POZDRAV, govor-jen od prevzv. gospoda knezoškofa dr. Mihaela Napotnik pri slavnostnem zborovanju trctjega katoliškega slioda v Ljubljairi, v poiie-tleljel* 27. avg^usta 19O6. (Priobčen po rokopisu.) Milostljiva in prečastita nadpastirja! Svetla gospoda kneza (Windischgratz)! Preblagorodni gospod predsednik! Mnogočislani zborovalci! XVdoi* vstopi v liišo ali dn>žho, niora pozdraviti to; in po pozdravu spoznajo zbraai došlega gosta, kakor tico po petju. Ko vstopim zdaj — in to že tretjikrat, o dobro znamenje, omne trinum perfectum, vse trojnojepopolno, k tretjemu rado gre — ko vstopim in že stojim zdaj, pravim, med ninogoštevilno in prečislano družbo katoliškili Slovencev in ker želim, da pomeni moj pozdrav več kakor navadno pozdravljonjo, pozdravim vas z najstarejšira in najsvetejšim krščanskim rekoni: Hvaljen bodi Jezus Kristus! In zdaj me poznate, kdo da sem in kaj da hočem. Zdaj poznate moje mišljenje in hotenje, vsc moje stremljcnje, dejanje in nchanje. Zdaj vestc, pokaj sem obhajal od 6. do 10. tekočega meseca sinodalni shod 235 Ijubljenih svojih sodelavcev v vrtu in vinogradu škcjfije Lavantinske in čemu sem prihitel na trctji slovenski katoliški shod. — A zdaj poznam tudi jaz vas, ki ste glasao in jasno, ste zavedno in veselo odzdravili: Vekomaj. A rn e n. Zdaj pozaamo skupni svoj program, vzajemno svojc hrepenenje in prizadevanje, Moj in vaš neprel^dsno vzvišeni program je Jczus Kristus. Moja in vaša vroča želja, moja in vaša krcpka volja je slava Kristusova in lastna stalna blaženost. Ta vodilni svoj načrt smo posneli po angeljih, pojočih v svcti božični noči nad betlehemskimi livadami: S1 a v a Bogu na višavrah, in mir ljudem na zemlji dobre volje! Na le-ta naš temeljni načrt se opira in ozira vse drugo. Saj ga ni bilo in ga ne bo, po katerem bi se rešili časno in večno: razen obljubljenega, željno pričakovanega in resnično pridoposlanega Mesija Jezusa Kristusa. Zato niora Kristus med nami živeti, kraljevati, gospodovati. V tem smislu in duhu smo se zbrali k slovesnemu pričevanju svojcga vzora, svojcga programa. Papož Pij X. priporočajo v svoji poslaniei Sul azione cattolica z dne ll.junija 1905 katoliškc sliode, ki bi naj bilijavne izpovedi katoliške vere ternapovedi božjega miruinblagoslova. Katoliški shodi bi naj bili pričevavci krščanske zavesti, vnetosti, navdušenosti. Kristus je irael tudi slovesen vhod v Jeruzalem, pa je ob času, ko je bilo največ ljudštva zbrancga v Jerazalemu, umrl na križu med liirknonjein solnca, nied pokanjcm skal, med odpiranjem grobov; je od mrtvib vstal ob naj- bolj praznionih dnevih judovskih; in Sv. Duha je poslal apostolom med pišem in v podobi gorečih jezikov na binkoštni praznik, ko so bili Judje zbrani od vseh strani, tako. da je sv. Peter nemudoma sprejel še tisti dan tri tisoč vernikov v sveto Cerkev. V Kristusu zbrani zborovalci! >ynainenito, velevažno geslo je izdal razsvetljeni apostol sveta, ko je naročil dragim svojim Efežanoni: avav.ss aAai.coionite ia jrdvra sv T(]> X1o*.'3T(T>, i nstaurare omniainChristo, prenoviti, vse v Kristusu (Efež. 1, 10)', in sicer tako prenoviti in izpopolniti, da bo v s e i n v v s e m K r istus (Kol. 3, 11), da bo on v vseh ljudeh npodobljen. (Gal. 4, 19). Oprt na to Pavlovo načelo, je duhoviti papcž Leon XIII., neminljivega spomiaa, v svojih vekovitih poslanicah naglašal, da je v naših viharnih in nevarnih časih najti rešitev satno le v povratu k božjemu Vzveličarju: nV tem je zapopadeno ozdravljenje zla", piše modri učenik v okrožnici Exovinte z dne 25. decembra 1888 klasiško kratko, ,,da se zasebno in javno povrnemo k Jezusu Kristusu in h kršeanskemu življenju. In