Samoupravljanje v upravi občinske skupščine
Ustavno načelo uresničevanja samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja je leta 1963 dobilo svoj odraz tudi v uvedbi samouprave v občinski upravi. V začetku leta 1963 je uprava občinske skupščine po 18. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih in sklepu občinskega ljudskega odbora o prehodu na notranjo delitev sredstev za delo po načinu dohodka, prešla na nov uslužbenski sistem.
Izvoljen je bil svet delovnega kolektiva, vendar njegova vloga kakor tudi vloga delovnega kolektiva še ni povsem jasna. Svet delovnega kolektiva ima sicer po pravilniku precej pristojnosti, vendar skoraj vedno odloča enakopravno s tajnikom. Svet odloča zlasti o notranji organizaciji, sistematizaciji delovnih mest, delitvi dohodka, o pritožbah v zvezi z določanjem osnov in meril pri delitvi osebnega dohodka. Ta način samoupravljanja zaenkrat ni zaviral aktivnosti sveta delovnega kolektiva, saj v nobenem primeru ni prišlo do spora.
Dosedanje pravice in dolžnosti delovnega kolektiva bi kazalo razširiti zlasti na prevzemanje odgovornosti pri izvajanju vseh planskih oz. programskih nalog celotnega kolektiva. Sedanja metoda dela sveta delovnega kolektiva je karakteristična po tem, da so v začetku skoraj vse razprave obsegale le problematiko okoli notranje delitve, finančnega načrta in njegovih sprememb, kakor je to razvidno iz zapisnikov sej. Lani se na primer ni niti enkrat razpravljalo o programiranju in izvajanju programa dela organa ali posameznih orga-nlzacijsKTJremn. Programi dela naj bi bili podlaga za ugotavljanje uspešnosti dela, saj so nepogrešljivi pri ocenjevanju delovnega uspeha.
Za ugotavljanje uspešnosti dela na delovnem mestu moramo imeti namreč dva pokazatelja, ki ju med-seboj primerjamo in kontroliramo: planirano in opravljeno delo. Tega. če je bilo določeno delo potrebno in, če je zanj bilo porabljenega premalo ali preveč časa v javni upravi, ne moremo točno ugotoviti. Zanašati se moramo bolj na zavest uslužbenca, ki sam skrbi, da bo delo uspešno opravljeno. Uslužbencu je torej treba prepustiti samoinici-ativo in kontrolo nad delom izvajati indirektno. 2e samo spremljanje realizacije programa je namreč neke vrste kontrola. Primerjava planiranih ter dejansko opravljenih nalog pokaže starešini in uslužbencu obremenitev delovnega mesta, kar daje torej podlago za pravil-nejše nagrajevanje. Program omogoča, da odstranimo stihijsko delo.
NOVICE
DONA
in flv svetu 1
LETO IV. Štev. il
Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 11. junija 1964
Gospodarjenje v letošnjem 1. tromesežju in poročilo uprave skupščine občine
POMANJKANJE ANALIZ EDEN OD VZROKOV NARAŠČANJA
STROŠKOV
V obravnavi nekateri statuti delovnih organizacij — občinska skupščina najela kredite za stanovanja v Gradišču, Lokavcu, Jurovskem dolu, Benediktu in Lenartu — Občina Lenart pristopila kot soustanovitelj k zavodu za spomeniško varstvo in splošni bolnišnici v Mariboru.
Gospodarjenje v letošnjem I. tromesečju je po dinamiki sicer napredovalo z enakim tempom kot v istem obdobju lani, porasli pa so materialni stroški. To je bilo osnovno (izhodišče za razpravo na zadnji seji občinske skupščine Lenart 23. maja. Na dnevnem redu seje obeh zborov skupščine je bilo poleg- analize gospodarjenja v letošnjih prvih treh mesecih poročilo uprave občinske skupščine o svojem delu v preteklem letu, poročilo komisije iza sestavo statutov delovnih organizacij in druga pomembna vprašanja. O .gospodarjenju v prvih treh mesecih je poročala Zofija Ogrin, ki je med drugim dejala, da so delovne organizacije posvečale premajhno skirib proizvodnim stroškom. Dejala je. da se je neto produkt celo zmanjšal v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu. Delitev dohodka ni urejena v vseh delovnih organizacijah. Trg. podjetje »Potrošnik «iiz Lenarta je na primer povečalo osebne dohodke, ne da bi analiziralo stanje podjetja, čeprav je zato prišlo do prekoračitve izplačila osebnih dohodkov nad ustvarjenimi. V delovnih organizacijah nagrajevanja po delu še vedno ni urejeno. Slabo so izkoriščene notranje rezerve. Nikjer niso šili na večiz-mensiko delo, skoraj povsod je slaba organizacija dela itd.
V razpravi je Lojze Firbas dejal. da je v tovarni usnja prišlo
Za Dan mladosti sprejemi v mladinsko organizacijo in športne prireditve
Letošnji Dan mladosti in 72. rojstni dan tov. Tita so proslavili predvsem na šolah. Tako so skoraj v vseh osnovnih šolah sprejeli veliko pionirjev v mladinsko organizacijo. Sprejeme so združili s primernimi krajšimi programi. V mladinsko organizacijo so nove člane sprejemali člani občinskega komiteja mladine.
Vse šole so tudi pripravile pestra tekmovanja v atletiki in drugih pa-
nogah. Tako so se šole pomerile v Lenartu in Zg. Ščavnici. V sklop praznovanja Dneva mladosti sodi tudi občinska revija pionirskih pevskih zborov. Mladinski komite je nameraval na Zavrhu organizirati zanimivo prireditev, pa so maloštevilni mladinci in mladinke, ki so se zbrali v tem kraju, ves dan zaman čakali na program. Ni bilo organizatorjev niti prireditev.
do izgube, ker jim je matično podjetje iz objektivnih razlogov letošnji plan poisilalo šele meseca aprila. 'Na izgubo je tudi vplivalo to, da člani delovnega kolektiva niso razpravljali o planu, da so se povišali osebni dohodki in cene pomožnega materiala in surovin. Franjo Muršec je pojasnil, da je do izgube v nsnjarni prišlo tudi zaradi motenj v zvezi s predvideno rekonstrukcijo obrata in je torej več objektivnih razlogov za to. Edo Zorko je menil naj bi delovne organizacije čimprej uresničile določila svojih statutov .kar naj bi se odrazilo tudi pri boljšem gospodarjenju. Tone Škrban je predlagal naj bi se zlasti v obrtnih delovnih organizacijah lotili priprav na uvedbo večih izmen, ker so kapacitete slabo izkoriščene. Dejal je še, da nobena delovna organizacija ne pripravlja analiz o prehodu na skrajšani delov nik, kar bi bilo ootrebmo čimprej storiti. Edo Zorko je še dejal, da je v zvezi s povečanjem minimalnih osebnih dohodkov potrebno misliti na iskanje notranjih rezerv. Administrativno večanje osebnih dohodkov ima lahko za posledico gospodarsko izgnibo. V Klemosu so uspehi prisilne uprave dokaj vidni. Tako so po besedah tov. Zo.rka plan presegli za 23 odstotkov in ustvarili 3.500.000 din sredstev za sklade. Alojz Doki je menil, da je poročilo o gospodarjenju z a skupšči no v lenar-škem agrokomlbinatn toliko pomanjkljivo. da ni podatkov o njegovih specializiranih obratih kot ,so »Mesnine« in drugi. Menil je, naj bi tudi o rentalbilnosti in gospodarjenju teh obratov razpravljala občinska skupščina in če je potrebno pravočasno ukrepala.
Tone Štefanec je dejal, dia delovne organizacije v nekaterih primerih stihijsko gospodarijo brez nujno potrebnih analiz, ki bi jih morale sproti izdelovati. Dejal je, da se nekateri odgovorni uslužbenci ne čutijo poklicane za izdelavo analiz tudi zato ne, ker v večini primerov niso nagrajeni po vloženem delu. Priporo-(Nadaljevanje na 2. strani)
Jawaharlal Nehru, predsednik vlade in najuglednejši kongresni voditelj Indije je dne 27. maja podlegel nenadni težki bolezni. Pogrebnih svečanosti se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil predsednik Z1S Petar Stambolič. Nehrujeve posmrtne ostanke so upepelili ob reki Džamni v Delhiju. Predsednik Tito je ob tej priliki dal za jugoslovanski tisk in RTV izjavo in je obiskal indijsko ambasado v Beogradu, kjer se je vpisal v knjigo žalosti.
Na povabilo finskega predsednika Kekkonena je predsednik republike Tito za en dan podaljšal obisk v Finski. Na sedemdnevni uradni obisk v Finsko je predsednik SFRJ prispel 1. junija. Prirejen mu je bil veličasten sprejem. Predsednik Tito je obiskal finski parlament, razne kraje ter industrijske objekte. Ob priliki obiska so bili vodeni državniški razgovori, ki so bili prijateljski in neformalni.
Lal Bahadur Šastri je bil 2. junija soglasno izvoljen za voditelja parlamentarne skupine vladajoče kongresne stranke Indije. Ta položaj mu omogoča tudi mesto voditelja parlamenta in predsednika vlade. Ob izvolitvi se je Šastri izjasnil za socialistično pot Indije.
Minister za narodno obrambo maršal Sovjetske zveze Rodin Ma-linovski je vodil sovjetsko vojaško delegacijo, ki je 27. maja prispela v Jugoslavijo. Delegacija je s tem vrnila obisk JLA, katere delegacija je lani obiskala SZ. Sovjetsko vojaško delegacijo je sprejel tudi tovariš Tito.
Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je vodil parlamentarno delegacijo, ki je bila na uradnem obisku v Belgiji od 27. maja do 3. junija. Cilj obiska je bil izmenjava mnenj s predstavniki belgijskega parlamenta in nekaterih organizacij o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ob tej priložnosti se je sestal s podpredsednikom belgijske vlade in zunanjim ministrom Paulom Henryjem Spaakom.
Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je sprejel misijo dobre volje afriške republike Čad, ki jo je vodil minister za gospodarstvo in transport A. Lamane. Govorili so o aktualnih mednarodnih problemih in o gospodarskem, kulturnem in ostalem sodelovanju med obema državama.
