Let« XVII. V Celja, dne 4. februarja 1907. Štev. 15. DOMOVINA I M«|i nam mri«, »nt ii^iHili, ■><■ u w«d» n | , , l^SS^^J .J____ DNMMn I Vntrflo ia Kemč ijo 12 km. pol leta 6 VraTn mu*** a kron.. Za Ameriko I s«plafr|eodvsaheptttt-y»t»po»vlaai^setao- j«aa NchUlssjavli-ostl It 3.—Doplaa Maga»»Me traa I ia droge delete toliko več. kolikor znaAs poitalna. nsmre"': Na leto 17 kron. I kotoat: ia v«qe Inseiate Ia maogokraao InsortraaJ. klml, rokoplal ae aa vratca. I pol letali kronSOvtn. Nasočalnas« pdilga nptavnlMvu. plačale se vaapni. I aalsopnial_ Nam treba v tivljeoja brezobzirnosti. treba nam je večje doslednosti. Malenkostna «t»ar je, ki jo oaeajaao! Kdo izmed naa. ki Urimo takole t življenja, je ie raimiiljal o tem, da je primitivna naia doliaoat ia aikaka nevljudnost da govorimo a človekom, ki zna na* jezik aajai pa ko ie Nemec ali reaegat izkljačao le aloveaiko. Ali aa ae zavedamo ia ne eraanjeao Motat ki jib dajemo ■i sebi. če ii oae galaataoati. ki a jo je dala tnja vzgoja — damo vsakem d svoje, govorimo i vsakim kakor pač hoče - ia pri tem dosledno zapostavljamo svoj interen, sramotimo avoj narodni ponos ia tega miti ne čntimo. ker se naa zdi tako samo-obaebi umevno Ia odpadaikn aa Ijnbo govorimo i njim nemiko — pa naa ai sram saaik sebe. ni aaa niti sna te nas sliši naie ljndstvo, ki aaa moim radi tega opravičeno imenovati Ia tra-zerje, ki zahtevamu od ajega čeaar sami ae izpolnjajeao. Ia takaj ae aopet obračam do naie mladiae ia poaebej ie do naie akademičae mladiae, da nastopi ta brezobzirno in strogo z lastnim vzgledom in aaa starajte Ijadi. ki nam je iivljenje vzelo oni mladostni ogenj direktno primora, da puatimo v tem vae vljndne pomisleke t straa — in smo koasekveatni povsod do skrajnosti. z isto strogoatjo, kakor dela to akademičaa mladina med neboj < rabo narodnega kolka in aarodaih viigalie — zahtevaj mladina tadi od naa to, ker imai za to vso pravico ia doliaoat. Zopet Ma. Veliko sadaadaaea govori ia pite o Mi. Pri vsaki priloiaoati pride Ma aa vrato. Ia to ae samo po čaaopiaOi ia političuik ahodih, celo v krčmi, ko jim drage govorice zaaajka. apastijo M aa telo. Sala ia vedao Šola je tiso aeareiai kaaea. ob katerega se mor. zadeti vsak. aaj te kaj razama o tem ali ne Seveda ae udi vae politične stranke sedaj zalo brigajo za telo. To bi bilo sicer bvalevredao ter teli ia naroda v korist ko bi se to vprateaje ranaotrivalo zgolj stvarao, ae pa iz straakarskega stališča Tako ai meada tadi aovoastaaovljeoa .SL km. zvena* obeta več priataiev, ako ae bode potegovala aa petletni šolski poak. Ia to kote ravao sedaj, ko vae hrepeni po izobrazbi po aaprodka. ko ae povsod ia vedao poadarja, da ae je maogote Ia • temeljito izobrazbo vzdriati aa ponija v aedaajih razmerah, ko se povsod zaktevajo nove strokovne Me za vaak stan; sedaj pa ostani U kmet le n namen »rokovnik kmetiikih M aam itak* priauajkaje. istotako obrtnih ia trgovskik. Se to malo izobrazbe, ki ■i jo motei ti kmet pridobiti aa Ijadski ioli, ie to ti hočejo tvoji .prijatelji' prikrajšati. Na vae grlo ti trobijo aa ateaa, da šola ogromno stane Ali mislil, da n bodo a petletaim šolskim obiskom davki za bogve koliko zaiiali? Mesto, tako potrebni poak skrajšati, zaktevajo aaj od ditave. nnj u vsaj deloma priapeva k atroškom za Me ia In vendar niso malenkosti. V današnji dobi. ko odmeva v aašeir javnem življenju beseda delo ki je povečinoma ie ostala samo beseda. se vse ono mlado navdnievanje. oao mladostno idealno prekipevanje narodne zavednosti in narodnega po-noaa kaj rado nekako visoko potiska v stran in meče med staro obrabljeno sar» i« polpretekle dobe narodnega navdaševanja. V današnji dobi napredka, ko lakko zabeleiimo v politični zgodoviai natega naroda ie dokaj maajiih in večjih aapehov. še vedno bolehn naše slovensko Iivljenje na premnogih malenkostnih nedostatkih. In to opaiamo in čatimo danes morda bolj in v večji meri. ko pred desetletji, v časa prvih početkov narodne probuje. Delitev dela! Če kedaj. je ta klic in u zahteva danes nmestna in ne-obhodno potrebna, če nočemo da v velikih stremljenjih in zahtevah, ki jih stavi na naa današnje iivljenje izgubljamo suiisel za razne .malenkosti*, ki tvorijo končno tadi bistvea del oaib točk našegn narodnega programa, ki morajo biti tudi izpolnjene. Ne velikim in aamo velikim ciljem obratejao svojo potornost in poave-eajrne svoje sile — postojmo, pomislimo malo. koliko majhnega dela naa ie čaka, ki ni morda samopoaebi direktno neobhodno potrebno za naio eksistenco! Velika pozornost se je začela v najnovejšim časa obračati ljudski pro- LISTEK. Pijančevanje Škoduje zdravju. Pndavaaj* as .ntt.lkohul.krm akodi- dne 37. jaassfjs 1907 . .Narodarn dwu' > Cilja. Sčasom pa se otrok privadi takim opojnim pijačam ia zakteva jih vedno več in več. In zaulepljeai stariši se še pobahajo rekoč: .Glejte ga ,la-nezeka kako ti pije * .Moj fant. vam povem*, je tako močen, dn spije kar po celo četrt litra ia mislite da je kaj pijaa kar aič — to vam bo vreden sin svojega očeta." Tako se pobabajo Vendar pa ni znamenje moči, če se otrok ni opijaail — znamenje je le: da se je otrok vinn ie privadil. Kaj pomeni beseda .privadil" povedal bom pozneje. Omenim le še poprej, d« >0 