hoc posita malorum sanatio est, ut mutatis consiliis et privatim et publice reniigreUir ad Iesum (¦hristum christiaDam("ue vivendi fonnain." In v glasoviti okrožnici Rerum novarum z dne 15. majnika 1891 opominja vesoljni učenik: nDečlinare a Christo corruptio est, ad Christum rodire sanatio. Krcniti ali odstopiti od Kristasa je poguba, h Kristusn se vrniti je otetba." In sedanji srčno in srcčno vladajoči papcž Pij, po previdnosti božji X., so v svoji prvi tcžko pričakovani ker odločilni encikliki E s u p r e m i a p ostolatus cathedra z dne 4. oktobra 1903 načrtali svojo sveto in vcličajno nalogo z apostolskim vodilom: instaurare omnia in Christo, ut inomnibus formetur Christus, vse obnoviti in popraviti v Kristusu, da bo v vseh upodobljen Kristus. Prav to je pač tudi ves namen in pomen tretjcga slovenskega katoliškega shoda, ki presoga po dušni žaroti udeležcncev prvi in drugi shod, ki sicer tudi slujeta po izredni navdušenosti svojih obiskovalcev. Pričujoči katoliški shod želi in hoče, da se vse preobrazi v Kristusu, ki naj kraljujc v vseh razmcrah domačega in naj vlada v vseh odnošajih javnega -življenja. Zatorej urno in popolnoma nazaj k njemu, ki jc pot, resnica in življcnje (Jan. 14, 6), v vedi, katere najvlšji. cilj je spoznanjc resnicc; v u ni c t n o 81 i, katcre najglavnejši smoter je razo- detje aliodkritje večnq dobroteinlepote, ki odseva, odsvita v stvareh. Kristus, Beseda božja, v kateri so skriti vsi zakladi modrosti in učenosti (Kol. 2, 3), je solnce duhov, je vir luči, jeizvor lepote, je središče, od katerega mora izhajati in h kateremu mora voditi in se vračati vsaka prava veda, vsaka prlstna umetnost. 0 kako živo in žcljno jehrepencl najmodrejši grških modrijanov, vrli Šokrat, po Učitelju resnicc in čednpsti! Sebe in svoje ačcnce je tolažil ter tolažil: Čakajmo, morda pride, ki nas bo ueil, kako moramo živeti z ozirom na bogove in ljudi! Sam6 le božje bitje nas more pravpodučiti, jo gošče vzkliknil pleineniti mož. — In fes, obiskal nas j e On, ki izhaja z višav, razsvetlit te, ki scde v temi in v smrtni senci, da ravna naše noge na pot miru. (Luk. 1, 77. 78). Prišel je dolgo zaželjeni Učitelj resnice in čednosti Kristus Jezus, ki sam zatrjajeosebi: Magister vester unus est. Vaš Učitelj je lc eden. (Mat. 23, 10). Tega edinega Ilčitelja večnih resnic in vzveličavnih čednosti naj se tesno oklcnejo in neodjenljivo držijo vsi gojitelji vede. Nesrečen, kdor še toliko ve in zna, pa ne pozna njega, ki govori o sebi: Jaz sem luč sveta; kdor slcdi za mcnoj, ne tavapotemi, temvečiraa luč življenj a. (Jan. 8, 12). Dokler scin jaz na svetu, sem lue sveta. (Jan. 9, 5). Kristus pa ostane na svetu do konca dni — in sicer po svoji ustanovi sveti Ccrkvi, po kateri živi, blagoslavlja in deluje. Za to razsvetljujočo in ogrevajočo lučjo naj bi stanovitno hodili učenjaki in uinetniki. Kam pa naj sicer gredo? Gospod, kam naj pojdemo, je klical močnoverni Pcter. Ti imaš besede večnega življenja. In mi smo verovali in spoznali, da si Kristus Sin božji. (Jan. 6, 69). Tu v visoki šoli Jezusovi so našli najizbornejši veleumi popolno aasičcnje svoje vedoželjnosti, so našli mir srca, so našli zlato svobodo. Ubi.Spiritus D om i n i, ibi libertas. (II. Kor. 3, 17). Kjcr je Duh Gospodov, tamjesvoboda. — Kristus vas bo osvobodil. (Gal. 4. 