Ob 40-letnici zmage rudarjev nad Orjuno v Trbovljah, je govoril pred delavskim domom sekretar CK Z KS Miha Marinko, ki je bil udeleženec akcije proti Orjuni.
Po osnutku zakona o oprostitvi prispevka iz dohodka, ki ga je sprejel Z IS, ostane gospodarskim organizacijam v nekaterih gospodarskih panogah nad 33 milijard Za toliko se zmanjšajo letos predvideni dohodki federacije od prispevka iz dohodka.
V Ljubljani je bil od 4. do 5. junija občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije. Občni zbor je potrdil,- da se društveni in občinski delavci zavedajo, da je najbolj od njih samih odvisno, kako bomo dosegli čimvečje uspehe na področju telesne kulture. Delegati so izvolili nov 35-članski izvršni odbor ZTKS. Ponovno pa je bil izvoljen za predsednika Janez Zemljarič.
GIBANJE GOSPODARSTVA V PRVEM ČETRTLETJU 1964
TRGOVINA IN GOSTINSTVO
Blagovni promet v občini Lenart se je v prvem četrtletju 1964 v primerjavi s prvim četrtletjem 1963 povečal za 39,8 %. Trgovske gospodarske organizacije (»Potrošnik«, »Izbira«) so v istem času povečale blagovni promet za 37,3 %, »Potrošnik« za 46 %, »Izbira« za 28 % •
Plan skupnega blagovnega prometa za leto 1964 je bjl v prvem četrtletju realiziran s 24,8%, medtem ko so trgovske gospodarske organizacije realizirale svoj plan z 22,9 % i »Potrošnik« ga je realiziral z 21,9 %, »Izbira« pa s 24,4 %.
Promet na zaposlenega se je povečal od 2,689.000 din v prvem četrtletju 1963 na 3,507.000 din v prvem četrtletju 1964 ali za 30%. V trgovskih gospodarskih organizacijah se je promet na zaposlenega povečal v istem obdobju od 2,858.000 din na 3,579.000 din ali za 26 %; v »Potrošniku« se je povečal za 36 %, v »Izbiri« pa za 15%. Promet na zaposlenega se je v pretežni meri povečal zaradi zvišanja cen; v »Potrošniku« pa predvsem zaradi velike prodaje na potrošniški kredit.
Promet v gostinstvu se je v prvem tromesečju 1964 povečal v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 16,5%. V družbenem sektorju se je povečal za 7,7 %, medtem ko se je povečal v privatnem sektorju za 29,8 %. Družbeni sektor je v prvem četrtletju realiziral 18 % plana za leto 1964, zasebni pa 20,4 %, medtem ko je bilo v skupnem gostinstvu v prvem četrtletju realizirano 19 % plana za leto 1964.
Gibanje osebnih dohodkov: Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so bili v trgoYskih organizacijah v prvem četrtletju 1964 za 33 % višji kot v istem obdobju lanskega leta, v Gostinskem podjetju Lenari pa le za 1 % višji. Porast povprečnih osebnih dohodkov za 33 % v trgovskih podjetjih ni utemeljen, saj je neto produkt narasel istočasno le za 19 %, čisti dohodek pa za .11 %. Vendar na takšno nesorazmerje niti malo ni vplivalo trgovsko podjetje »Izbira«, saj so tu izplačani osebni dohodki porasli le za 23 %, medtem ko je neto produkt porasel za 27 %, čisti dohodek pa za 23 %. V tem podjetju je tudi bilo upoštevano delitveno razmerje po pravdniku; v pravilniku je določeno, da se 65 % čistega dohodka deli za bruto osebne dohodke, dejansko p?, so za bruto osebne do-
hodke izločili le 58 % čistega dohodka. Nasprotno pa je trgovsko podjetje »Potrošnik« v primerjavi s prvim četrtletjem 1963 povečalo povprečne izplačane osebne dohodke za 43 %, čeprav se je neto produkt povečal le za 9 %. Za bruto osebne dohodke je bilo v tem podjetju izločenih 7 % več sredstev kot je znašal čisti dohodek, tako da je podjetje v prvem četrtletju 1964 izkazalo negativno razliko, ki znaša 342.000 din. Ugotavlja se, da je negativna razlika nastala zaradi tega, ker so v nekaterih poslovalnicah pribijali znatno premajhno maržo k nabavni ceni. Z oziroma na izkazan negativni rezultat poslovanja smatramo, da je treba na tako velik porast osebnih dohodkov gledati kritično.
V	trgovini ni noben zaposlen prejemal manjših osebnih dohodkov od 20.000 din, od 20.000 do 25.000 din pa je prejemalo 9 % zaposlenih. V gostinskem podjetju je 30 % zaposlenih prejemalo osebne dohodke v razponu od 15.000 do 20.000 din, 30 % pa od 20.000 do 25.000 din.
Investicijske naložbe so bile v teku prvega tromesečja 1964 izvršene le v samopostrežni trgovini v Lenartu, ki že obratuje. Trgovski paviljon se bo v predvidevanjih začel graditi v letošnjem letu.
V	turistične objekte doslej ni bilo vloženih večjih sredstev. Uredilo se je le gostišče v Zavrhu, ki bo z izpraznitvijo mizarske delavnice dobilo na razpolago še večje prostore. Turistična postojanka pri Švicarskem dvoru v Črnem lesu se je že začela urejati. Obstojajo možnosti, da bi "bila prva faza te postojanke dograjena do občinskega praznika (14. julij).
Ugotavljamo, da je gospodarstvo v prvem -četrtletju 1964 (brez kmetijstva) v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta doseglo precejšen napredek. Obstajajo pa pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejšo dinamiko proizvodnje oziroma storitev in ki zmanjšujejo poslovni uspeh.
Nekatere pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje strokovnega kadra, zastarele oziroma premajhne kapacitete, so sicer odraz objektivnih pogojev, ki se jih ne bo dalo čez noč spremeniti, vendar je potrebno smeleje in bolj načrtno pristopiti k reševanju teh pomanjkljivosti.
Z namenom, da bi se postavljene naloge z letošnjim družbenim planom v celoti izvršile, smatramo za potrebno, da vse delovne organizacije oziroma delovni kolektivi in organi samoupravljanja proučijo in storijo naslednje:
—	V gospodarstvu še vedno niso izkoriščene vse rezerve, zato je nujno, da delovne organizacije pristopijo k proučevanju organizacije dela, analizi stroškov (ki v nekaterih podjetjih rastejo v nesorazmerju s porastom proizvodnje oziroma storitev), možnosti uvajanja izmen itd.
-—• Redno in tekoče je potrebno zasledovati izvrševanje operativnih planov in letnega plana ter sproti obravnavati proizvodne plane. To naj bo redna naloga, v izvajanju katere mora sodelovati sleherni član delovnega kolektiva.
—	Osebni dohodki naj bodo resnični odraz vloženega dela posameznika in uspeha delovne enote
oziroma delovne organizacije kot celote. V vseh delovnih organizacijah je nujno pristopiti k ugotavljanju uspeha in k ustreznemu nagra-jevaju v krajših časovnih razdobjih, zlasti mesečno.
— Pri pogodbenem sodelovanju v kmetijstvu je potrebno angažirati vse subjektivne sile in potrebni
Ivan Črnčec, novi organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS Lenart
Namesto dosedanjega organizacijskega sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Lenart, ki odhaja na šolanje, je bil na zadnji seji občinskega komiteja ZK v četrtek, 28. maja za novega org. sekretarja izvoljen tov. IVAN CRNCEC.
Tov. Crnčec je bil rojen 4. 10. 1937. Izhaja iz majhne kmečke družine. Končal je osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Vpisal se je na učiteljišče, ki pa ga zaradi gmotnih razmer ni dokončal.
Z družbeno političnim delom se je začel ukvarjati v Jurov-skem dolu, kjer je najprej delal v mladinski organizaciji kasneje pa je bil sekretar krajevne organizacije SZDL.
Zaradi uspešnega družbeno političnega delovanja v množičnih organizacijah in splošne idejne razgledanosti ga je OO ZK Jurovski dol 23. maja 1960. leta sprejel v Zvezo komunistov.
Več kot eno leto je član občinskega komiteja ZK in član organizacijsko kadrovske komisije pri komiteju. Poleg tega se je družbeno udejstvoval tudi v drugih družbenih organizacijah in na družbenih področjih. Na isti seji komiteja je bil tov. Crnčec tudi imenovan za predsednika org. kadrovske komisije občinskega komiteja
Zaposlen je na občinski skupščini Lenart kot šef odseka za notranje zadeve. Posle organizacijskega sekretarja komiteja bo opravljal neprofesionalno.
V imenu uredništva in naših bralcev želimo novemu org sekretarju veliko delovnih uspehov na novi nelahki družbeni dolžnosti.
strokovni kader, da se plan v kooperaciji iapolni.
— Investicijska vlaganja naj bodo usklajena z družbenim planom in morajo biti zanje predhodno v celoti zagotovljena sredstva in tehnično-ekonomska dokumentacija.
Gospodarjenje v letošnjem prvem tromesečju
(Nadaljevanje s 1. strani) čal je, naj bi delovne organizacije takoj analizirale vzroke sorazmerno visokih materialnih stroškov.
Poročilo o -delu občinske uprave v preteklem letu je podala tajnica -skupščine Vida Brumen. Predvsem se je dotaknila položaja in vloge občine ,po sprejetju nove ustave, odnosa uprave do občanov, kadrovskihh problemov v upravi skupščine An samoupravljanj v -delovnem kolektivu ^bči-nske -skupščine. V razpravi ^e Rado Mejovšek predlagal, naj bi skupščina čimprej analizirala štipendijsko politiko in materialna vprašanja v tej zvezi. Menil je, maj bi štipendirali predvsem tiste, ki -so v občini že zaposleni. Od vseh, ki pa nočejo po končani soli nazaj na delovna mesta, pa bo pot robno štipendije dosledno izterjati, kar se doslej ni vedno -dogajalo. Tone Štefanec se je pridružil tov. Mejovšku in še predlagal, naj bi skupščina in njeni sveti čimprej sprejeli delovni načrt -in iz dnevnih redov skupščine izločili vse drolno zadeve ki jih je po oredpisi-h mogoče izločiti, da bi bili dnevni redi skupščine čim krajši. Dejal je še, da j-e po-trebno proučiti predlog, naj bi se izaposlil uslužbenec na referatu za prošnje ira pritožibe. ki bi samostojno reševal vse prošnje in pritožbe občanov.