tadi odraali Ijndje jako ponosni, če mnogo vina prenesejo in pripisujejo to svoji moči — a uzrok leii čisto nekje drugod To naj pojasnim naj-poprej z nekaterimi primerami s tem, da na kratko omenim, kako uplivajo dragi strupi na človeka, katere človek liki alkoholu uiiva kot uekaka iivila. sveti. In ni si nam treba prikrivati, | da je nate resaa akademičaa mladina nastopila aa tem polja kot reforaato-rica natega javnega iivljeaja Sama je nastopila pot dela. pot aaaoizobraibe ia globjega IjndskoizobraJevalnega dala. Par let je poteklo, ia ideje, ki jih je vrgla med nas nate mladina in jik začela z mladoataim navdateajem ia globoko premiiljeno treznostjo in doslednostjo izvrševati — so stopile v iivljenje! Začeli smo ceniti ia opošte-vati pomen in potrebo ljudske izobrazbe. Sirom Baše domovine se natanavljajo izobraževalna draitva. snnjejo se potujoče ljudske kajiinice, reformirajo ia ustanavljajo se javne Ijadake kajii-aice ia čitalnice, ki aaj omogočijo vsakemu člann naroda, da si iapopolai svojo izobrazbo ia kot del celote tadi partitipira aa skupnih uspehih, napredka ia kaltaraih pridobitvah člo-' veštva. Kakor smo v splošnem povdarjali delitve dela. tako povdarjamo takaj potrebo centralizacije proevetinegadela! Treba bo misliti na ustanovitev zveze vseh naših izobraževalnih draitev. da tako uaiogočimo uspešnejše delo in zajezimo pot oaim .kaltaraim" intrigam. ki pod trmo izobrazbe ia aaprodka agaajajo svoje straakarako-političae orgije. Mladina je aeizproaaa v kritiki, polaa idealov, polna velikik načrtov in brezobzirna je. Ne obaojajmo je radi tega. bodimo veauli take taladiae, ki ■topa s tem v iivljeaje ia prod aaa. Taki stropi so nikotin, ki se nahaja v tobaka, mišaiea. kojo ialibog vzlasti aa Štajerskem maogo jedo. opij ia vzlaati morflum. O aikotiau ia miiaici govoril bom ob drasej priliki ohiiraeje, za danes naj naslikam upliv mortna. katerega se človek aajlaije navadi, ker rarno pri morilnn najjasneje vidimo kako zlo je privaditi ae strupom. Ko vzame človek prvokrat morfln postane mu slabo, kakor če fant kadi prvo cigareto — a ko ga vzame dra-gokrat nima več težav. Če pa jemlje moriln večkrat viiva neko posebno slast tako da ga išče vedno in ieljno — kakor inopear Snopa. Pri tem uživanja morit na pride čas. ko človek brez tega stropa ne shaja več. Če ga nima ni sposoben za nobeno telesno ali duševno delo in muke telesne in duševne m tarejo. I« če dobi zopet moriina, povrnejo se mu življenske moči. A s časom opaža, da mu količine molilna, katere je vžival do sedaj, ne zadostujejo več vedno več in več ga mora imeti. Strast in poželjenje po niem ga privede konečno tako daleč, da jemlje na dan kar po cel gram tega strupa, to je toliko, da zadostuje, da se otrova 10 ljudi do smrti, klor- finist, to je človek, ki se je tako privadil morilju zahteva, vendar le ie več ia več ia pride do spoznanja. da je ni več količine, ki bi aa pomagala spraviti svoje telesae ia daievae moči v ravnotežje in silno lačne trpeti. Make so vedno veče ia vete. Človeku odrečejo vsi organi — postane suh. da ga je aama kost ia kola ia brez apa ozdravljenja mora gledati salti v obraz. Pri vseh navedenih stropih opaiamo toraj skratka sledeče: Pri prvem uživanju človeku postane slabo — kmalo se privadi uiivanjn teh stropov — organizem zahteva teb vedno več ia več — polagoma se pojavljajo slabi nasledki, dokler se človek ne zgradi v prezgodni grob. Če toraj pijanec prenese kar do i do 5 litrov vina uakrat ne da bi se upijanil. ni to znamenje njegove moči — temveč znamenje uie kroničnega zastrnpljenjr vsled alkohola; to je takega zastrnpljenja. ki ima ie svoje vidne sledove v organizmu. Tak človek se tndi ne čnti več zdravega in sknša se zdraviti — na različne načine — a previdi. da mu je najboljše zdravilo le alkohol in vedao le alkohol: daai le navidezno. Saopaar časti šnopa kot zdravilo U te ga ima aekaj pod kap«, je ie za silo imoten za delo. Tndi zahteva vedno aočaejtega šaopsa. Navadni iaopsi kot brinjevec, tropiajevec. sli-vovka so mu ie aedolina vodka — on potrebuje čisto odarae iaopae. ki imajo v sebi takoivani .tasel* ia ki prav igejo. Ia če ma zjatraj slabo prihaja in bljnva, mn teiave olajša poiirek ii frakeljčka. Zdi se mi tak rovei kakor zadolien gospodar, ko ga upniki hado aadlegajejo, najine posojilo To aa dene dobro — a le za trenutek, kmalo ma treba novega posojila in to Uko dolgo — dokler ni popolnoma zadolien in mu upniki ne vzemo ne le to, kar si je poprej izposodil, temveč tndi ono, kar je imel poprej. - Ia alkoholiku, ki se zdravi vedno in vedno zopet z alkoholom, konečno ne more več ozdraviti, temveč izgabi Se tisto zdravje, ki ga je imel predao je vžival alkohol. Dolg, katerega je napravil s posojili aa svojem zdravju z alkoholom poplača s svojim življenjem. (Dalj« prihodnjič I naj prav/Mm«- zidanje solskik poslopij, koje breme ubožne občine najbolj oblatijo To hi bila pomor n« pravem mesta in to naj bi vse štrankc enoglasno zahtevale. Nedeljski nadaljevalni tečaji ae morejo nikakor uadomestiti triletnega redne?