—•¦< 165 >••--
.;.• 7-r                              Lov na ticrra.
' wQp troci. gotovo ste vžo kdaj videli kraljevega tigra, bodisi v šoli na stenskih
j^^^slikah ali morda eelo živega v zverinjaku. Tiger je zver zleknencga trupla,
'     "° okrogle glave, po licih je bradat, ušesi ste stoječi, rep nima čopa.   Dlake
je bolj rudečkaste,  po bokih rumene,  na trebuhu bele,  a povprek je lepo črno
progast. Kaj ue, lepa, a vender zelo krvoločna žival. Grozeče je kazal svoje ostro
zobovje, stresal se svojirai močnimi šapami železno kletko, jezno mahal s pasastim
repom,  meril vas bojevito se živimi očrai,  potem pa zarjovel tako grozovito,  da
vam je srce vztrepetalo v prsih. — Tigri, katere ste videli v zverinjakih, bili so
njeti še prav majhni iz Iežišea v temnem gozdu ali v trsovji kraj rek vročih krajev.
Uprašali bodete raorda, kako pa je mogoče dobiti mladih tigrov? — čujte!
Predrzno pogumen lovec zaloti v gostem skrivališči dva ali tri raladiče brez starih dveh roditeljev. Naglo jih pobaše v pripravljeno malho in bliskoma oddirja na čilem konjiei iz goščave domov. Mladi tigri se potem polagoma privadijo svo-jega gospodarja; dado se ukrotiti in priučiti marsikaterira umeteljnostim, a vender jim ni upati nikoli veliko. Nakrat se zbudi včasih v njih prirojena mačja lokavost in krviželjnost in mnogo krotiteljev izdihnilo je vže svojo dušo v grozovitih kreinp-Ijih in mej zobnii živali, o katerej so si domišljevali, da jo imajo čisto v svojej oblasti.
Felikokrat poplača lovec svojo predrznost vže pri ugrabljeuji mladičev se svojim življenjem. Prigodi se namreč včasih, da se samiea hitro povrne z lova; razkačena sledi urno v malhi cvilečim mladičem po več milj daleč; navadno se jej pridruži tudi samec. (jorje lovcu po tem! — Z otlim tuljenjem planeta oba na njega ter ga hipoma razinesarita, posrebljeta s slastjo okolo razlito kri in z največjim veseljem brodita po drobovji nesrečne žrtve.
Tigrov pa ne love samo živih, ampak jih tudi streljajo zaradi lepo pisane kože in zdravilne masti. Jeden tak lov hočem vam danes iz zapiskov nekega lovca ob kratkem naslikati.
Eavao je napočila jutranja zarija, ko se je zbirala sredi borne azijske vasi eeta pogumnih lovcev. Domaeini so jjrn bili povedali, da se klati okolo njihovih bivališč vže dlje časa star tiger, ki iiiia svoje ležišce izvestno v visokem trstji. Lovci so se namenili loviti zver na slonih, ker je tako najbolje varno. Jeden ston je uosil na svojetn širokem hrbtu trobentače in bobnarje, drugi je bil otovorjen z različnimi pripravami za metanje umetalnega ognja, s katerira bi prepodili tigra iz skrivališča; ostali sloni uosili so male stolpe za lovce. Vsak lovec je bil obo-rožen z ostrim bodalcem in dvema dobrima puškaraa, kar jih je delalo silno bo-jevite. — Ko se je tedaj vsa družba zbrala, pokleknili so sloni na dano jim po-velje, lovci so stopili v stolpiče, ogoreli vodniki pa so zlezli živalim na vratove.