Dt. Frane Gabršček je predlagal, naj bi komisije za štipendijo imele večji stik z delovnimi organizacijami, medtem ko je Stanko Žmauc -dejal, da je potrebno poostriti delo kmetijske inšpekcije. Edo Zorko mu je odgovoril, da bodo na občini v kmetijski -inšpekciji kmalu zaposlili še e-nega uslužbenca, ker samo eden inšpektor ne zmore vsega dela.
Občinska skupščina Lenart je na zadnji seji dala soglasje k statutom osnovnih šol Zg. Ščav-nica, Lokavec, Cerkvenjak in Gradišče ter k statutu Gradbenega podjetja Lenart.
-Na zadnji seji skupščine so odborniki med drugim tudi odobrili, da se najame 8 milijonov din kredita za dofbo 25 let po 2°/0 obrestni meri iza gradnjo učiteljskih stanovanj v Gradišču, enako vsoto pod enakimi pogoji iza gradnjo -stanovanj za učitelje v Lokav-cu, za graditev ibloka v jurovskem dolu naj se najame 6,500.000 din kredita pod enakimi pogoji kot za ostala stanovanja, medtem ko naj se za gradnjo -stanovanj v izadružnem domu v Benediktu najame 10.900.000 din. Za dograditev zgradbe na dvorišču občine pa bo skupščina najela 49 milijonov din kredita za d-olbo 25 let po 2% obrestni meri.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Med lenarškimi rokoborci
NAPISANO PO TRIUMEU V ZRENJANINU
strogo xaupno
ALI GARAŽE ZARES SODIJO V NASELJE?
Morda ta sestavek v celot' ne sodi v to rubriko. Vanje smo ga uvrstili predvsem zaradi stališča na katero so se postavili prebivalci hišnega sveta štev. 4 v Lenartu. Odločno namreč zavračajo predlog ali bolje povedano zahtevo urbanistov za gradnjo večjega števila garaž v novem le-narškem naselju ob Radgonski cesti.
Zakaj se stanovalci ne strinjajo z urbanisti?
Po načrtu naj bi nove garaže zgradili na prostoru med bivšo Solakovo zgradbo in obema novima blokoma. Z izgradnjo bi zasedli večjo zeleno površino, ki je sedaj namenjena igri otrok in sušenju perila stanovalcev blokov. V vseh blokih stanuje nad 7C otrok, ki nimajo primernega igrišča. Stanovalci menijo, da bi naj vsaj obstoječi prostor ostal v ta namen. Na drugi strani pa urbanisti že sedaj pravijo, da prostor, na katerem naj bi gradili garaže, ne bo zadoščal niti za potrebe v bližnji prihodnosti. Ob vseh teh vprašanjih se moramc vprašati, zakaj potem graditi na zares neprimernem prostoru garaže. V mestu je to včasih potrebno, ker ni druge izbire. Ne moremo pa razumeti da je to potrebno v Lenartu kjer imamo v neposredni bližini veliko površin, ki bi bile primerne za gradnjo garaž.
Na občinski skupščini so mren arenjatme načrte, ~Ei bili sprejemljivi za vse stanovalce omenjenega hišnega sveta in Lenarta sploh, pa se z njimi urbanisti ne strinjajo zaradi urbanističnega načrta ki naj bi veljal prihodnjih tri-
deset ali koliko let. Vsi vemo in tudi življenjsko je, da je že dosedaj prišlo do raznih sprememb v konkretnih gradnjah in gotovo tudi v prihodnje ne bo drugače. Zato trmaste vztrajanje pri gradnji garaž na mestu, ki so ga določili urbanisti iz Maribora, nima nobenega pomena. Upoštevati je potrebno mnenje stanovalcev in njihove potrebe, zlasti pa potrebe njihovih otrok.
NEKAJ RESNIČNIH IZ GRADIŠČA
Udeležba na sestankih je problem, saj od množice ljudi na sestanke mnogokrat še funkcionarjev ni.
V	Gradišču so na srečo na cesti skozi Porčič cestarja zdaj dobili. Cez leto dni pa še prometnih znakov s kažipotom niso namestili.
SVOJEVRSTEN KONJIČEK
V	Gradišču so že večkrat govorili o potrebi po prostoru v katerem bi lahko obiskovalci kinopredstav in udeleženci raznih sestankov shranjevali prevozna sredstva od koles do motorjev. Zato, ker se ta problem zaenkrat ne da rešiti ostajajo prevozna sredstva zunaj pod milim nebom.
Sedaj se znajdejo nepridipravi, ki imajo svojevrstne konjičke. Zelo se namreč zabavajo s spuščanjem zračnic pri kolesih in motorjih. Gre baje za neke mlajše fante izven Gradišča. Uprava kina v Gradišču namerava storiti potrebne ukrepe za preprečitev takega početja, ki se je zelc razpaslo in nima nič skupnega z lepim vedenjem. Tisti, ki se bodo čutili ob branju tega sestavka prizadeti, naj razmislijo o svojem početju in se poboljšajo prej, preden bo prepozno.
Lenart je bil že v mraku, ko sem se napotil proti domu TVD Partizana.
Tja sem šel z namenom, da 'bi napravil intervju s Francem Crn-čec, državnim prvakom rokobor. be v muha kategoriji. Predhodno sem izvedel, da je to kmečki fant star 15 let in prvi Slovenec, ki je po osvoboditvi dosegel prvo mesto v tej kategoriji.
V	telovadnici je bilo vse živo. Na veliki blazini so se urili roko/borci, na drugem koncu pa so bile (mladinke in mladinci, ki sio pod vodstvom Karla Kukovcapri pravijali program za telovadno akademijo.
Povprašal sem trenerja rokoborcev Jožeta Šumana za Crnče-ca. Ni mi ga mogel predstaviti, ker verjetno z a,radii napornega dela na poli ju ni mogel priti na trening. Jože me je povabil, da ostanem med njimi.
Ostal sem. Ni imi bilo žal dveh večernih ur. Gledal sem te mlade fante, kako so se jim naprezale mišice pri saltu, tušu ali reburu. Takrat sem pomislil na staro življenjsko' resnico, da brez truda ni uspeha. Ti fantje se trudijo, da bi 'dosegli še več, še višje re-z ul tate.
Jože Šuman je stal ponosno med svojimi fanti in jim dajal nasvete. Kasneje pa se je tudi sam lotil napornega' urjenja v rokobo(rb'i. Znoj je tekel, fantje pa so pridobivali nove izkušnje. Rad bi jim irekel: »Rokoborci, ponosni srno na vas!«
V	odmoru sem povprašal fante po n jihovih uspehih. Jože Majce-novič, simpatičen, star 15 let, mi je dejal, da je na državnem prvenstvu v rokoboribi. ki je bilo 1. junija v Zrenjaminu dosegel
tretje mesto v lahki kategoriji. »Najtežje sem se boril z Igrač-kiui 'iz Vršca«, je pripomnil. Maj-cenovič trenira komaj od lanskega lete. Lepe uspehe na državnem prvenstvu so dosegli tudi Slavko Šentveter, četrto in Franc Žnuderl ,peto mesto v pero lahki kategoriji. Ti fantje se odlikujejo po svoji skromnosti in tudi to krasi njihove uspehe.
Predvsem od dobrega prijema je odvisen izid tekmovanja
Po treningu je bila seja odbora TVD Partizana. Razpravljali so o finančnih in drugih problemih. Sredstva iso delili na razne sekcije in uvideli, da jih mnogo primanjkuje .za uspešno delo. Petsto tisoč dinarjev za telesno vzgojo v občini je za eno leto malo več kot nič. Toda ker jih ni več, je potrebno ta najbolje uporabiti.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Piše: Vida Brumen
Upravni organi so dolžni omogočiti občanom uveljavljanje njihovih pravic
NEUSTREZNA ZASEDBA DELOVNIH MEST V OBČINSKI UPRAVI
Občinska uprava neposredno izvršuje zakone in druge predpise, ureja vse, kar je potrebno za uresničitev .pravic in obveznosti občanov..
Ustava posebej zahteva, da mora biti v tem delovanju omogočena popolna učinkovitost: popolno spoštovanje zakonitosti, hitro reševanje upravnih zadev 'brez nepotrebnega zavlačevanja in izgube časa za občane.
Ustava nalaga posebno isforb za varstvo ustavnosti in zakonitosti vsem državljanom, organom družbenega samoupravljanja oziroma vsem, ki opravljajo javne in druge družene funkcije. Načelo za-konitoti preveva tudi vse zakonske predpise s katerimi so urejeni postopki za uresničevanje pravic iin obveznosti občanov pred državnimi organi. To še posebej velja za zakon o splošnem upravnem postopku, po katerem se rešuje večina zadev pri upravnih organih. Toda kljub temu, sicer poredkoma, prihaja 'do kršitve pozitivnih predpisov materialne in proceduralne narave,
kar ima za posledico pritožbe ob-čanov na drugostopni organ ali na komisijo za prošnje in pritožbe občine, okraja in na druge organe.
Pomembno je tudi vprašanje ekspeditivnos ti v poslovanju z občani. Kljub temu, da upravni organi občine posvečajo temu vprašanju čedalje večjo pozor-
nost, so še primeri, ko državljan ni po več imesecev čakajo ma rešitev Vloge, oz. tne 'dobijo nobene-
ga obvestila o tem, v kakšni fazi reševanja je vloga ali zakaj ni bilo mogoče vloge dlo roka rešiti. Med ukrepi, ki bi naj občanom olajšal uveljavljanje njihovih pravic in izvrševanje njihovih dolžnosti je tudi organizacija sprejemnih pisarn v sklopu občinskih upravnih organov. Kljub nekajkratnim poskusom organiziranja sprejemne pisarne, je tudi v preteklem letu nismo uspeli organizirati. Izkušnje nekaterih občin kažejo, da so občani lahko v sprejemnih pisarnah opravili že 50 odistotkov vseh zadev. Nedovoljeno je orgainiziirana služba za prošnje in pritožbe in služba pravne pomoči, saj te zadeve pripravljajo uslužbenci priložnostno z izjemo pravne pomoči, kjer je letos nastavljen uslužbenec. Služba za prošnje in pritožbe bi morala imeti stalnega uslužbenca, ki bi ibil neodvisen od delovanja upravnih organov v upravnem postopku, ker se Ibodo občani il)e talko z zaupanjem obračali na to službo.