21). Tudi v kraljevstvu vede ia znanosti mora vladati Kristus. Saj tudi veda ne more vložiti drugega tcinelja, kakor je vložen, ki je Jczus Kristus. (I. Kor. 3, 11). Veda se mora zlagati s krščanskimi, večno veljavnimi načeli; če jib prczira ali se jim celo ustavlja, je brez raoči, jq brez jedra in zrna. Moč in življonjc prejema lc od nczmotljivcga, edinovzveličavnega nauka Kristusovega, ki je tolikc nioči, da že dvatisoč let vlada in vodi vesoljni svet ter ga bo še dalje vladal in varoval puščobe in praznote. Potemtakeni pa zapoveduj in se proslavljaj Kristus v kraljevstvu znanosti in umetnosti! On, ki je Edinorojeni Očeta, je svetloba njegove časti in podoba njegovega bistva, in ki vse z besedo svoje moči nosi.. in sedi nadesnici veličastva v visokosti (Hebr. 1, 3) in v katerem prebiva vsa popolnost (Kol. 1, 20): ta bodi vzor učenjakom in umetnikom, bodi vzgled profesorjem in dijakom, bodi voditelj učiteljev in učencev, vzgojiteljev in gojencev! Zakaj, to je večno življenje, da spoznajo tebe, edino pravega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. (Jan. 17, 3). Njemn, kateremu se klanjajo kolena teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zendjo (Filiplj. 2, 10), temu služiti, tega poslušati in posnemati, bodi vseh ved in umetnij najvišja slava in hvala! Veda in umetnost mogočno vplivata na zasebno in javno življenje, katero ali razkristjanita ali pokristjanita, kakor pač delujeta ali na nekrščanski ali na krščanski podlagi. Zato pa vsa čast in hvala vrlini inožem, kisiprizadevljejo, daKristus vladavdržavi vede in umetnosti, ki stoje na skali Petrovi, so naslonjeni na steber in podslombo resnice: na sveto katoliško Cerkev. Eadost nad radost, da kaže vseučiliško dijaštvo katoliško zavest in da si črta in riše pravi smer za svoje prihodnje življenje. Danica in Zarja napovedujeta blagonosno prihodnjost. Z unia svetlim in mirnim inečem se bodo katoliški akaderaiki zmagonosno borili in proslavljali, če bodo vedno eno srce in ena duša. Vstanite in Kristusvas bo razvetljil! (Efež. 5, 14). Nazaj h Kristusu! Vera v Kristusa more več ko gore prestavljati, ona premore celo kamen od srca odvaliti. Ce bo Kristus vladal v vedi in umetnosti, bo vladal tera laglje v človeški družbi — pred vsem v družini. Saj mora biti tudi tukaj in še prav posebe kralj in gospod. Kristus je povzdignil in poplemenitil družino, ko je sam trideset let v njej živel, delal, bil v njej pokoren in poslušen, je v njej rastel kakor na starosti, tako na modrosti, na milosti in ljubeznivosti pred Bogom in pred ljudmi. In ravno sveta Družina nazareška bi naj bila slovenskim družinam vzgled in vzor. Po zvestem češčenju in posnemanju svete Družine nazareške bi dobivale trdna tla družinske čednosti, bi se globlje in globlje ukoreninjevale. In v tem oziru bi največ koristila družba krščanskih družin na čast sveti Družini nazareški, katero so modri papež Leon XIII. s krasno okrožnico Neminem fugit z dne 14. jnnija 1892 raztegnili na ves katoliški svet. V Lavantinski školiji šteje ta času prinierna in potrebna družba že 30.800 družin z 148.370 člani. Vse livale in skrbne vazširitve vredna družba napeljuje družinske očete, da se vedejo kot namestniki sv. Jožefa; žene, da se vzgledujejo nad božjo Materjo; in otroke, da nasledujejo božje dete Jezusa. In varstvo svete Družine je najmočnejša bramba zoper napade in navale na krščansko življenje v družini. V družini, ki časti in posnenia sveto Družino, ne bodo opravili nič, ki izknšajo preosnovati posvetno postavo glede na svetost, enotnost, nerazdružljivost svetega zakona, ki je nosilni steber družini, občini, državi, človeški družbi sploh. Beseda Kristusovaje tukaj postava: Kdorkoli se loči o d s v o j e ž e n e i n v z a ni e d r u g o, p r e š e s t u j e nad njo; in ako se žena loči od niožainse omoži z drugim, prešestuje (Mark. 10, 11, 12). KarjeBog združil, naj človekneloči. (Mat. 19, 6). Ta večno veljavni izrek Kristusov jepovzročil, da