« -»olskeg« obiska. Povsod se sliši, da gospodarstvo peša. ker primanjkuj« delavcev Da bi pa bili ravno otroci poklicani rešiti to težavno vprašanje, ne more nikdo resno misliti. I »a pa tndi otroci vendar kolikor toliko po svojih močeh pomagajo pr« delu na polju, na paši itd. naj se rajše zahteva vpeljav dopoldanskega ponka. o kojem govori nov šolski zakon Šola s iem ne bo nikakor trpela, naspmtno. ravno pridobila bo s tem. Saj pravijo imenitni pedagogi, da je popoldanski pouk malo vreden in skn-šeni zdravniki trdijo, du je otroškemu zdravju škodiiiv. S tem bi bilo kmetu tudi nekoliko pomagano. V največji blagor bi pa bilo otrokom samim Opoldan bi 4oma dobili toplo kosilo, dočim morajo sedaj ves dan prestradati ob kraku in vodi Veliko se je razpravljalo iu pisalo o uesledkih slabe in pičle hrane. Znanstveno se je ie velikokrat preračunalo in dckozalo. koliko hrane potrebuje otrok, da se krepko razvija. A vsi ti lačuni. vsi ti dokazi ne izdajo nič. dokler se lačnemu otroškemu želodčkn v resnici ne pomaga. Košček kruha, ki si ga otrok prinese s seboj, vendar a*- more zadostovati za ves dan. Kjer imajo otroške šolske kuhinje, je seveda drugače Ali koliko je takih srečnih krajev? Velika večina šol ne vliva teh dobrot, ker so največkrat krajevne razmer«- take. da se taka dobrodelna naprava ne more ustanoviti. Na tem polju čaka torej se veliko delo Ako bodemo vsak svoje zahtevali, kaknr nerazsodni otroci, vtegne se nam naša. z nami itak ne preveč Ijubeznjiva mati vlada v obraz smejati. In to po pravici Saj otrok, ki sam ne ve. kaj hoče. navadno ne dobi nič. Stvar je torej važno ter vredna temeljitega, vsestranskega razmotri-vanja. Sloino. brez strankaeskih namenov stopimo pred rlado ter ji glasao povt-jmo svoje zahteve. Raz por med nami koristi le našim nasprotnikom. Saj veste: Divide et irapers. Svetovno-politftni pregled. Dtnit iilili Koncentracija čeških strank se ni posrečila, dotična pogajanja so ae razbila Vsaka stranka pojde za se v volilni hoj. Knez Kari Anersperg je objavil v _N Wr. Tgbl." članek o stališču vele-posestva v bodočem parlamentu. V tem članku pravi, da v strankah socijalne demokracije in velekapitalistov ni mesta za narodne težnje, dočim agrarizem nikakor ne stoji na poti narodnim prizadevanjem. Veleposestniki se morajo zato pridružiti agrarcem ter na tak način stopiti v zvezo z ljudstvom. Ta zveza bi odprla veleposestvu lepo bodočnost. ..Mislimo si agrarizem sloneč na širokih vrstah malega in srednjega posestva tesno zvezan z veleposestvom. z njega gospodarsko močjo, inteligenco in družabnim vplivom ter dodajmo tej zvezi še politično moč. katero ima velepoaestvo v gosposki opornici in za sedaj tndi še v deželnih zborih, potem sprevidimo. da bode agrarna stranka od vseh drugih v bodočem parlamentu najbolj poklicana, biti no-siteljica državne politike". — Dodajmo temu le pripomnjo. da je fevdalno velopoeestvo in aristokracija prav tako internacijoaalna. kakor vdekapitali-zem in da torej nima in ne more imeti smisla za narodne potrebe ia težnje, dočim socijalua demokracija priznava narodno avtonomijo. Nadalje treba pomisliti, da bodo mali in srednji posestniki drago plačevali to vzvišeno zavezništvo fevdalnih veleposestnikov s tem. da bodo vsi poljedelski zakoni prikrojeni na korist veleposestev brez. obzira na malo in srednje posestvo. Gospodarska razlika med veleposestniki in srednjim in malim posestvom je pa po priliki ista. kakor med veleobrtniki in malimi obrtniki. Mogoče je pač. da pride do te zveze, o kateri piše knez Auersperg. a če pride, bode našim slovenskim kmetom gotovo samo na škodo, kajti koristi slovenskega kmeta iu plemeni-taškili veleposestnikov so si naravnost nasprotne! Vodja nemške uarodne stranke je priobčil članek .Narodna politika dejanja". v katerem poziva Nemce, naj se združijo v dve mogočni grupi: naprednjaki v jedno. klerikalci v drugo v narodni vprašanjih naj hi postopali složno v čast in prid svojega naroda. Pravi, da Nemci ne zahtevajo, da bi vladali nad slovansko večino, ne bodo pa tudi nikdar služili. .Aparat zakono-dajstva ne sme delati proti nam in kar je le vjžnejše ne sme teg.i delati tudi še bolj v živo posegajoči aparat državne uprave. To je zahteva narodnega obstanka o tem ni prav nikake diskusije. Ne isgovarjamo si predpravic, prednost in vodstvo si bomo znali pa v prostem tekmovanju pridobiti-. Te besede vzemimo si tudi mi k srcu. razraišljajmo o njih v sedanji volilni dobi. bodo naj nam merilo ali utež. s katerim bi morali meriti ali vezati tndi naše bodoče poslance. Novi ogrski pravosodni minister je Gftnthor. Poslanec Hollo je odklonil« to čast, ker ne mara ministrski službi na Ijnbo prekiniti svoje delovanje kot časnikar. O bivšem pravosodnem ministru Polonjrju poroča ..Magjarszo". da se ga je vlada odkrižala s tem. da mu je izplačala iz dispozicijskega fonda 300.000 K — odstopnine. Poslanec Lengjrel je izjavil, da je prepričan, da Poloafi ne bo v resnici tožil — in da bode. kakor še vselej do sedaj, pravda potlačena. Cista stranka prava se nikakor neče vdati ia hoče s svojo obstrakcijo vlado prisiliti, da sabor raspusti. Ran PejaAevič se je o razpustu sabora pogajal z ministrskim predsednikom We-kerlem in se bode v par dneh pokazalo. ali bo v resnici treba sabor raz-pnstiti ali ne. Vmmmjm — Baslja. Volitve prve stopinje so dovrtene. Izvoljenih je 7835 volilnih moi. Od teh jih je 2292 monar-histov, 4042 pristašev zmeruih strank. 