Izpolnjevanje nalog uprave za
skupščino in njene organe, prav tako pa tudi za občane je zelo odvisna od tega, kakšna je usposobljenost uslužbencev^ ki opravljajo te naloge. Kljub temu, da se kvalifikacijska struktura uslužbencev v občinski upravi iz leta v leto izboljšuje, moramo Ugotoviti ,dla je njihova dejanska usposobljenost za vse zahtevnejše in odgovornejše upravne naloge še do določene mere problematična. V upravi občinske skupščine je bilo 31. decembra 1963 zaposlenih 37 uslužbencev z nižjo izobrazbo (po> sistematizaciji 9), 13 s srednjo (38), 5 z višjo (6) in 2 z visokošolsko izobrazbo (7).
Ti podatki povedo, da je v občinski upravi še vedno preveč ljudi samo z osnovnošolsko izo-brzbo. Da se izboljša kvalifikacijski sestav uslužbencev v občinski upravi, bo svet delovnega kolektiva moral pristopiti k načrtnemu izobraževanju sedanj,eg kadra. Oblike izobraževanja so lahko različne: izredni študij na visokih, višjih in srednjih šolah, polaganje izpitov zia priznanje odgovarjajoče strokovne izobralz-be itd.
Primerno bi bilo, da svet delovnega kolektiva del sredstev s katerimi razpolaga, tudi nameni za strokovno izobraževanje uslužbencev.
PIONIRSKI PEVSKI ZBORI SO SE TUDI LETOS LEPO PREDSTAVILI
OBČINSKE REVIJE SE JE UDELEŽILO MALO ODRASLIH
dejavnost delovišča agrokombinata kz lenart v voličini
2e tradicija je, da mladinski in pionirski pevski zbori iz osnovnih šol naše občine vsako leto na občinskem pevskem festivalu pokažejo uspehe svojega celoletnega prizadevanja. Tudi letos se zbori temu niso izneverili in lepa sončna nedelja je bila kakor nalašč za to. Zbrali so se pevski zbori iz osnovnih šol Lenart, Zgornja Ščavniea Jurovski dol, Cerkvenjak in kar je še posebej treba pozdraviti, osnovna šola iz Gradišča, ki je bila zastopana kar z dvema zboroma, čeprav zadnja leta na reviji ni sodelovala. Pogrešali pa smo zbor iz Voličine, ki je v prejšnjih letih tudi sodeloval in kakor vedno zbor iz osnovne šole Lokavec, ki še do sedaj sploh ni nastopil.
Takoj je treba naglasiti, da je kvaliteta izbora skladb in izvedba le-teh v primeri z lanskim letom spet narasla in vsi zbori so pokazali, da so na najboljši poti rasti. Ta dvig pa nam zagotovo jamči, da drugo leto naša občina ne bo izpadla iz izbora za okrajni festival. Naslednje leto je namreč zopet zvezni festival v Celju in posebna komisija bo na občinskih revijah izbrala zbore za okrajni festival v Mariboru, na tem festivalu pa se izberejo najboljši za Celje.
Da je revija tako dobro uspela, imajo v prvi vrsti največ zaslug zborovodje. Nihče, ki zbora ne vodi, ne ve, koliko truda je treba vložiti, da devetdeset ali pa še več grl ubrano zapoje in da dobi pesem približno tisto podobo, ki si jo je zamislil skladatelj. Dve honorarni uri na teden, ki jih priznajo kolektivi zborovodji, čeprav mora imeti najmanj še toliko ur, če hoče kaj naučiti, ne moreta poplačati vloženega truda. Gotovo pa je več
vreden kot plačilo občutek sreče če zbor zapoje lepo in hvaležnost ki sije iz oči mladih pevcev, predvsem pa spontan aplavz poslušalcev iz polne dvorane. Na žalost se Lenart s tem ne more pohvaliti. Kljub temu, da v Lenartu prebiva toliko in toliko inteligence, ni pravega zanimanja za lepo pesem in mladi pevci takorekoč nimajo poslušalcev, ki bi jim lahko pokazali svoje znanje. Dvorana je bila zelo slabo zasedena in še to so bili v glavnem otroci, odraslih pa je bilo zelo malo in še med temi je bilo nekaj mladincev, ki so s svojim obnašanjem pokazali, da za to zvrst umetnosti nimajo nobenega smisla. Na žalost zanimanje za te vrste prireditve kopni tudi pri političnih in oblastvenih forumih. Pred leti so se festivalov predstavniki političnih organizacij radi udeleževali izrekli sodelujočim priznanja, letos smo na prireditvi videli le redke obraze. Skoda je, saj bi prav sedaj lahko videli, za kaj gredo družbena sredstva in če se jih v to zvrst dejavnosti izplača vlagati.
Občinski svet kulturno-prosvet-nih organizacij je prireditev dobro organiziral, predvsem so nas pre: senetili okusno aranžirani šopki nageljnov, !ki so nam jih izročili.
Koncem koncev pa je pomembno samo to, da kvaliteta zborovskega petja na naših šolah narašča, da se ljubezen do petja in pesmi pri šolski mladini krepi in da bi vsaj v Slovenskih goricah domača narodna pesem zmagala nad popevko. Ce bomo zborovodje to dosegli, bomo nadvse zadovoljni, čeprav bomo nastopali v napol praznih dvoranah.
Milan Nekrep
Pisma bralcev
Nekateri bralci se zanimajo, če so zares v občini Ptuj in Maribor Tezno tistim, ki so bili prizadeti po toči, delili materialno pomoč in v kakšni obliki.
Odgovor občinske skupščine Lenart:
Občinski odbor Ptuj in Maribor Tezno sta organizirala nabiralno akcijo za prizadete po toči.
Prispevki so bili zbrani od gospodarskih organizacij v denarju, od zasebnikov pa v materialu (sadike krmska pesa itd.). Z denarjem, ki
so ga prispevali gospodarske organizacije, so nabavili moko in semena in vse to po svojem razdelilniku dali kot pomoč prizadetim. Enaka pomoč je bila organizirana tudi v naši občini s to razliko, da sta občini Ptuj in Tezno gospodarsko močnejši, zato je bila pomoč prizadetim izdatnejša v teh občinah.
Kmetijski referent občinske skupščine Lenart Ivanka Polegeg 1. r.
Novi pogoji za gojitev živali v Lenartu
O TEM PRIPRAVLJA OBČINSKA SKUPŠČINA POSEBEN ODLOK
Zaradi zaščite higiene in zdravja prebivalstva ni dovoljena reja goved, konjev, prašičev, koz ovac kuncev in perutnine (v nadaljnjem besedilu domače živali) v strnjenem delu naselja Lenart. To je prvi člen osnutka odloka o določitvi pogojev gojitve živali v naselju Lenart. Osnutek odloka je občinska skupščina poslala v razpravo krajevni skupnosti, v kratkem pa bo prišel tudi na dnevni red skupščine.
Novonastale razmere z izgradnjo nekaterih objektov, zlasti pa z izgradnjo nekaterih ulic, so poleg uvodoma omenjenih narekovale
sprejetje primernega odloka.
Kaj sodi v strnjeno naselje?
Območje 100 metrov od zgradb do Mariborske ceste 13, Jurovske ceste 9, Cmureške ceste 10, Usnjarske ceste in Ptujske ceste 32. Tisti prebivalci ožjega območja Lenarta, ki jim je kmetijstvo edini poklic, bodo lahko redili domače živali. V enem letu po sprejetju tega odloka pa bodo morali urediti vo-dotesna in pokrita gnojišča, betonske gnojnične jame in ograjena te-kališča za perutnino.
Tisti, ki pa po novem odloku ne bodo smeli rediti domačih živali, jih bodo morali odstraniti v 60dne-
Nedavno smo obiskali vodjo de-lovišča Agrokombinata KZ Lenart v Voličini tovariša Toneta Smerdela, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj:
Kakšni so pri vas rezultati kooperacije v rastlinski proizvodnji v prvih štirih mesecih letos?
V	rastlinski proizvodnji, ki poteka vzporedno z živinorejsko proizvodnjo, smo plan kooperacije za zadnje štiri mesece dosegli 80%. Največ kooperacijskih pogodb je bilo sklenjeno na področju Selc in Rogoznice. Polovico kooperacijskih površin zavzemajo travniki. Sledijo njivske površine in sadovnjaki. Vzrok nedosega plana je nesprove-den agrominimum, če bi bil on dosežen, potem bi bil izvršen tudi plan. Temu je vzrok tudi premala zainteresiranost kmetov za višjo proizvodnjo. Kljub temu pa iz leta v leto število kooperantov narašča in pričakujemo v prihodnje dosego agrominimuma. Kooperantje, ki največ sodelujejo z zadrugo na področju rastlinske proizvodnje so: Kraner Viktor in Franc Rašl iz Rogoznice, Edvard Fekonja iz Nadbi šeca in Alojz Kocmut iz Selc.
Kaj pa kooperacija v živinorejski proizvodnji?
Plan kooperacije v živinorejski proizvodnji smo za zadnje štiri mesece dosegli 47 %. Tako majhni realizaciji plana je predvsem vzrok ker imajo sosednje zadruge višje odkupne cene od naših. Omenjeno velja za preteklo obdobje. V zadnjem času pa naše odkupne cene ne zaostajajo za cenami v zadrugah, ki mejijo na naše območje Menim, da bomo kljub dosedanji nizki realizaciji, plan kooperacije v živinorejski proizvodnji dosegli.
V	preteklem smo mlado živino ki so jo kmetje prignali na dogon, dali v pitališče zadruge ali pa v zakol. Danes dajemo nedopitano živino kmetovalcem v dopitanje. Kmetovalci jo dopitajo do 400 ali 500 kg. Zadruga nato prirastek na teži, ki je nastal od dogona do prodaje, plača po najvišji dnevni ceni. Za pitanje te živine dobe kmetje močna krmila od zadruge, ki jih plačajo ob prodaji živine.
Najboljša kooperanta pri nas v živinorejski proizvodnji sta Vinko Fras in Kranfogl Franc iz Sp. Voličine.
Kako je s strojnimi uslugami?