je 4'/2 milijona avstrijskih katoličanov v dveh mesecih povzdignilo svoj glas zoper krič o razporoki ali o ločitvi veljavno sklenjenega zakona. Da, Kristus kraljuj v krščanskib družinah, in v njih bota bivali složnost in ljubezen, bota stanovali zadovoljnost in blaženost, bode polno miru in blagoslova božjega. Živo želim, da bi slovenske družine tako živele, da bi jih Kristus rad obiskaval, kakor je obiskal goste v Kani Galileji, pa je obiskal hišo Simonovo in Cahejevo in v Betaniji blago trojico Lazarja, Marto in Marijo. Kakor v družini mora Kristus vladati tudi v šoli, kjer se nadaljuje domači poduk in domača vzgoja. Čudovito, Kristus sam je obiskal šolo. Toda katero? Šolo tempeljsko, šolo torej versko, in nobene- druge. Tam v tempelju je sedel prav kakor učenec med učeniki, je poslušal, odgovarjal in prašal, da so se mu vsi čudili. V šolo, v kateri uči Kristus vzveličavne resnice in čednosti, v tako šolo morajo pošiljati starši svoje otroke, če hočejo izrediti otroke božje in dediče nebeškega kraljestva, če hočejo doživeti veselje nad njih pokorščino do sette, do Cerkve, do domovine. Kristus je zaklical besede, ki že dvatisoč let donijo po širnem svetu: Pustite otročičem k meni priti in nikarjim ne branite, zakaj tacih je nebeško kraljevstvo! (Mark. 10, 14). Kristus je otroke ljubil, jih je objemal, je na nje roke polagal ter jih je blagoslavljal (Mark. 14, 16), in otroci so za svojim nebeškim prijateljem radi hodili, so ga poveličevali, so mu klicali hosana, hosana! In Kristus je nedolžne otroke obkrožil z visokim in močniin obzidjem, da bi jih obvaroval zapeljivosti, da bi jih branil pred pohujšanjem. In ta obrambni zid je grozni izrek: Kdor pohujša katerega teh malih, ki v rnene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. (Mat. 18, 6). Strašne besede! Vsak Slovenec naj skrbi, da ga ne bodo zadele; zlasti naj skrbijo za to starši, odgojitelji, učitelji. Ali ni strašno slišati, da se nahajajo ljudje, ki hočejo Kristusa, njegov sveti nauk in sveti križ odpraviti iz šole, namesto vzveličavnega krščanskega nanka uvesti medlo mešanico, odstraniti prejemanje svetstev, zabraniti vaje v božjih in dejanskih čednostih! 0 nesparaet, o škodljivost svobodnešole, šole brez Kristusa, brez Učitelja večne resnice in večnega življenja! Ne, takšne šole ne marajo Slovenci, ki so krščanski narod; in zato mora biti šola tudi krščanska, «e hoče biti slovenska, narodna. Prav danes praznuje Cerkev god sv. Jožefa Kalasankcija (f 1648), ustanovitelja reda regularnih klerikov Matere božje pobožnih šol. Kristus živi, gospoduj in zaukazuj v šoli! V Kristusu se mora dalje prenavljati socialno ali družabno življenje. Kristus mora voditi gospodarje in slažabnike, posestnike in najemnike, delodajavce in delavce, bogate in revne, sicer ni sreče, ni zadovoljnosti, kl je že polovica prijetnega življenja. Kristus mora biti vseh Gospod, sicer noče nobeden ne pozaati in ne imeti gospoda nad seboj. Kristus je zlasti povišal in posvetil delavski stan, ko je bil rojen v tem stanu, je vzel hlapčevsko podobo na se, je bil imenovan tesarjevSia in celo kratko tesar; ko je dalje izvolil izmed delavcev svoje ljubljene tovariše in apostole. Pri svojem javnem učenju se je rad raudil pri delavcib, je rad govoril o njih delovanju v vinogradu in na polju ter o njihovem plačilu na večer. Kristusa so ])osneinali apostoli, zlasti bogonadarjeni Pavcl, ki je bil sam rokodelec, tkal je preproge in šotore, in je pridno priporočal delo. Vobče je znan njegov krepki izrek: Kdor noče delati, naj tudi neje. (II. Tes. 3, 10). Delavci moramo vsi biti. Kclor nočc delati, ko bi lahko delal, naj