99 kadetov. Med 3301 volilnim možem malih posestnikov je 1516 duhovnikov. — Srbija. 0 novih pogajanjih med Srbijo in Avstro - Ogrsko pravi „Fremden Blatt". „ Pogovor med novim srbskim poslanikom Simičem in baronom Aehrenthalom je bil jako pre-srčen. Aehrenthal ni rekel, da je na temelju note srbske vlade nadaljnje pogajanje nemogoče, ampak da ga veseli. ds so obnovljene zveze med Srbijo in Avstrijo." — Čraa gora. Knez je poveril Andri Radoviču sestavo novega ministrstva. Radovičev kabinet šteje sedaj ie samo tri ministre: Radoviča, Iva-noviča in Ceroviča. katerih vsak vodi po več ministrstev. — Švedsko. Vlada je predložila državni zbornici zakon o volilni reformi in sicer v tem smislu: Za drugo zbornico (poslansko zbornico) se vpelje splošua volilna pravica po proporejo-nalaem sistema, v prvo (gosposko) zbornico bodo volili pa deželni zbori. Volilna doba bode znižana od 9 na 6 let. Amerika. Razmere med Zje-di njeni m i državami v Severni Ameriki in Japonskem so zelo uapete. Japonci zahtevajo z vso odločnostjo, ds nuj se njihovim otrokom v Ameriki ipo-sebno v Kaliforniji) dovoli /shajati z belimi otroci v iste javne šole Aroe-rikauci se temu upirajo , Japonci so pa dali nekak ultimatum — in da ne pride morda radi tega do vojske, bode amerikanska vlada prisiljena preklicati svoje naredbe proti Japoncem. Slovenske novice. i iajtrak«. — Za „8okolskl dom v Olju je daroval br. dr. Dragotin Treo. odvetnik in dež. poslanec v Gorici K 100" s pri stavkom, da bode daroval še 100 K. ko se bode pričelo z zidanjem -So-kolskega doma". V toliko popravljamo zadnjo našo notico. Predsedstvo Češke Sokolske Zveze je izrazilo v posebnem dopisu svoje simpatije .Oljskemu Sokolu- ter ga navduSuje k važnemu podjetju stavbe lastnega .Sokolskega doma"*, v katerem se naj bi društvo v bodoče se bolje razvijalo ter pridobivalo pod svoj prapor novih in novih delavcev, navdušenih rodoljubov in borilcev zn slovansko stvar. Predsedstvo C. O. S. zagotavlja »Celjskega Sokola" podpore, katere visokost bode odločil odbor C. O. S. v svoji prihodnji seji. Nadalje zagotavlja br. predsedstvo Č. O. S. ds hoče po dokončanem V. vsesokolskeni zletn z vsemi močmi podpirati podjetje ..Sokolskega doma" v Celju, kar sedaj ne more. ker morajo osredotočiti vse svoje moči ua uspeh V. vsesokolskega zleta.Ta prijazni bratski dopis predsedstva C. O. S. bo .gotovo najlepša vzpodbuda našim Sokolom. Tedaj naprej! — Plesal venček ^Slovenskega trgovskega društva v Celju*4 due 2. svečana t. I. vspel je nepričakovano dobro. Obisk je bil tako velik, kakor-šnega v (VI j n ob enakih prilikah že dolgo nismo videli. Goste smo videli iz Ljubljane in iz raznih krajev na Spod. Štajerskem, posebno častno je bil zastopan .Slov. trg- klub v Mariboru*. Pnro četvorko je plesalo 70 parov, četrto pa 40 parov. Opomniti se mora. da je obisk zunanjih gostov prevladal onega domačinov, posebno pa je bilo razmeroma število plesalcev premalo. Zabava je bila popolnoma neprisiljena domača. Ples je trajal do pol 5. ure zjutraj. Gmotni uspeh utegne biti z ozirom na veliko požrtvovalnost našega tr-govstva zelo ugoden ter bodemo še o tem poročali, čim se zaključi račun. — ljudskega škoda, katerega je sklical celjski okrajai odbor .Narodne stranke" včeraj v veliko dvorano ..Narodnega doma" v (»ju. se je udeležilo čez 200 po pretežni večini kmetskih ljudi. Na dnevnem redn so bila predavanja gg. dr. Rožiča, ekonoma Pilihu in potovalnega učitelja Goričana. Prvi govornik se je dotaknil splošno najbolj perečih kmetskih vprašanj kakor visokih deželnih, občinskih in okrajnih doklad aa zemljiški davek, razkosan osti zemljišč, pomanjkanja delavcev, dragih posojil, premajhni strokovne izobrazbe, času neprimernega obdelovanja zemlje, triletne vojaške službe, vojaških vaj. ki se vrše ob časn najnujnejšega dela. visokih stroškov. ki jih povzročata kmetskim občinam stavba in .vzdrževanje šol. preskrbovanja vojaštva z živili potom kmetskih zadrug, razdol-žitve posestev in zadružništva ter opominjal koncem svojega govora navzoče, da morajo biti v stanovskih kmetskih vprašanjih složni z vsemi stanovskimi tovariši, četudi so morda dragega političnega prepričanja. G. ekonom Pilih je poljudno razlagal koristonosno rejo krav mlečnic in povdarjsl potrebo dobrih hlevov in primerno gnojenih travnikov. G. potovalni učitelj pa je v kratkih besedah orisal sajenje ia gojenje sadnega drevja in porabo sadja. Imel je tudi seboj vzorce najboljlib ovočnib vrst. Predavanja so trajala 2 in pol ure; med poslušalci se je kazalo veliko zanimanje za izvajanja govornikov Po dr. Božičevem in Goričanovem govoru se je vnela celo živahna debata, ki kaže. dn s*- ljudje v resnici zanimajo za svoja stanovska vprašanja ter tndi sami premišljujejo, kako bi se dala najbolje rešiti. To je v resnici dobro znamenje ler nam jamči za to. da je nastopljena pot pouka in samopomoči prava pot. ki vede do boljše bodočnosti k me takega Ijndstva — Umrla je v nedeljo 3. t. m v Med logu v «6. letu svoje starosti go*pa Frančiška Lipovšek; pokojnica je bila sestra prof. Iv. Krušiča v Celju. — Odkrita beseda. N« občnem zboru podružnice