S spomladansko setvijo smo letos zakasnili, saj je bila končana koncem maja. Delno je vzrok slabo vreme, delno pa kmetje sami, ki
niso z zadrugo pravočasno sklenili pogodb za spomladansko oranje Nekateri so sklepali pogodbe takrat, ko so prijavili oranje. Ce bi bile pogodbe sklenjene v zimskih mesecih, bi si lahko zadruga napravila plan oranja in bi zagotovila dovoljno število traktorjev Naše delovišče ima na razpolago tri traktorje in sta dva opravljala usluge kmetom. Usluge pri spomladanskem oranju smo uspeli izvršiti, vendar z zakasnitvijo.
Kar se tiče uslug pri košnji, je stanje dobro. Razpolagamo z dvema traktorskima kosilnicama in z dvemi ročnimi BCS kosilnicami. Upamo, da bomo pravočasno končali s košnjo zasebnim kmetovalcem in v lastni proizvodnji.
Povejte nam nekai o živinoreji na vašem delovišču?
Sedaj imamo dve pitališči za mlado govedo. Imamo hlev v Voličini v katerem je 90 pitancev in hlev v Selcih s 53 pitanci. Vsak od teh hlevov ima po enega hlevarja, ki uspešno opravljata svoje delo.
Imate dovolj delovne sile?
Največji problem na našem delovišču je pomanjkanje delovne sile. Naše območje ima 200 ha zemljišč, ki jih obdeluje le deset delavcev. Po moje je to pol premalo Pričakujem, da se bo stanje delovne sile izboljšalo, ker so se dvignili osebni prejemki. Povprečna pla-ča enega delavca na našem delovišču je sedaj 23.000 dinarjev. Ta pa zavisi od uspeha dela in proizvodnosti.
vih od dneva, ko bo odlok začel veljati.
Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve občinske skupščine Lenart bo v soglasju s sanitarnim, veterinarskim in gradbenim inšpektorjem odločal o odstranitvi kurnikov, svinjakov, hlevov za konje, govedo in kunce v katerem koli območju, ki ga bo obravnaval odlok, če bi to zahtevali zdravstveni, estetski ali gradbeni interesi.
Za kršilce novega odloka so predvidene tudi določene kazni. Tisti, ki bodo gojili domače živali brez dovoljenja organov po odloku v območju, kjer to ni dovoljeno in tisti, ki ne bodo v strnjenem naselju Lenarta gradili hleve in druge naprave za rejo domačih živali v skladu s sanitarnimi predpisi, bodo kaznovani s plačilom 10 tisoč dinarjev.
Ker je odlok šele v razpravi, bo
gotovo prišlo še do kakih sprememb. Odlok sprejet na občinski skupščini bomo objavili v našem listu.
Gospodarjenje v letošnjem prvem tromesečju
(Nadaljevanje z 2. strani) Občinska skupščina je še sklenila, da se ,za začetek gradnje trg. paviljona v Lenartu najame 15 milijonov din kredita, da se Agrokombinatu KZ Lenart izda garancija za najetje 34 milijonov din kredita za nabavo mehanizacije in, da se Klemos oprosti vrnitve kredita v višini 10 milijonov din.
Na zadnji seji občinske skupščine so tudi sklenili, da občinska skupščina Lenart postane brez materialnih obveznosti soustanoviteljica medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo in splošne bolnišnice v MariboTU.
VEČ ALI MANJ POPOLNIH OSNOVNIH ŠOL?
(3)
POVZETEK IZ ANALIZE O REORGANIZACIJI ŠOL V LENARŠKI OBČINI
Osnovna šola Lenart bi kot matična šola vezala nase šole Jurovski dol, Voličina, Gradišče in Benedikt. Organizacij-
sko bi šola izgledala takole (stanje 1. sep. tembra 1964):
I. Matična Razred	šola: Domač. uč.	Učencev s podružnič. šol Voličina Jurov. dol Benedikt	Grad.	Skupaj	oddelkov
I.	51			51	2
II.	57			57	2
III.	63			63	2
IV.	50			50	2
V.	60	46 53 34	41	234	6
VI.	74	51 43 39	32	239	6
VII.	56	36 51 45	47	235	6
VIII.	57	40 25 32	36	190	5
Skupaj
486
173
172
150
156
1.119
31
Op.: V tabeli niso upoštevani učenci, ki zaradi prestarelosti ne bodo nadaljevali šolanja, vendar njih število osnovne razlike ne spremeni.
II. Podružnične šole:
Voličina	Gradišče
razred učencev odd. učencev odd.
I.	52	2	44	1-2
II.	60	*>	46	1-2
III.	55	2	48	2
IV.	44	1-2	48	2
Skupaj	211	7-8	186	6-8
	Jurovski	dol	Benedikt	
razred	učencev oddelkov		učencev	odd.
I.	40	1	33	1
II.	42	1	34	1
III.	53	2	30	1
IV.	40	1	31	1
Skupaj	175	5	128	4
Osnovna šola Lenart ima trenutno 10 učilnic in dvoizmenski pouk. Povečanje oddelkov za 15 torej pomeni, da bi bilo treba zgraditi veliko šolsko poslopje z najmanj 20 učilnicami (pri enoizmenič-nem pouku) oz. z najmanj 6 učilnicami (pri dvoizmeničnem pouku), pri čemer bi bile kapacitete učilnic izkoriščene 100 %.
Ob tem bi bilo seveda treba misliti tudi na ostale funkcionalne prostore (kabinete, delavnice, laboratorije, klubski prostor, sobo za interesne dejavnosti u-čencev, prostor za učence — vozače, obednico itd.). Šola bi morala zagotoviti učencem, ki se bodo vozili iz pod-družničnih šol topel opoldanski obrok, vendar sedanja kapaciteta šolske kuhinje tega ne dopušča.
Vsi učenci iz podružničnih šol bi bili oddaljeni od matične šole več kot 5 km in bi jim morali potemtakem zagotoviti prevoz v šolo in nazaj. Redna avtobusna zveza obstoji edino na relaciji Lenart— Gradišče in nazaj, vendar je število u-čencev, ki bi se vozili tolikšno, da bi redni avtobusni promet tega ne zmogel opraviti. Ce računamo, da bi šlo v avtobus povprečno 40—50 učencev, potem bi potrebovali na relaciji Voličina—Lenart najma-ij 3 avtobuse oz. 1 avtobus, ki bi opravil trikratno pot zjutraj in trikratno pot opoldne ob koncu pouka (vseh u-čenccv bi bilo 173). Učenci iz Benedikta (150) bi se lahko vsaj delno posluževali rednih avtobusnih zvez, vendar je njih število tolikšno, da ga verjetno redni avtobusni promet ne bi zmogel. Zato računamo na tej relaciji najmanj 1 avtobus. Ce računamo, da bi se del učencev iz Gradišča (vseh je 156) pripeljal v šolo z rednim avtobusom, bi kljub temu potrebovali najmanj 1 avtobus za reden prevoz otrok. Iz Jurovskega dola (172 učencev) sploh ni redne zveze in bi torej rabiii vsaj 3 avtobuse (ali en avtobus s trikratno vožnjo), da bi prepeljali u-čence v šolo. število prevozov zjutraj se sicer lahko zmanjša na račun tega, da bi del učencev imel pouk popoldne, to pa pomeni, da bi avtobusi imeli dodatne vožnje zvečer, kar bi prevoz znatno podražilo, saj je treba računati, da bi bile jutranje in večerne vožnje samo polovično izkoriščene, ker bi avtobusi vozili v eno smer prazni. V primeru, da bi na relaciji Lenart—Jurovski dol in Lenart— Voličina vozil le en avtobus, ki bi moral opraviti pot trikrat, da bi prepeljal vse učence v šolo in nazaj, bi morali računati z znatnimi izgubami časa: za pot v eno smer bi rabil avtobus najmanj 15 minut, to pa pri trikratnem prevozu
pomeni, da bi morali biti prvi učenci že ob pol sedmih pripravljeni na odhodni postaji. Zlasti v času vremenskih nepri-lik bi morale podružnične šole imeti pripravljene prostore, kjer bi učenci čakali na avtobus, enako pa bi morala imeti ustrezen prostor tudi matična šola, saj ne bodo končali vsi učenci pouka ob istem času. Pri vsem tem je treba računati tudi na evcnt. zamude, okvare, bolezni šoferja, kar utegne imeti za posledico to, da učenci ne bi mogli priti v šolo.
Za navedeno organizacijsko strukturo matične šole Lenart s podružničnimi, bi potrebovali naslednji kader: v matični šoli Lenart direktorja, pomočnika direktorja, socialnega delavca, 14 razrednih učiteljev in 23 predmetnih učiteljev.
Na podružnični šoli Voličina bi potrebovali 7—8 razrednih učiteljev, v Gradišču 6—8 razrednih učiteljev, v Jurovskem dolu 5 razrednih učiteljev in v Benediktu 4 razredne učitelje.
Skupaj bi torej potrebovali 1 direktorja (sedaj 5), 1 pomočnika direktorja (sedaj —), enega socialnega delavca (sedaj —), 36—39 učiteljev za razredni pouk (seda i 40) in 23 strokovnih oziroma predmetnih učiteljev (sedaj jih je na razpolago le 7). Od tehničnega osebja bi potrebovali 1 tajnika šole (sedaj 5), 7— 8 snažilk (sedaj 6) in 8 kuharic (sedaj 6).
Seveda je ob tem treba poudariti, da bi šole potrebovale predmetne učitelje že tudi pri sedanji obstoječi mreži osnovnih šol. kot je to razvidno iz poglavja »Učno osebje«.
V	navedeni sistematizaciji delovnih mest ni upoštevan šolski psiholog, ki bi ga šola v takem obsegu nujno potrebovala, niti ne računovodja (za računovodske posle vseh šol v občini predvidevamo ustanovitev posebnega računovodskega centra).
Iz navedenega je razvidno, da bi se v samem Lenartu močno povečalo število učnih moči (najmanj za 20 ljudi, kar pomeni, da bi bilo potrebno ob novi šolski zgradbi misliti nujno tudi na ustrezne stanovanjske prostore za učno osebje.