ne je, naj ginc. Delati pa nioramo v Kristusu, s Kristusora in za Kristusa. Le Kristus reši novodobno družbo! Kristus mora vladati v občini, deželi in državi. Saj je njemu dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. (Mat. 28, 18). Kristus kraljuje vsled prirojene pravice kot edinorojeni Sin Kralja najvišjega, torej dedič vse oblasti; in kraljuje tudi vsled pridobljene pravice, ker nas je namreč otel oblasti terae (Kol. 1, 13) in je dal samega sebe v rešilo za vse (I. Tim. 2, 6), in so vsi postali njegovo pridobljeno ljudstvo. (I. Petr. 2, 9). Kristus je najvišji vladar in izvršuje svoje vladarstvo po svojem kraljevstvu na zemlji: po eni edini, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi, v kateri vlada po resnici, pravici in ljubezni. Kot najvišji oblastnik ima neoddatno pravico, dajati postave občinam in državam; in to je storil po večno velj a vnih zakonih svojega evangelja, ki veže kot najvišji zakonik vsa ljudstva in vse države. Evangeljska postava je najmočnejša podlaga obstoju in blagostanju vsakega kraljevstva. Ako se izpodkoplje in izpodmaknc ta temelj, je pogibelj neizogibna. Saj tudi tukaj ne more nihče vložiti drugega temelja, razen tega, ki je vložen, kateri jeKristus Jezus. (I. Kor. 3, 11). Občina, dežela in država morajo skrbeti pred vsem za časno blagostanje svojih občanov, deželjanov in državljanov, vendar tako, da le-ti ne izgubijo večne blaženosti, ki se pa pridobi le po Kristusu. Drugega imena ni dancga ljudem, da bi se vzveličali, kakor je dano ime Jezusovo. (Dej. ap. 4, 12). Kraljuj torej Kristus vselej in vsepovsodi! Prečislani zborovalci! tfezus Kristus včerajin danes, tisti tudi vekomaj! (Hebr. 13, 8). Razvoj in procvit slovenskega naroda se more uspešno vršiti le na držni podlagi tiste vere, ki sta jo oznanjevala solunska brata sv. Ciril in sv. Metod, in po kaleri sta preobličila slovanski svet. Moč in krepkost Slovencčv se bo pokazala, ko bo cvetela pri njih dejanska vera, ko bo vladala složnost srca in složnost duše. Drugim narodoni je dal Bog po enega apostola, nam pa je dal kar dva brata apostola, da nas tem izdatncje družita v veri in ljubezni. Slovenci, držite se neodtrgljivo Kristusove vere! S tem si lahko pridobite veljavo in slavo nad drugimi rodovi. Velikost kake dežele ni ravno odvisna od razsežnosti svojega kraja, raarveč je odvisna od čednosti, od zna eaj nost i svojihprebiv a 1 c e v. Naj so Slovenci živo verni in resno pobožni, naj so kot mravlje marljivi, naj so trezni in zmerni, blagosrčni in velikodušni: in slovenska dežela bo veljavna, slavna, občudovana. Toda dovolj besed! Dejanje nastopi! Nastopi vzajemno potegovanje za krščansko vedo in umetnost, za krščansko družino in šolo, za krščansko uredbo eloveške družbe, za krščansko srenjo, deželo in državo! V izvršitev tega načrta stopinio združeni v tabor Kristuso7, pred katerim beže sovražne sile! K d o r je Uospodov, kličera s svetopisoinskem pozivom, se n*aj pridruži nam! (II. Moz. 32, 26). Križ Kristusov je naša trobojnica, nad katero še doslej ni bilo dobitnika - zmagovalca in ga ne bo, d o k 1 e r b o s i j a I o s o 1 n c e n a n e b u. Ta trobojnica, sveti križ, vihraj in plapolaj in spominjaj Slovence tužne preteklosti in boljše prihodnjosti. Pod njo so sc predočetje hrabro bojevali in so najhujše nezgode srečno prebili. V njej je gotova zraaga tudi za njih zveste sinove in pobožne hčerke. Moje zadnje besede pa naj bodo zadnje besede zadnje svetopiscmske knjige: Pridi, Gospod Jezus! Jaz pridem knialu. MilostGospoda našegaJezusa Kristusabodi zvaini vsemi! Amen. (Apok. 22, 20. 22). &mMll9^^^?>^_X^^ggm*^'m^g^?*tBg*m*3~--^ j :#