nemškega ..Schul-vereino" v Celju je dejal učitelj Aistrich. da zasleduje .Schulverein" v prvi vrsti germanizacijo Slovencev in se hvali, koliko slovenskih renegato\ štejejo spodnještajerski nemški kraji, zlasti Celje. Zato smo se zelo čndili, ko smo čitali v graški tetki oklic istega društva, ki tarna radi zatiranih .bratov" na Spodnjem Stajerju in ubogih .nemških" otrok, ki morajo obiskovati slovenske šole. Kako se to njema ? Pač menda tako. da ne smejo gospodje v večjem listn povedati, zakaj se gre; morda bi izostala marsikatera kronica Zato pa lažejo. — Celjsko podružnica šteje 160 članov: osrednjemu vodstvu je izročila 52H K. Za prihodnje leto upajo na 400 članov. Med člani so po večini zastopani nemški celjski obrtniki. njih slovenski odjemalci naj si to zapomnijo in se po tem ravnajo, ako nočejo postati |»osredno ponemčevalci slovenskih otrok. Sicer pa Nemci itak sami priporočajo geslo: Nemec k Nemcu! To je pač za vsakega Slovenca dovolj jasno! Pokažimo jim. da to kar je njim dobro je tudi nam prav. Svoji k svojim! — „Deatsekes H sns" Ia draginja. Vse je postalo dražje in ni ga skoraj človeka, ki ne bi jadikoval o občni draginji. Da pa bodo postali tadi celjski Nemci dragi svojim lastnim bratcem nasproti s še danes neotvor-jeno .Ziringburg Deutsches Haas", tega si nismo mislili! Vobče znano je. da so zidali svoj .dom" brez denarja, a zidarji so sedaj tako nesramni, da zahtevajo plačilo za svoje delo! Ker pa naši prijatelji nimajo dovolj cvenka. potrebujejo pa precejšnjo vsoto, so si stvar premislili tako-le: Najmanjša vstopnina h koncertom, ki se bodo prirejali v „D. H.", bo znaiala dve kroni! Zakaj pa tndi ae? Vse je dražje, naj se torej tndi vstopnina podraži! Dobro, če bo le dovolj obiskovalcev teh koncertov! — Celjski .laslkvereta" je te delj časa pasiven, to je jaraa tajnost celjskega mesta. Gospodje v tem društvu vsled tega mislijo sem ia tja. kako bi bilo mogoče poplačati razne dolgove in na kak način bi ae slednjič posrečilo. napolniti zopet društveno blagajno tako. kakor je bila — v blaženi preteklosti. Nič ne bi imeli zoper to ia niti omenili ne bi cele stvari, ako ne bi bilo pri tem nekaj drugega, na kar opozarjamo merodajne oblasti! — V kratkem bode priredil .Masikvemn" javen koncert svojih gojencev — ka kontnih je že priredil več — ia pri tem koncertu bodo pobirali vstopnino Gojenci „godbeoe šole" so večinoma dijaki tukajšnje gimnazije. Javni koncerti učencev pa se ne smejo prirejati irugače. kakor vstopnine prosto. «1: če 2«- zahteva vstopnina, potem yx»rk ia obrniti v dobrodelne n a tu * n e Tako zakon! Ali pa se ravna MoviVverein" po tem zakonn? Nikakor ue' Pn teb koncertih zahteva Vstopnino. M M* De uporabi /m dobrodelne namene, ampak jo vtakne v svojo medlo bln-gn;no Potemtakem so ti koncerti le u Iu da si opomore .Musikverein" gmotno /op?t na noge! Opozarjamo jrimttiMJHko ravnateljstvo oh to dej-stru. sicer prav rado vukne svoj uf- v popolnoma nedolžne stvari! .Nemška Mila « Hrastniku. Občinski ud bor trboveljski >e * svoji «»eji HI januarja / vsemi pr»«ti enemo {tImmu il.-iller' /.a vrni I pro*njo 7.a ustanovitev uem-ške *ole v Hrastniku Proti ustanovitvi mi •_'hi-vv«li tndi Nemri i a »41 ti Leillerja. - V pokoj > »topil kusto> vseučilišču«- knjižnice g. dr. Kr Simonič. doma > Ivanjkovnh pri Ormožu. in bil ob >e> priliki odlikovan z viteškim knžeem K ran« Jožrtovega reda Bralno in pevsko društvo .Maribor" «e je s I svečanom preselilo v nove društven«- prostore in » drugo nadstropje .Narodnega doou~ Ker trna društvo M»daj prav prijetne prostore, upamo da bodo dru-stveniki bolj zahajali v društvo, posebno pa -e. ker bo na razpolago več časopisov Kazven lokalnih listov si je društvo nabavilo »ledeče .SI Narod". .Domovina" .Narodni list". .Novi *4«»v Mnjun" in .Tagespost". Drnstvo )e tudi prič«do s tuir.hn-iM*kitni vajami ustanovila sta -p dva /t-ora. • den za novince m .*den za stare Nadejamo dn naiu društvo .Maribor* s svojimi tambnraši priredi veckral p.u prijetnih uri« saj smo že dovolj dolgo |H><:rešali v ..Narodnem domu" "vojih tambuia.sev Haribor«ke novice. Tatica, ki ie bil začetkom prosinca izmaknil gostilničarju v kazini srebrnine za 100 K. «o «tai dobili Imenuje se llaring — Pki*tei je menda i/, potrebe, ker je bil lire/ posla Itetomor > lariboru. Prete-ren» petek, dne I suSra 1.1. se je našit« v -tolni cerkvi pod klecalnim stolcem mrtvo v mnje zavito truplo n««voroje-uega olroka moškega spola Ker so pa zdravniki konštatirali. da je bil otrok l*o|«oin<*nM razvil ter prišel iiv na svet. ni dvomu, da se je zgodil umor. O zločinski materi m duha ne sluha: in«»-goče hodo najden«- cunje spravil«- morilko v roke pravice. — Velik plen bralnega in pev-skega društva .Maribor" je pred vrati. Vabila so se 2« razposlala, zatorej Se enkrat opozarjamo vse tiste, ki niso dobili vabila ter se hočejo udeležiti plesa, da takoj javijo svoj naslov dm-ilvfnfitn otlboiu Kakor m* sliši, je zanimanje La ta ples velikansko, ne samo v Mariboru, ampak tudi od zunaj. Prepričani smo . napr«j da nam bo bralno društvo .Maribor' nndilo v soboto prav prijetno zabavo. P|e>alk<-iu plesalci, v soboto na noge! Zgodovinsko društvo za Npod Štajersko jf imelo v sredo. 