S koncentracijo višjih razredov v Lenartu, bi se razbremenili učni prostori v vseh podružničnih šolah: brez težav bi bil povsod uveden zaželen enoizmenični pouk, medtem ko bi v popoldanskem času bila šola na razpolago za otroško varstvo v okviru krajevne skupnosti. Istočasno bi odpadle tudi številne potrebe po učiteljskih stanovanjih v teh krajih oziroma bi se tudi te potrebe zmanjšale glede na manjše število oddelkov na šolah.
Za združitev šol Lenart—Voličina, Gradišče, Benedikt, Jurovski dol bi nujno potrebovali: Najmanj 6 učilnic z ostalimi prostori, stanovanjski blok za učni kader, 4 avtobuse,
Učni kader: pomočnika direktorja, socialnega delavca, šolskega psihologa in 16 strokovnih in predmetnih učiteljev.
V	perspektivi pa bi rabili vsaj 20 u-čilnic z ustreznimi drugimi prostori, če hočemo zagotoviti enoizmenski pouk.
Osnovna šola Cerkvenjak bi ostala popolna šola glede na to, da je ne bi mogli vezati nikamor drugam kot na Lenart, kar pa bi predstavljalo znatna finančna sredstva za prevoz, veliko izgubo časa za učence in še močnejšo obremenitev matične šole v Lenartu. Glede na predvideno število vpisov novincev v I. razred bi šola še vedno imela vsaj 13 oddelkov, za kar bi potrebovali poleg direktorja šole še 10 razrednih učiteljev in 4 predmetne učitelje.
II. varianta:
Razlika med I. in II. varianto obstoji predvsem v tem, da bi bila šola Lenart močno razbremenjena, ker bi del učencev prevzela šola Gradišče kot matična šola, na katero bi bila vezana podružnična šola Benedikt. V tem primeru bi odpadlo pre-
važanje otrok iz Gradišča v Lenart, učenci iz Benedikta pa bi se vozili v Gradišče (na tej relaciji ni redne avtobusne zveze). Novogradnja (6 učilnic) v Lenartu sicer s tem ne bi odpadla, pač pa bi bila potrebna novogradnja v Gradišču, kjer bi se povečalo število učencev na račun otrok iz Benedikta (glej tabelo na strani 21). Matična šola Gradišče bi imela 6—8 nižjih oddelkov in 8 višjih oddelkov ter bi morali zagotoviti vsaj 8 novih učilnic z ustreznimi ostalimi prostori, število učnega kadra se bistveno ne bi spremenilo.
III. varianta:
Ta varianta izhaja iz dejstva, da je sedanje šolsko poslopje v Cerkvenjaku dotrajalo in je nujno misliti resno na novogradnjo, o kateri se govori že šest let. Prednost te variante pred II. je v tem, da bi bilo z ekonomskega stališča mnogo ceneje zgraditi 2—3 učilnice več v Cerkvenjaku, kakor pa povsem na novo graditi v samem Gradišču. V tem primeru bi bil prevoz učencev iz Gradišča usmerjen namesto v Lenart v Cerkvenjak, povečano število predmetnih učiteljev v Cerkvenjaku pa bi šlo na račun šole Lenart, kjer bi bilo nekaj oddelkov manj.
IV. varianta:
Ta varianta je teritorialno najbolj posrečena, saj se vse tri popolne šole nahajajo v krajih z močnim zaledjem v občini (Lenart, Zg. ščavnica in Gradišče). V tem pogledu ima ta varianta prednost pred III., saj je šola Cerkvenjak periferna šola v občini in jo obiskujejo tudi učenci izven občine Lenart (Osek, Kraljevci, Ivanjski vrh, Grabonoški vrh, Vitomarci). Hiba te variante pa je v tem, da se tudi s tako organizacijo šolske mreže ne bi mogli izogniti novogradnji šole v Cerkvenjaku, ker je le-ta nujno potrebna.
Kolikor bi ostala mreža osnovnih šol v sedanji obliki še nadalje, potem bi bilo potrebno izvršiti novogradnjo dodatnih prostorov v vseh šolah, kjer je sedaj v vseh šolah dvoizmenični pouk. Če bi hoteli zboljšati kvaliteto dela v razredih, bi morali v vseh šolah poučevati predmetni učitelji. Ker pa je to zaradi premajhnega števila ur za posamezno predmetno skupino nemogoče, obstoja le možnost, da bi imeli »potujoče« učitelje, ki bi poučevali le svoje predmete na več šolah (da bi s tem dosegli svojo učno obveznost).
Tak način pouka pa ne bi bil samo drag (prevozni stroški) in naporen za učitelje, temveč bi bil tudi s pedagoškega stališča neprimeren, saj se tak učitelj ne bi mogel vživeti na nobeni šoli ter si njihovega uspešnega dela v razrednem učiteljskem zboru ne moremo zamisliti.
Vsekakor bi taka organizacija dela zahtevala tudi mnogo več finančnih sredstev za ponazorilo, učila itd. Kolikor bi na posamezni šoli bilo število učencev tako majhno, da posamezni razredi ne bi mogli obstojati (pod 16), bi ostala le še možnost da se jih prevaža na najbližjo popolno šolo.
Zaključek:
Prepričani smo, .da bi možne popolne šole, ki bi bile kadrovsko in materialno dovolj krepke, lahko v marsičem vplivale na sedanje učnovzgojne uspehe v pozitivnem smislu. Kvaliteta pouka bi lahko močno porasla glede na dejstvo, da bi poučevali na višji stopnji strokovno u-sposobljeni učitelji in da bi si lahko šole nabavile sorazmerno več učil, kot pa je to mogoče sedaj ob prilični razdrobljenosti šol. Terjala bi pa taka reorganizacija šolstva v občini velika denarna sredstva, ki pa bi se bogato obrestovala. Zavedati se namreč moramo, da z združevanjem šol, kakršne so danes, niti v kadrovskem niti v materialnem pogledu ne bomo dosegli nobenega napredka, če ne bo skupnost z bogatim investiranjem omogočila to spremembo.	Konec
Med lenarškimi rokoborci
(Nadaljevanje s 3. strani)
V razgovoru s predsednikom TVD Partizana Lenart Milanom Vauda iin podpredsednikom A-leksandrom dr. Landauom, sem izvedel še marsikaj. Vsi pa imajo isti cilj, ki je; doseči čiimboljše rezultate na prihodnjih tekmovanj iih.
Sejno sobo TVD Partizan krasi preko dvajset pokalov in drugih priznanj. Prepričan sem, da se jim bodo kmalu pridružila še nova odlličja.
Franca Crnčeca niisem našel, gotovo pa ibo prišel ponovno' na trening kdaj drugič, saj bo ta v bodoče trikrat -tedensko. Ponosen sem na njega. Želel bi,- da bi ostali kmečki fantje videli v njem in ostalih lenarških rokoborcih vzor.	Firanček Štefanec
Gostovanje mariborskih lutkarjev
V soboto, 30. maja je v dvorani kulturnega doma v Lenartu gostovalo Potujoče lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo »TEŽAVE PETERŠILCKOVE MAME«. Igrica je izredno lepo uspela, za kar ima največ zaslug tov. Kolarič, ki jo je sam izvedel. Otroci so bili navdušeni in si želijo še več takih predstav. Na sliki: polna dvorana otrok sledi lutkovni predstavi.
FILMSKI
GRADIŠČE
14. junija »TISOČ OCl DR. MA-BUZEJA« ■— nemški kriminalni film
21. junija »RIMSKA SUŽNJA« — italijanski pustolovski film LENART 14. junija »PLAVI ANGEL« — ameriški kinemaskopski film
17. junija »SPEČA LEPOTICA«
—	ameriški kinemaskopski film
21. junija »JEZIK ZA ZOBE« — francoski film
24. junija »NAIVNA DEKLETA«
—	francoski film
VOLIČINA ,14. junija ob 16. in 19.30 »POLETJE Z MONIKO« — švedski film
21. junija ob 16. in 19.30 »ALA-BAMA« I. del — ameriški kavboj-ski film
14. junija volitve organov samoupravljanja v Agrokombinatu KZ Lenart
Vpisi v tečaj in ekonomsko šolo
Delavska univerza Lenart vpisuje preko predsednikov izobraževalnih centrov slušatelje, ki bi radi dokončali osemletko.
Prav tako zbiramo prijavljence za Ekonomsko srednjo šolo. Od. delek za odrasle, katerega bi skušali, ob zadostnem številu prijav-ljencev, organizirati v Lenartu.
ČAS JE DRAGOCEN zato kupujte v SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI Trgovskega podjetja »Po-lioinik Lenart« v Lenartu na Ptujski cesti.
Trgovina je bogato zalotena z vsemi vrstami prehrambenih artiklov. Sa-mopostreini način prodaje omogoča hitro postrežbo.
Samopostrežba je odprta od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 9. ure
Se priporoča in vabi Trg. podjetje aPotioinik« Lenart.
Seznam volišč:
Volitve v zadružni svet in svete delovnih enot Agrokombinata KZ Lenart bodo v nedeljo 14. junija od 7. ure dalje na naslednjih voliščih:
t. Volišče v pisarni DE Lenart: volijo vsi zaposleni na delovišču Porčič in Za-markova:
2.	Volišče v pisarni delovišča Voličina: volijo vsi zaposleni na delovišču Voličina.
3.	Volišče v pisarni delovišča Jurovski dol: volijo vsi zaposleni na delovišču Jurovski dol;
4.	Volišče v pisarni DE Benedikt: volijo vsi zaposleni na delovišču Benedikt;
5.	Volišče v pisarni delovišča Cerkvenjak: volijo vsi zaposleni na delovišču Cagona in Cerkvenjak;
6.	Volišče v pisarni DE Selce: volijo vsi zaposleni v DE Selce;
7.	Volišče v obratu družbene prehrane AKZ Lenart: volijo vsi zaposleni v DE blagovni promet;
8.	Volišče v pisarni AKZ Lenart: volijo zaposleni v upravi;
9.	Volišče v pisarni Transporta: volijo vsi zaposleni v tem obratu;
10.	Volišče v pisarni uprave AKZ Lenart: volijo vsi zaposleni v obratu Mizarstvo — žaga — Brest;
11.	Volišče v pisarni AKZ Lenart, Ju-
rovska 1: volijo zadružniki iz naselij Lenart, Radehova, Lormanja, Zamarkova, Zg. in Sp. Žerjavci in Sp. Porčič;
12.	Volišče v pisarni delovišča Jurovski dol, Zg., Sr. in Sp. Gasteraj, Žitence, Malna in Partinje;
13.	Volišče v pisarni delovišča Voličina: volijo zadružniki iz naselij Zg. in Sp. Voličina ter Setarova;
14.	Volišče v zadružnem domu Zavrh: volijo zadružniki iz naselij Zavrh, Cerm-ljenšak, Nadbišec in Gradenšak;
15.	Volišče v gasilskem domu Selce: volijo zadružniki iz naselij Selce, Straže, Rogoznica, Dolge njive;
16.	Volišče v pisarni delovišča Gradišče: volijo zadružniki iz naselij Gradišče, Zg. Porčič, Osek, Zg. in Sp. Verjane, Zg. in Sp. Senarska ter Gočova;
17.	Volišče v prosvetnem domu Benedikt: volijo zadružniki iz naselij Benedikt, Drvanja, Ihova, Zenjak, Ločki vrh, Trstenik, Bačkova, Obrad in Trotkova;
18.	Volišče v pisarni delovišča Cerkvenjak: volijo zadružniki iz naselij Cerkvenjak, Cogetinci, Brengova, Cagona, Smolinci, Andrenci, Peščeni vrh, Grabo-noški vrh, Stanetinci, Cenkova, Kadren ci, Komarnica, Zupetinci, Vanetina in Ivanjski vrh.
