme
divjajo hudi boj j med upornimi fe- topovi, pa pokajo puške po vsem Tu-• i-1 francoskimi kolonialnimi vo- nisu. V noči med četrtkom in petkom jafcii. b to prepovedjo je francoski ge- so borci tunizijske osvobodilne arma-neralm rezident v Tunisu priznal, da de zavzeli neko farmo v bližini Bi-
-----———___________________________ *D odpeljali njenega lastnika.
Aedaleč od Msakena pa so napadli patruljo francoske nacionalne garde ! ranili tri vojake.
Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov ca Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Doro sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava ^2-0^1, uredništvo ^2-538, oprava 50 046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici * Ljubljani 601 50*> i 221 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
Makarios, vodifeljt gibanja za združitev Cipra z Grčijo, je v petek
pa ne odgovarja povišanju življ«1-, skih stroškov. Delavci so zahteva* naj jim povišajo mezde od 3000 0 3500 lir mesečno.	...
Vse to povzroča hudo z a skrbi J' nost in negotovost med tržiškimi b, lavci. Sindikalne organizacije, ki podpisale sporazum, sicer molče, za pa so toliko glasnejše tiste organ1? * cije, v katerih prevladuje vpliv i ' formbirojevcev. Ti so napovedan J več stavk, ki večinoma niso usp® ’ ker niso zajele vseh delavcev.
KAJ VSE ZMOREJO AMERIŠKI SINDIKATI!
Sindikat izdal delavce
Voditelji sindikata industrijski^ delavcev v ameriškem mestu Detroin so ukazali stavkajočim v tovarni avtomobilov »Chrysler«, naj se vrnej na dejo Sindikalni voditelji trde, so delavci začeli stavkati samovolj' no in da je zato stavka »ilegalna 'te, škoduje kolektivnemu dogovoru ®e° podjetjem in sindikatom.	«
Podjetje »Chrysler« je eno najve«' jih v Detroi ttu. Stavkovno gibanj®’ ki ga sindikat ni vodil, niti odobri1’ je zajelo 45.000 delavcev. Stavkajo®* so zahtevali izboljšanje življenjski11 in delovnih pogojev.
Sindikalni voditelji pa niso sam0, nasprotovali stavki. Z ukazom, n.a;i se stavkajoči vrnejo na delo, so '}' dali delavske interese in se postavi}1 v nasprotni tabor, v tabor kapitaU' stičnih izkoriščevalcev.
ZDA IN NEMŠKA OBOROŽITEV
Na vsak način hočejo oborožiti Nemčijo
Nemškie pilote bodo vzgajali v Ameriki
Ameriško obrambno ministrstv0
izjavil, da se bo s preselitvijo angle- i je zahtevalo, naj mu kongres dodeli škega štaba iz Sueza na Ciper položaj denarna sredstva, s katerimi bi om°'
zelo zaostril. Dejal je, da so doslej uporabljali le mirna sredstva, a »dogodki v Egiptu so pokazali (mislil je na egipčanske napore, da bi pregnali Angleže iz Sueza), da se lahko le s silo odstrani kolonialni režim«.
gočilo vzgojo nemških pilotov v Zdr® Ženih državah. Kongres naj dodeli *a denar čimprej. Ameriški generali _.m tudi mnogi politiki namreč meniJ0, da bi bilo škodljivo vsako odlašanj0 nemške oborožitve.
Berite delavski časopis »Delavska enotnost«
Francoskim vojakom, ki so jih ujele Ho Si Minhove enote, ni bjl0 v ujetništvu prav nič hudega. Sedaj zapuščajo svoje »gostitelje" in odhajajo domov. Mnogi izmed njih bodo lahko veliko povedal1 o resnični Indokini, o svobodoljubnem indokitajskem ljudstvu
OKNO V
S V E
PLAMEN IZ LONDONSKEGA PODZEMLJA
Zgodba iz nedavne preteklosti
»Abun Haraš! V pisarno!«
Visok in plečat Etiopijec, z gostimi ornimi lasmi, je položil zaboj čaja nazaj na tla, pobral z vozlička suknjič im se odpravil proti upravi skladišč East & West Indija Docks. Le čemu ga kličejo? Že dve leti dela v pristanišču ob Temzi, pa ni imel nikdar opravka v pisarni, še mezdo je nadzornik vedno razdelil kar na dvorišču.