2H. m. m v restavraciji .Narodnega doma' v Mariboru svoj izvanredni občni zbor. Razpravljalo se je o bodočem slovenskem muzeju za Spodnje Štajersko. Občni zbor je sklenil razposlati zaupnim možem v okolici nabiralne jnile. * katerimi bi se naj pridobivali podporni udje. ki se zavežejo skozi štiri leta plačevati p«, en«, kron«, na leto. N» ta način in pa s posebnimi listki, oziroma bloki hi se dobila primerna vsota za zidanje posebnega doma. kjer bi zraven muzeja lahko imel« tudi druga mariborska društva svoje prostore. posebno p« .Sokol" svojo telo- vadnico. Z nabiranjem se bo pričelo šele jeseni, ker zdaj za časa volitev bi se stvar slabo obnesla ali pa sploh pozabila. Stvar sama na sebi je res hvalevredna, a pripomniti moramo, da je pri nas vse premalo zanimajo za to društvo, za čegar obstanek žalibog Se veliko mariborskih Slovencev niti ne ve. — Podratenje mila in stekla. Zveza avstrijskih industrijalcev naznanja. da so zopet podražile tvornice za milo svoje izdelke za 2 kroni pri 100 kg. Dunajski steklarji so podražili razne steklene predmete za 30 do 4C odstotkov. — Zborovanje štajerskega uči teljstva, ki se je vršilo dne 2. svečana v Gradcu v veliki Štetanijini dvorani, se je obneslo prav impozantno; navzočih je bilo nad 2000 učiteljic in učiteljev iz ccle Štajerske; Slovenci so bili razmeroma najbolje zastopani. V pred-sedništvo zborovanja je bil izvoljen izmed Slovencev g. Armin Gradišnik /a I. podpredsednika Shoda se je udeležil dež. in drž. poslanec, dež. odbornik g. Franc Kobič in 11 nemških deželnih in državnih poslancev. Pismene pozdrave oziroma izjave, da hočejo podpirati težnje učiteljstva. pa so poslali železniški minister Derschatta. dež. in drž. l>oslanec g. dvorni svetnik dr. Ploj. dež poslanec g. Ivan Kočevar in mnogi dragi Od .Narodne stranke" je došla brzojavka g. dr. Kukovca. . Shoda pa sta se udeležila tu«li deželna šolska nadzornika dr. Tuiulir/. in i Končnik, mnogo okrajnih šolskih nad-l zornikov in več višjih zastopnikov «le-i želne vlad« Kolika razlika v tem med zborovaujem I. 1897 in med «inim j iz I. 1896! Oni. katere se je takrat | klicalo na pomoč proti nezn«»snemu : položaju učiteljstva. oni. katerih sveta j dolžnost je bila. se zavzeti za to vprašanje in ustvariti razmere, kakor jih zahteva doba. oni bi bili 1.1896. raje uničili vse do zadnjega učitelja, predno bi se bili .ponižali" tako daleč, da bi poslušali tudi učiteljski stau sam. kaj da v stanovskem ožim želi in zahteva A sedaj ? Čestitati je učiteljskemu stanu na njega notranji, stanovski sili in moči. ki se je — v prid vsemu prebivalstva! — že v tekn enega desetletja tako razvila, da je bilo možno razmere glede nčiteljskega vprašanja v tej kratki dobi v marsikaterem ozirn že tako korenito izpremeniti! Prepričani smo tndi. da se oni, katerim se je iz tega zborovanja govorilo, ne bodo zoperstavljali! Več prihcdnjič! Kranjsko. Akademija. Dne 2. t. m. je bilo prvo predavanje iz cikla, ki ga prirede hrvaški vseučiliški profesorji. Predaval je prot. dr Ferdo Šišič: O postanku današnjega geografičnega pojma Dalmacije in o vprašanju zje-j dinjenja Dalmacije s Hrvaškem — I Profesor Šišič je spisal že mnogo zgodovinskih del. I/etos izda Hrvatska 1 matica njegove .Hrvaške zgodovine" i I del segajoč do 1586 1. ŠiSič je pro-tesor zgodovine na vseučilišču v Za-j grebu in predsednik akademije zna-I nosti in umetnosti. Slovenska, latlea je iraeno-novala svojim tajnikom upokojenega postajenačelnika g. Fr. PodkrajSka. V natečaju za to službo je stala zahteva vsestranske literarne izobrazbe. Ijetna plača znaša 1800 K — in prosili so službe priznani slovenski književniki: mesto je pa dobil, mož ki nimate lastnosti, pač lepo |>okojnino —■ iu svojo hišo za slovenske literate se pa najde v sili in potrebi kako mesto dinrnista v eni ali drugi pisarni Prmorsko. — Čevljarska zadruga v Umu Mirno je kraj črevljarjev. ki so znani po vsem Primorskem ia ki od nekdaj prodajajo svoje izdelke po v*h sejmih naše dežele. Kazni možje so si prizadevali organizovati te posamične obrtnike ter jim pripomoči do boljie strokovne izobrazbe. Dunajski tehnologiji muzej poslal je svojega potovalnega učitelja Jakoba Hnlko, da bi npeljal v Mirnem teoretične tečaje. To je pač nekaj pomagalo — sprevideli so pa vender naši mojstri, da si morajo pomagati tudi sami. ako hočejo doseči ono stopinjo strokovne izobraženosti, na kateri jim bode mogoč-e začeti konkurenco z mojstri dragih dežel in narodov. — Županstvo je nedavno sklicalo shod. na katerem se je Slo za priprave o ustanovitvi črevljarske zadruge Z ustanovitvijo take zadruge bi bilo črevljarjem pa le malo poma-gano. ker bi ostalo večinoma vse pri starem. .Naš list" stavi konkreten in dober predlog, naj se ustanovi inesto navadne črevljarske zadruge ..surovinska in obrtovalna zadruga črevljarjev." Surovinska zadruga bi imela namen naročati blago naravnost iz to-varen (ne pa iz rok prekupčevalcev) ter bi je oddajala svojim članom za ceno. ki se od kupne cene ne razlikuje več. nego kar znašajo prodajalni in režijski t roški; letni prebitek pripade delonrt mojstrom, deloma rezervnemu fonda. Obrtovalna zadraga bi kupovala od svojih članov izdelke, da jih prinaša potem na