Nogometaši tokrat bolje
V zadnjih srečanjih neuradne slovenj egoriške nogometne lige so Lenarčani premagali Kungoto s 4:1 in Pernico s 4:3. Zadnji dve zmagi sta jim omogočili, da niso izgubili vodstva v tej ligi.
Ljubitelji nogometa so bili nedavno precej razočarani, ko so izvedeli za rezultate tekem z Maleč-nikom in s Pesnico. Zadnje dni pa so dobili ponovno upanje, da le-narška enajstorica ne bo izgubila lanskoletnega prvenstva v slo-venjegoriški ligi.
Kandidati za zadružni svet Agrokombinata KZ Lenart
1.	Zofija Baje, delavka v DE Lenart se voli za 1 leto;
2.	Anton Borko, kmetovalec, Cogetinci se voli za 2 leti;
3.	Marko Bezjak, kmetovalec, Stanetinci se voli za 2 leti;
4.	Stanko Daks, kmetovalec, Zg. Voličina se voli za 2 leti;
5.	Franc Fekonja, poslovodja v DE blagovni promet se voli za 2 leti;
6.	Edvard Fekonja, kmetovalec, Nadbišec se voli za 2 leti;
7.	Ludvik Golob, delavec v DE Selce se voli za 2 leti;
8.	Maks Hameršak, delavec v DE Selce se voli za 1 leto;
9.	Franc Hanžckovič. kmetovalec, Smolinci sc voli za 2 leti;
10.	Jožef Irgl, delavec v DE Selce se voli za 1 leto;
11.	Franjo Jesenšek, upravnik obrata Brest se voli za 1 leto;
12.	Franc KovaSič, delovodja v DE Lenart se voli za 2 leti;
13.	Slavko Kramberger, traktorist v DE Lenart se voli za 1 leto;
14.	Lizika Kurbos, delavka v DE Lenart se voli za 1 leto;
15.	Marija Klobučar, poslovodja v DE blagovni promet se voli za 1 leto;
16.	Mirko Kristl, upravnik obrata Transport se voli za 2 leti;
17.	Anton Kolarič, kmetovalec, Benedikt sc voli za 2 leti;
18.	Zdenka Lorber, delavka v DE Lenart se voli za 2 leti;
19.	Alojz Letnik, uslužbcncc v u-pravi se voli za 2 leti;
20.	Anton Mauko, delavec v DE Benedikt se voli za 2 leti;
21.	Stanko Mesarec, delavec v DE Selce se voli za 2 leti;
22.	Franc Mencinger, kmet. tehnik v DE Benedikt se voli za 1 leto;
23.	Ferdo Maguša, kmetovalec. Peščeni vrh se voli za 1 leto;
24.	Ivan Muršak, kmetovalec, Sp. Voličina se voli za 1 leto;
25.	Jožef Purgaj, kmetovalec, Sp. Žerjavci se voli za 2 leti;
26.	Slavko Polič, kmetovalec, Cermljenšak se voli za 2 leti;
27.	Vinko Pečovnik, kmetovalec, Gočova se voli za 2 leti;
28.	Franc Rajter, delavec v DE Benedikt se voli za 1 leto;
29.	Vinko Rop, kmetovalec, Lor-manje se voli za 1 leto;
30.	Aleksander Rebernik, kmetovalec, Lenart sc voli za 2 leti:
31.	Franc Sužriik, kmetovalec, Selce se voli za 1 leto;
32.	Lizika Stipar, delavka v DE Lenart se voli za 1 leto;
33.	Franc Suman, kmetovalec, Zg. Žerjavci se voli za 1 leto;
34.	Ivan Thaler, kmetijski tehnik v DE Lenart se voli za 2 leti;
35.	Kari Toplak, kmetovalec, Jurovski dol se voli za 1 leto;
36.	Vodan Friderik, delovodja v DE Benedikt se voli za 2 leti;
37.	Marija Vršič, kmetovalka, Peščeni vrh se voli za 1 leto;
38.	Franc Zemljič, kmetijski tehnik v DE Lenart se voli za 1 leto;
39.	Mirko Zoreč, kmetijski tehnik v DE Selce se voli za 1 leto;
40.	Anica Žižek, uslužbenka v u-pravi sc voli za 1 leto;
41.	Franc Zmauc, delavec v DE Lenart se voli za 2 leti;
V zadružni svet se izvoli 31 članov.
Agrokombinat KZ Lenart
Pomisli-ugani
Uganka objavljena v letošnji 9. številki »Domačih novic« z dne 14. maja ni bila kdove kako težka, zato smo prejeli tudi veliko odgovorov, ki so bili skoraj v celoti pravilni. Žreb je nagrado prisodil FELIKSU ŠAUPERLU, Benedikt 25, ki je uganil, da je bil objavljeni posnetek napravljen v Benediktu na šiviljskem tečaju. Z današnjo uganko posegamo bolj v zgodovinsko področje. Prosimo vas, sporočite nam, kaj predstavlja predmet na sliki podoben granati, kje je napravljen posnetek in zakaj je tukaj postavljen?
Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena. Odgovore pošljite na naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, RadgortSka 9 do vključno 30. junija 1964.
ZAHVALA
Podpisani Matija Zoreč, Andrenci, p. Cerkvenjak v Slov. goricah, se najtopleje zahvaljujem tov. Ludviku Stelcerju iz Cogetinec, p. Cerkvenjak, ki mi je priskočil na pomoč s svojim avtomobilom in mojega hudo bolnega otroka prepeljal v bolnišnico. S storjeno uslugo je mnogo pripomogel, da se mojemu otroku ni zgodilo najhujše. Iskrena mu hvala.
Matija Zoreč Andrenci, p. Cerkvenjak
PIONIRJI NAM PIŠEJO!
SONCE
Sonce rumeno na nebu nam sije, na zemljo nam žarke pošilja, nas greje. Na travi zeleni se deca igra in s soncem
kramlja,
saj ga rada ima.
Ko sonce tja daleč za oblake se skrije, deca zajoče in k mami se skrije.
Slava škrban, osn. šola Lenart
^^ Pedagoški in materialni normativi za osnovne šole
PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH ŠOL
ŠOLSKI OBISK
Zakon o osnovni šolah določa v svojem 6. členu, da so starši odgovorni za redno obiskovanje pouka svojih otrok. S tem je z zakonom urejeno zelo važno vprašanje za nemoteno šolsko delo. Pri vsem tem zavzema splošna didaktika, da je pouk in učenčevo dojemanje dosegel svoj pravi smoter, če učenci iz lastne želje po znanju prihajajo v šolo. Vsako neopravičeno izostajanje se sicer da z zakonskimi predpisi urediti, vendar je to le skrajna mera po kateri sežemo. Na drugi strani pa vemo, da nam dober šolski obisk daje sorazmerno dobre
učnovzgojne uspehe. Na sam šolski obisk sicer vpliva mnogo momentov in s katerimi mora šola kakor tudi pedagoški delavec biti seznanjen. Menim, da bi te momente lahko delili v splošne in specifične.
Splošni momenti, ki pozitivno vplivajo na šolski obisk so: vsakodnevno druženje šolskih otrok v določenih skupinah, kjer se duševno izživljajo v obliki igre in petju, v raznih krožkih v katerih sodelujejo iz lastnih nagibov, sodelovanje na določenem interesnem polju, udejstvovanje v športni dejavnosti in tekmah, pri nastopih in podobno. To brez dvoma učence vabi
in privablja neposredno tudi k pouku samem. Pri tem pa je važno, kako smo to dejavnost pripravili in jo organizacijsko pravilno izvedli.
Specifični momenti, ki pozitivno oziroma negativno vplivajo na šolski obisk so:
Sama organizacija šolskega pouka in stališče pedagoškega delavca, ki ga pri tem zavzema, so mnogokrat odločilna momenta, ki lahko učenca pritegneta ali pa odvrneta o,d sodelovanja pri pouku, kar v veliki meri vpliva na sam neprisiljen šolski obisk. To je dejstvo na katerega pa včasih ne polaga-
mo dovolj pozornosti, govorimo o šolskem obisku in o učnovzgojnih uspehih, ki so med seboj tesno povezani. To gotovo vpliva na celotni potek šolanja v obvezni šoli in še posebno na II. stopnji šolanja.
Na redni šolski obisk oziroma na morebitno neopravičeno izostajanje pa vpliva tudi redna evidenca o izostajanju, ki jo moramo obvezno voditi. Slednji primer prihaja do izraza predvsem na centralnih šolah s podružnicami in na samostojnih šolah z večjim številom otrok.
Medodredno tekmovanje v Lenartu
Pionirski odred in aktiv ZMS na osnovni šoli v Lenartu sta za počastitev Dneva mladosti razpisala medodredno športno tekmovanje. Na Dan mladosti, dne 25. maja so se zbrali v Lenartu pionirji in mladinci s šol: Cerkvenjak, Jurovski dol, Gradišče, Zg. Ščavnica in Lenart. Po kratkem kulturnem programu in sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo se je začelo tekmovanje v lahki atletiki, odbojki in igri. »med dvema ognjema«. Nastopilo je preko 200 pionirjev in mladincev, ki so se zagrizeno borili za čim boljši uspeh svoje šole.