V prvi sobi mu je starikavi in čemerni računovodja pomignil, naj stopi naprej k upravniku Morda nu.
»Dober dam, gospod upravnik!«
»Žal mi je, Haraš, toda povedati vam moram, da ste odpuščeni iz službe.«
»In zakaj?«
»Zakaj!« je jezno odvrnil upravnik in zrasel izza mize. »Zato, ker ste temnopolti delavci prava kuga, ki razkraja naše angleško delavstvo. Saj menda ne mislite trditi, da se ne udeležujete tajnih sestankov .Društva afriških delavcev'? Včeraj je bil tukaj gospod Pearlstone, naš generalni ravnatelj, in je odredil, da moramo takoj odpustiti vse anarhiste.«
»Anarhist pa res nisem. Nasprotno, za red, za pravično ureditev sveta se borimo,« je ugovarjal Abun.
»Dovolj je tega čvekanja!« je odvrnil upravnik in zaklical v prvo sobo: »Miller, izplačajte delavcu Abunu Harašu mezdo za štirinajst dni, ker je z današnjim dnem odpuščen.«
Abun je pobral z mize kupček šilingov in odšel. Izmotal se je iz vijugastih prehodov med skladišči, obhodil stranski bazen za pristajanje čolnov in se kmalu znašel na bregu Temze,
Ura je bila devet in novembrsko sonce je že zdavnaj razpršilo meglo, ki je ponoči zagrnila reko. Okrog velikih trgovskih ladij se je gnetla množica bark in čolnov, orjaški žerjavi so se dostojanstveno sukali in spuščali težke tovore kakor igračke med trume delavcev, ki so jih sproti nalagali na vagon-čke. Zraven so grmade zabojev in bal čakale na prevoz v daljni svet.
Od visokih zidov glavne carinarnice pa tja do mračne, komaj zaznavne gmote vzhodnih skladišč je grlo Londona šumelo in bobnelo od mrzličnega utripanja mogočne žile, ki mu je kri hkrati dovajala in odvajala.
Abun Haraš se je zamislil. Toliko je dela, a njega ne potrebujejo; komaj dvaindvajset let je star, pa bo moral počivati in stradati. Oko mu je zastrmelo v črne tovarniške dimnike
onkraj reke in splavalo preko delavskih okrajev Bermondseya in Southwarka proti južnemu pasu obzorja, za katerim je zaslutil v neskončni daljini svojo rodno Etiopijo.
Prav tako kakor zdajle ob Temzi, je stal pred štirimi leti na obali Rdečega morja. Angleški mornarji so ga zvabili s seboj, češ da mora mlad človek v tujino, če hoče kaj prida zaslužiti, Ni se branil, kajti doma je bila velika revščina. Njegov oče si je zgradil hišo iz ilovice, kamenja in trave ob jezeru Tana, prav tam, kjer črpa iz njega vodo Modri Nil. Toda zgradba je stala na zemlji bogatega veleposestnika im Haraševa družina je morala zanjo garati in oddajati pridelke. Tisto leto so žetev uničile kobilice in ker oče ni mogel plačati davkov, ga je gospodar priklenil na verigo in vodil s seboj za svarilen zgled drugim tlačanom. In zato se je Abun odpeljal v Anglijo. V pokrajini Wales je začel delati kot rudar in je kmalu prihranil toliko denarja, da je očeta odkupil. Nato se je preselil v London in se poročil z neko šiviljo iz Whitecnapela, ki jo je njena rodbina takoj zavrgla, »ker se je spečala s črncem«. Imela sta tudi sinčka Billyja in družinica hi bila srečna, če ne bi bila Daisy hudo zbolela in so jo morali odpeljati v bolnico, Ubo-žica! Tako dobra in zvesta je! Le kako jo bo zdaj preživljal, pa še BiUyja, ko so ga vrgli na cesto?
Abun Haraš se je zravnal in obraz se mu je spačil od togote. Zavihtel je pest proti sivemu londonskemu nebu in vzklikni!:
»To je pravica! Očetu je gospodar požrl vse kar mu niso kobilice, volkovi, in hijene, mene pa je gospodar obsodil na brezdelje in lakoto!«
Počasi je odkorakal ob Temzi navzgor. Približal se je starodavnemu stolpu London Tower im zavil tam na desno proti okraju WhiMechapel. Dejal bi, da^ se je mimo mrkega srednjeveškega zidovja splazila v mesto temna, razkačena zver.