trg. Obrtnik dobi tako surovine za zmernejšo ceno in dela v slabšem času. ko ni dovolj privatnih naročil, za obrtovalno zadrugo. Ako bi se tem dvem zadregam postavilo dobre veščakc in vestne, skušene može na čelo. ni dvoma, da bi morali krasno uspevati. Crevljarji pa bi imeli od njih največje koristi. — Železničarji, katerih zahteva o zboljšanju plače in uredbi delavnikov je Južna železnica brezpogojno odklonila. kanijo stopiti v pasivno resistenco. Delavcem Južne železnice se pridružijo tudi delavci državnih železnic. Začetek pasivne resistence bode že morda 4. t. m Svetovne vesti. Baziliko v Ogleja hoče popraviti iu obvarovati pred propadom poseben odbor pod predsedstvom nadškofa Sedeja in deželnega glavarja Pajerja. Bazilika je najstarejša cerkvena stavba v Avstriji; znamenite so freske iz srednjega veka. Poljak grof l«anckoronski je spisal o baziliki krasno delo ter z njim opozoril ves znanstveni svet na to dragoceno stavbo. Njegovi inicijativi je pripisovati, da se je osnoval gori omenjeni odbor, ki bode skrbel za to. da cerkev ohrani in popravi. Svetovna telefonska mreža Po neki francoski statistiki je bila koucem leta 1905 svetovna telefonska mreža v mestnem prometu ."».28H.0h milij.. ua Francoskem 205 milij.. v Kusiji 200 milij.. v Italiji 102 milij.. na Nizozemskem 50 milij.. v Švici 27 milijonov. Predavanje za osinošolee ua gimnazijah. Mestni svet v Draždanih je sklenil prirediti zdravniška preda- vanja o spolnih problemih za osmo-Solce na gimnazijah, s pristavkoa. da a biti obisk prostovoljen in od starišev dovoljen. Ti smejo tndi even-Ino poslušati To je hvalevredna naredba. ki bi bila iz mnogo vzrokov i pri naa umestna. — Shakeapearju se godi vedno bolj slabo. Baconisti ma odrekajo izvirnost njegovih del. drugi pa so se spravili nad dela sama. katerim odrekajo ametniiko vrednost. Znano je. kako je o njegovih delih, posebno o Hamleta sodil Voltaire. Sedaj pa se je spravil nadenj tudi Tolstoj, ki odreka njegovim delom vsako umetniško vrednost in pravi, da so patološka O tej priliki je priobčil Jales (laretie listu .Tempu" zanimiv članek. V njem pripoveduje, da je nameraval tndi Lamartine hndo napasti Shakespearja in ara naravnost raztrgati. Imel je že spisan obširen članek, ki ga je mislil priobčiti v listu .Sicle". a v zadnjem času ga je pregovorila njegova žena. ki se jo bala. dn bi se njen mož bla-al in si s tem škodoval na svoji peoniiki slavi. Tolstoj se tega ne boji in pove neustrašeno svoje mnenje, kakor je to že pri njem navada. — ledaarodaa pekarska razstava. Deželna zveza ogrskih pekarjev priredi I. 1907 mednarodno pekarsko razstavo v Budimpešti Pokroviteljstvo te razstave, prevzame nadvojvoda .ložel. častna predsednika sta ministrski predsednik Wekerle in trgovinski minister Košat Razstavila se bo peka vseh vrst kruha in drugega peciva, stroji in drage naprave v pekarijah. Razstavljeni bodo pa tadi razni predmeti za reklamo in pekovske obleke. — Vseh gimnazij v Avstriji je 244; od teh ima nemški učni jezik 191. Realk je 131. z nemškim učnim jezikom 73. Na teh gimnazijah študira 87.464 gimnazijce«-, na realkah pa 45.165 realcev. Razmerje med obema srednjima šolama ni naravno: za to je umljiv klic po reformi, ki naj prestroji vse srednje šole. — Nove bosanske znamke so se izredno prikupile vsem nabiralcem znamk Pri poštnem ravnateljstvu v Sarajevu je došlo toliko naročil iz vseh krajev sveta, da je pošta prejela iz tega več kot pol milijona kron Mnogi nabiralci znamk pa želijo imeti le take. ki nosi je poštni padat teb je pa težje dobiti, posebno onih. ki so več vredne. Plnčnjeje jih celo nad no-minaluo vrednost. Zato je dala bosanska poštna uprava gotovo število novih znamk pripečatiti in jih je prepustila raznim trgovcem v inozemstvu — Koliko se popije kavef Povprečno porabi vsak Francoz :s funte. Nemec 5 funtov. Amerikanec v Zdr državah 7. Belgijec 11 in vsak Bra zilijanec 14 funtov kave na leto. Niso pa v teh številkah všteti kavini dodatki. Amerikaaska V nekem ame-rikanskem listu je čitati sledeče: Mož. ki uporablja ra<>*oljček na tilnikn za ovratnikov gumb. ki zvečer ustavi nru. da se ponoči ne obrabijo kolesca, ki izpušča pike na .i" in povprečne črte pri Mt". da si prihrani črnilo, ki si sposodi denar, da ga posodi na višje obresti dragemu, je Se vedno kavalir v primeri z onim. ki sprejema in bere list dva. tri mesece, a ga vrne. ko je treba plačati naročnino z opazko: .Se ne sprejme!" — Hrvatska vlada za ribaratvo. Hrvatska vlada bi rada povzdignila rejo rib na Hrvatskem. Zato pošlje vsakomur, kdor si hoče nrediti racijo-nelni ribnik, zastonj strokovnjaka, kateri gre dotičuikn z dobrim svetom na roko Vlada je pripvavljena izdelati načrt na svoj račun in pomagati vsakemu pri prvih delih z denarjem — tšastllnllk nbi pokojnega fffiMliMNllU Ko je biral pokojni prestolonaslednik Rudolf v Pragi r garniziji. je nupravil s »vojira spremstvom ssneb »let r Benešov. kjer je eeU družba obedovmla r hoteli. Ko je goatilničar predložil račun. se je pnatolonuledBik telo začudil. ker je bilo zaračanjeno » kron za — kolomaz Vendar pa ni rekel ničesar. temveč je plačal. Za nekaj dni pa je dobil gostilničar naročilo, naj pošlje Se aodčok onega dobrega