Dospevši preko suhe pustinje do globoke reke, planili so sloni v vodo in do velikih ušes pogrezneni v valove, plavali krepko na nasprotni breg. Lovci pa so bili tudi mokri do kože! — Za dobre četrt ure, prišli so srečno do trstja, ki se je v hladnem jutranjem vetru kakor morsko valovje zibalo sem ter tja. Lovci razpostavili so naglo slone v polukrogu okolo trstja; gonjači in godci odšli so na uasprotuo stran ter začeli kričati, bobnati in trobiti na vso moč. Vstal je tak vrišč
—•¦< 166 >¦ —
in hrup, da bi ne bilo slišati niti groinečega Boga. — Dolgo ni bilo čutiti ničesar sumljivega. Kar se zasliši zgovoijeno znamenje, puškin pok, in v tera hipu se prikaže iz visocega trstja velik, krasno pasast tiger. Lovci na najbližjem slonu po-merijo hkrati nanj ter ustrele. — Jedna krogla ga je zadela, a le lahko ranila. Mačka se urno obrne in zgine skokoma v goščavi. — Ker so se sedaj godbarji zaman trudili, da bi zver še jedenkrat preplašiii iz suhega trstja, poskusili so lovci z umetalnim ognjem. Kakor goreče kače švigale so rakete na vse strani v trstje, ki se je pa k nesreči užgalo in začelo z veliko hitrostjo goreti.
Jeden slon obstal je iznenaden na svojem mestu. Zaman ga je zbadal vodnik z ostrira bodalcem; slon je stal kakor pribit in strahu strašno rjovel. Lovci, ki so bili na njem, poskakati so tnorali tedaj iz stolpa na tla, ker je trstje vže okolo in okolo goi-elo. Kakor ognjeno morje bilo je videti s plamenotn goreee trstje in gost, dušeč dim valil se je po okolici, ko je pridrl končno vender slon iz ognja. Po vsej koži opeeen, z visoko vzdignenim rilcem, otepajoč s kratkira repora, planil je besno v deročo reko in se skril v mrzlej vodi. A komaj je bil zopet na suhem, zgrudil se je onemogel na tla in poginil v nekoliko roinutah.
V tem je postajal požar vedno hujši in obširnejši. Divje roparske živali tulile in kričale so bolestno mej plameni ter bežale diroma iz trstja, da bi se rešile go-fcovega pogina. Pri tem so jih lovci ranogo postrelili. Tudi velikanskih, jezno si-kajočih kae videli so veliko število liiteti iz ognja. In tiger? Kakor blisk je pri-letel iz ognja ves moker, potem pa jaderno dirjal pred streljajoeimi lovci preko reke ia pustinje proti vasi, da so sloni zaostali daleč za njim. — Kar poči v vasi nekje puška. Poguraen kmet ustrelil je krviželjno zver. Lovci na slonih vrnili so se v tem z bogatim plenom tor splezali naglo doli. Veselo so obkrožili zelo krva-večo žival in nek lovec stopil je celo prav k tigru, da bi pogledal rano. Nena-doma se sklone zver po konci in se po mačje pripravi na skok. Prestrašeni lovec plane Jiitro pod svojega slona; ostali so ga seveda posneinali, ker puške ni imel nikdo pri rokah. Sloni dvigali so grozeče dolge rilce v zrak, kakor bi bili vže pri-pravljetii na krvav boj. Tiger pa se jih nikakor ni bal. Maščevanje bliščalo rau je iz izbuhnenih oeij in razkačeno je kazal svoje velike, ostre zobe. Negotov, koga bi najprej zgrabil, eepel je še par kratkih trenotkov mirno na tleh, nato pa je s pojemajoeirni moemi skočil grozno grgrajoč na slona z glasbeniki. Strašen krik se je slišal in lovci so videli, kako je besni tiger paral se svojim zobovjera nago stegno jednega bobnarja. Grozen prizor! —Krepek sunec vodnika z bodalom pri-silil je vender zver izpustiti razruesarjeno nogo in v istem trenotku je tigra zgrabil krčevito opraskani slon z rileera ter ga zalučil z neznansko raočjo visoko v zrak; bobnar pa je smrtno bled zdrknil ob slonu na tla. — Ko je padel tiger zviška na trdo zemljo, ni vže več dibal. Vriskaje obsuli so ga zarjaveli in zelo bojazljivi domacini ter ga s palicami nabijali, da je bilo joj. Le z veliko težavo rešili so lovci dragoceno kožuhovino. Ubogi bobnar pa je malo ur pozoeje mej najhujširai bole-činami nmrl.
|             Tako se je končal lov na tigra,  kakor ga popisuje neraški pisatelj Liehten-
stein, ki je bil sam navzoč pri tem nesrečnem lovu v južnej Aziji.
F. G. Podkrimski