Spotoma se je oglasil v bolnici London Hospital na veliki whitechapelski cesti in vprašal za ženo. In glej, zdravnik mu je dejal, da pride lahko drugi dan ponjo. »Pljuča ima sicer še zasenčena, pa se bo že popravila. Dobro, izbrano hrano potrebuje im počitek. Priporočal bi vam tudi, da jo posligte čez zimo kam v južno Francijo, kjer bo milo podnebje blagodejno vplivalo na njeno bolezen.«
»Haha,« se je zakrohotal Abun, ko je zapustil bolnico. »Kako se zna buržujska svojat norčevati iz revežev! Niti za kruh ne bo! No, Pearlstone hoče imeti anarhista, pa naj ga ima!«
Ko je na severnem robu bednega whdtechapelskega okraja stopil v svoje mračno kletno stanovanje, je ves začuden obstal. Za mizo je sedel Bi!tly in si podpiral objokani obraz z dlanmi
»Kaj nimaš šole, Billy?«
»Ne smem več tja.«
»Kaj praviš?«
»Pastorjev Tom me je zasmehoval, češ da je moj oče zamorec, pa sem ga pošteno na-bunkal. In potem me je ravnatelj napodil domov.«
»Nič ne jokaj, BiUy, tudi mene so nagnali, pa jih bo usoda že potipala,«
' Drugo jutro je Abun res privedel ženo domov. Bila je vsa drobna in slabotna, toda njen bledi obraz je bil še vedno lep Pri kosilu jo je presenetil z velikim šopom rož, Biilyja pa s piškoti. Nato je oba poljubil in odšel. Za slovo je dejal: »Zdaj grem na lov.«
Kako je pameten, da se je takoj odpravil na lov za delom, si je mislila žena.
Proti večeru je sedela Daisy pri oknu in šivala; tedaj je prišel mimo sosed Joe in ji zaklical:
»Dober večer, Daisy! Veseli me, da vas vidim spet pokonci. Mi smo danes tlakovali cesto v St. Jamesu, da se bo gospoda laže vozila z avtomobili. Tudi Abun je bil zdajle tam.«
»Zakaj pa ni prišel domov?«
»Rekel je, da mora nesti v vilo gospoda Pearlstona kanto bencina za čiščenje; menda ga je sluga naprosil, naj opravi to pot namesto njega.«
»V Pearlstonovo vilo je šel? Čudno!«
»To ni nič čudnega, saj mu ni sluga storil nič žalega. Zbogom, Dadsy!«
»Zbogom, Joe.«
Daisy so obšle zle slutnje. Kakor da jo žene neka nepremagljiva sila, je hitro ogrnila plašč in stekla gologlava do prve postaje podzemeljske železnice, kjer je kupila listek za St. James; dobro je vedela, kje stanuje generalni ravnatelj londonskih dokov. Ko je na drugem koncu mesta prisopihala 5 svojimi bolnimi pljuči na cesto, je ostrmela: kakih dve sto me' trov pred njo so švigali izza temnega bloka hiš visoki pla' meni in osvetljevali večerno nebo. Tam zadaj stanuje Pearlstone in tam gori! je pomislila-Pognala se je v tisto smer in zadela onkraj bloka na strnjeno množico ljudi.
»Kaj se godi?« je vprašala
»Neki črn uh je umoril gospoda Pearlstona in mu zažga vilo. Pravijo, da jo je prej poln z bencinom. Na begu ga N stražnik ustrelil. Poglejte, tamle leži.«
In res sta v precejšnji razdalji od radovedne množice dva stražnika čuvala na tleh ležeče truplo. Ko bi trenil je bila Daisj pri njem; vrgla se je nanj. se preden sta ji utegnila osupla policaja to preprečiti. Strastno ga je objela in zašepetala: »Ubogi Abun! Tako si bil željan lju' bežni in pravice, pa so te zastrupili s krivicami in sovraštvom ...«	.
»Morilci!« je vzkliknila 111 planila pokonci kakor strašna glasnica trpečega človeštva.
Nemo