kolomaza. ker teli prestolonaslednik imeti namazana z njim tadi kolesa «J ostalih — saaeb. Na Švedskem grozi splošno iakljnčenje delavcev. Dne 1«. L m j« aastal spor med delodajalci in delarci ? razaib mestih nn Švedskem. Poga-jaaja med zrezn delo delodjjalcev ia Oaredajo zrezo strokoraih dolarskih društev so se raabila ia delodajalci graae. da eko delarci ae sprejmejo ajih sklepa, do dae i*, prosinca 1*07 izkljačijo sae delane od dala. Vaek organizovaniii delarcer. ki bi bilo a tem izkljačeojem prizadetih je 70.000. — Ukljačeaja črevljarsklh delate« r Fsagšrea. Središče črerljar-ske obiti aa Francoskem je mesto Fun-gtres ns Bretansjskem. ki šteje 38 tavam z 9000 delarcer. ki ao akotaj do aadajega organizirani r strokovnem trnatva Začetkom t m. ao dalarci zahtevali zvišaaje mezde. Delodajalci jim aiao zvišali mezde, ampak ao jih aa kaann izključili od dnin r aajae-agodaejšem zimskem času. Vsled tega je aastala v delavskih rodbinah velike beda. umrljivost otrok je vsled nedo-statue hrane grozno poskočila. Svojim trpečim sodrugom ao priskočili aa pomoč delavci soseda jih mest ia bona dala v Pariza je pripomogla v to, da ao delavci v sosednih mestih vzeli nn stotine delavakih otrok k aebi, dn jih v ovojih rodbinah pretire. dokler kode konflikt awd delavci ia tahriknati v Fongšrauu končan. — Zaadarjl - morilet. Tržaški .Piccolo" poroča is Zadra: Nek awi ia Trebiaja v Hercegovini se je vrnil po dvnjsetletni odsotnosti is Amerike domov. Imel je seboj 34.000 K prihranjenega denarja. Ko ne je vozil zvečer t Železnico domov, jo izstopi aa postaji Konjice in hitel kupit cigareti zamudil pa je pri tem vendar vlak. Ker ja imel toliko deaarja pri sekt. ai ai apal iti apat r gostilno, temveč je šel aa Mitajo orotniško postajo ia prosil, da bi ma dali orotaiki čez noč prenočišče. Doma ata hita le dva oretaika. ki sta mn drage volje ustregla Ura pozneje ps je slišni nek gozdsmki uradnik mimo grade iz stanovanju orožnikov glasne klioe na pomoč. Trkal je na vrata, pa ai dobil odgovora; hotel je oditi, med tem pa ma je prišla večja skupina tandarjev. knteri no se vračali is raznih alsibeaih potov, naproti. Povedal j«, kar je slišal: pa tndi njim se ni odprlo na klicaaje ia trkaaje. Vdrli ao ailoma vrata in nnšli. dn ata ostala tovariša tajca ubila, mu densr vzels in gu tkrila v svojih čevljih. Roparje so odgnali vklenjene v Mostar. ____ _____ drnštvo nn Lošnld pri Žalen ima v nedeljo, dne 10. t m. ob 4. nri popoldne v gostilniških proatorib g. Andrefa Zagode-ta letni občni zbor a sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsedaika. 3. Govor o aadjereji (govori gosp. Vinko Šteiner.) 3. Govor o čebelarstvu (govori gosp. Andrej Piki. 4. Društveno poročilo, o. Vpisovanje norih udov. 6. Predlogi in nusreti. K obilni udeležbi vljndno vabi odbor. Loterljitke Številke. Sprejme se takoj v službo vesteu. »beh deidnih jeaikov /moten in v r.t-mljUko kajltnlh zadevali i/vHlban pisarniški mit Pla£a |k> dogovora. a—1 („Wlllkommu). T»t«ttlom obrodi t tuli iMUi.ii UI-, Ml rodotl umnim) Imh.Indt lluttH M učenec v trgovino z mešanim blagom IVAN 00L1HLGB POI.ZKI.A :: Savinjska dolina Kupim posestvo i dobrot dočo gosti Ido. ali iago ia pnw»lvo zavru Naslov: F. MN, Pral«, Ljmh«jMM». nI 9-1 Trpki ičeiec sprejme se takoj v trgovino mešalni nega blaga pri t-s i sin. ji am- v hm mmmmmmmm Bppejme i solicitatop v pinau>nl dr. Al. Brenčič-a, odvetnika v Celja. Zvezno tiskamo je bogato zalotena z najmodtrnejlimi črkami in okraski tc električnim obrat on. lak k o izvrtaje največja dela v vsaki mnotini. V zalogi ima ia tihka v «e priporoma lastiti duhov »čini. »lavnem o a«teijstvo pisatelj«* ia p. a. občinstvu sa vsakovmtao isvrtevanje tiska »d navadne do naj-moderaejle oblike. Ker li in okraski ter opreailjena s motornim, oiir. iela v vsaki mnotini. V zalogi Dalje: uradne tiskovine. kuvert«. račune. pismene papirje. cenike, etikete, bolete. časopise. knjig*, broAariee. rirkalarje. reklamne liste, lepake. I|WIH vabila. podaMcejspovedae listke, molitveaike. mrtvaAka aasnanila. msglednice. hra '"" ----- i aasaaaila. napise sa slavoloke iti.: sploh isvrtuje v spadajoče stvari oknsno ia ceno. — Veleč, duhovščini, »bčinskim nradom. krajaim kolskim svetom, posojilnicam nilne ia sadrmtae kajitice. poročna kratkem časa vse v tiskarsko stroko mm ačitaljatvu. tupaijskim ia občinsi ter p. n. občinstva se priporoča sa vasavo knjig v pritaano trpetni ispeljavi. - - Za posojilnice, hranilnice ia drage savode se itdeljo jejo hranilna kajitice vesane v celo ali pol piatao s siatim Zvezna knjigoveznica. broiaa as račlla .ae VIZITKE priporoča Poshusite I in priporočite I = izdelke = e . „, ^Tydropetorarneliranil| Zvezna tiskarna «p pragi vm. I r Dustrovani narodni koledar Tisi i. febmsrjs l»07 Ust, , jt iižcl t založbi Znnte tiskarne t Celjn. — Ctm brož. K1'-, eleg. um K 1'50, po poŠti 20 vin, teč. n ii Mi Mftfl prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina pripvroe* kancelijtki. konceptnl pimnenC dokumentni, miniltnki. »vrtni — in barvani papir. = Konfeti serpentine kotilijone mm iMv ptrm UMI« ptrmiV pekict radfrKt fnfli Trgotfjlie K«|i|i v vsoh veliko«tih črtane, i eno ali Uk<> potrebščine no breepivčno na razp