Prireditev sta tudi obiskala predsednik občinske skupščine tov. Zorko in sekretar občinskega komiteja ZKJ tov. Šmid. S svojo prisotnostjo sta pokazala, da ju v polni meri zanima delo pionirjev in mladine na naših šolah. Želimo še več podobnih obiskov.
Samo tekmovanje je tudi poka-
zalo, da na naših šolah posvečajo iz leta v leto več pozornosti telesni vzgoji. Samo tako naprej! Rezultati:
Kros — fantje do 12 let:
1.	Vedrnjak Anton, Lenart
2.	Fras Daniel, Jurovski dol Fantje nad 12 let:
1.	Špindler Anton, Zg. Ščavnica
2.	Roškarič Drago, Lenart Tek 60 m — fantje do 12 let:
1.	Vedernjak Anton, Lenart
2.	Vakaj Franc, Zg. Ščavnica Fantje nad 12 let:
1.	Špindler Anton, Zg. Ščavnica
2.	Roškarič Drago, Lenart Skok v višino — fantje do 12 let:
1.	Ferk Jakob, Zg. Ščavnica
2.—3.	Brumič Peter, Jurovski dol in Vedrnjak Anton, Lenart Fantje nad 12 let
1.	Banič Marko, Lenart
2.	Murovec Dušan, Zg. Ščavnica Skok v daljino — fantje do 12 let: 1. Likar Dušan, Lenart
2. Breznik Vinko, Lenart Fantje nad 12 let:
1.	Murovec Miran, Zg. Ščavnica
2.	Špindler Anton, Zg. Ščavnica Kros — dekleta do 12 let:
1.	Potočnik Bernarda, Zg. Ščavnica
2.	Lapajne Silva, Lenart Dekleta nad 12 let:
1.	Peklar Marija, Lenart
2.	Ceh Frančiška, Cerkvenjak Tek 60 m — dekleta do 12 let:
1.	Crnčič Anica, Jurovski dol
2.	Potočnik Bernarda, Zg. Ščavnica
Dekleta nad 12 let:
1.	Ceh Frančiška, Cerkvenjak
2.	Domajmko Darinka, Gradišče Skok v višino — dekleta do 12 let:
1.	Ploj Ljudmila, Lenart
2.	Ješovnik Lojzka, Lenart Dekleta nad 12 let:
1.	Groman Lidija, Lenart
2.—3.	Rapoc Katica, Lenart in Hager Marija, Jurovski dol
Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl. Jelka Fir-bas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Skok v daljino — dekleta do
12 let:
1.	Omulec Milica, Cerkvenjak
2.	Ješovnik Gustika, Lenart
Dekleta nad 12 let:
1.	Peklar Marija, Lenart
2.	Rajpoc Katica, Lenart
V odbojki je nastopilo samo dvoje moštev in je Lenart premagal Zg. Ščavnico. V igri »med dvema ognjema« je osvojil Lenart prvo mesto pred Cerkvenjakom.
Rado Mejovšek
— Hasi keajtj* Mu 1000
Piše: Franc Šuman (21)
Lenar-
čani so se od nekdaj ukviairj-ali s prevozom vina daleč na sever in zapad. Nazaj pa so prevažali sol, železo in drugo blagoi, zato so potrebovali več konjev. 10. komisar je bil zadolžen, za gozdove, ki so skoraj segali do hiš ite-damj-og-a. isga. Greta je ibil nek a j manjših kosov zemljišč, ki so bila že dodeljena, sicer pa je (bila Čreta skupna last tržanorv in je segala od sedanje krajevne meje Zg. Žeirjavci proti jugovzhodu do iradešlkega brega. Iz zapisnikov je razvidno. da je trška u-prarva tukaj sekala dirvia in jih prodajala tržanom. Prodajala je tudi pašo in dovoljevala grablje-nje listja. Že na prelomnici 18. stoletja je trška uprava v Greti posekala les din izkroiila grmovje,
kompleks imed sedanjo radgonsko cesto in cesto k tovarni usnja ogradila in ga izročila tržar nom za pašnik. Ostali del Grete je razdelila ;iin prodala, Zapadno od trga na jugu je (bilo v večini grmovje, ki so ga dokončno, leta 1776 izikrčili in to tržanom [razdelili ali prodali. To so (bili v glavnem posli s katerimi se je ukvarjali gozdni komisar. 11. komisar je imel ina skrbi ceste na Območju kraja Lenart, ki so bile obsa-jeme z drevjem od strnjenega dela itrga 'do konca krajevne irne-je. Za glavno cesto kraja Lenart je veljala do leta 1840 cesta od mosta na Globovnilci skozi trg v Radeliovo. Drevj e je bilo nasajeno ob cesti od Globovnice do Ubožne hiše v trgu (seidainije Letanj,eve hiše) do nekdanje Leš-
nikove gostilne v Radehovi št. 4.
Ko so leta 1845 prevzeli to cesto v državno upravo, so jo preimenovali v cesto Lenart—Iv,niča. Cesto so začeli popravljati in deloma tudi na novo graditi. Ker so jiim drevesa ob cesti bila na poti, so jih odstranili. Nekaj jag-nedov je ostalo še na Mariborski cesti pri Mehlejevi n P o š trako v,i hiši in ob cesti med Letonjevo in Čehovo hišo ter pri bivši žagi. Tukaj so se drevesa še dolgo upirala izobu časa.
Lepa je bila takrat podoba Lenarta, še lepša pa bo, če bodo pridne roke zgradile mnogo lepih domov za delovnega človeka. Naj omenim, kako je cestna u-pirava takrat gradila cesto Lenart čez Košake do Ivnice. Vsak kraj — župni okoliš — je glede na
razpoložljivo delovno silo dobil v delo določen odsek ceste, kjer so delavci morali za plačilo o-praviti vsa potrebna dela. Kmetje so pomagali z vprego, ostali pa z ročnim delom. Odsek od Lenarta do Globovmice so prevzeli lenarški tržani. Od Globovnice čez hrib v Črnem lesu do mosta, kjer se konča igozd, pa ] urovčan i Iznajdljivi Jurovčani niso hoteli trositi preveč časa z dolgim ho-jenjem ona delo in domov, zato so napravili krajšo pot čez Črni les do sedanjega Črtnega križa. Jurovčani že dolgo več ne uporablja jo te poti. Mnogi niti ne vedo, kje je bila speljana.
11. komisar je odgovarjal za vojsko An njeno premoženje. V evidenci je imel vse prostore, ki bi se lahko po potrebi uporabili za vojaške namene. Ta komisar je prišel 4. 4. 1797 v zelo neprijeten položaj. Neki potnik dz Maribora je prispel v Lenart in povedal, da je ogromen del francoske vojske že v SLivnicii in, da se približuje Mariboru.
(Se nadaljuje)
Poglejmo danes nazaj v v prve dni po osvoboditvi.
Nekega pomladnega jutra je Jakec z nahrbtnikom, v katerem so bile šolske potrebščine, krenil po bližnjici v šolo. Srce mu je močno bilo. To ni bilo navadno jut. ro, od njega je pričakoval nekaj novega. Srečal se bo z učitelji, ki bodo govorili slovensko. Pospešil je hojo, da bi čimprej prispel v vas.
Bližal se je vasi in opazil, da iz šolskega poslopja visi zastava. Šolsko dvorišče je bilo polno otrok. Bili so bosi in revno oblečeni, kljub temu pa je bilo na njih nekaj praznjičnega. Dekleta so v rokah držala cvetje na katerem je bilo opaziti še rosne kapljice. Sonce je spričelo toplo sijati in je pripomoglo k prazničnemu vzdušju.
Množica otrok se je umirila in vsi so se obrnili k šolskemu poslopju. Iz njega sta prišla učitelj in učiteljica!. Vrnila sta se na to šolo po štirih cltih vojne vihre. Ko sta se ustavila pred množico otrok, so se njune oči komaj vidno zasolzile. Pomislila sta na začetek vojne. Takrat so jima Nemci prepovedali poučevati.
Stopila sta med otroke in vsi so pričeli peti: »Hej Slovani ...« Petje je bilo vedno glasnejše in veličastnejše. Tako Sjo svečano pričeli s poukom v materinem jeziku. Jakec je bil prepričan, da bo sedaj v šoli lepše. Ko se je ta dan vračal domov, je premišljeval o učitelju in učiteljici, ki ju je danes prvič videl. Bila sta z vsemi otroki prijazna.
ft&gGVGli
Današnja tema v rubriki »Pogovori 64« je nedvomno zelo aktualna in zanimiva. Hočemo spregovoriti o dopustih naših delovnih ljudi in o možnostih za to. Z vprašanji smo se obrnili na Radota Me-jovška, Radka Valderja, Viktorja Repa, Manjo Šorli, Janka Koblerja in Dragico Lorenčič.
Odgovore so prispevali Drago Mejovšek, Valder Radko, Viktor Rep in Dragica Lorenčič.
Rado Mejovšek: Nedvomno intenzivni gospodarski in družbeni razvoj omogočata in zahtevata, da se vprašanje aktivnega počitka in koriščenja letnih dopustov rešuje kot sestavni del skrbi za dvig zdravstvene in delovne sposobnosti našega občana in za dvig njegovega osebnega in družbenega standarda. Prehod na skrajšani de-lovnik bo vprašanje smotrnega izkoriščanja prostega časa še bolj zaostril. Vsem je razumljivo, da
ni
Rado Mejovšek
skrajšanje delovnega časa zahteva istočasno povečanje delovne produktivnosti, kar je osnova za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjske ravni delovnih ljudi. Ena od neštetih komponent za povečanje produktivnosti je tudi skrb podjetij, sindikalnih podružnic, predvsem pa vseh ljudi, da svoj prosti čas izkoristijo za večanje telesnih in duševnih sposobnosti. Želim osvetliti predvsem probleme, ki so povezani s koriščenjem rednih letnih dopustov.
V občini imamo malo podjetij in še ta so majhna in ustvarjajo temu primerne sklade za prosto razpolaganje. V nekaterih podjetjih uporabijo ta sklad za regresiranje letnih dopustov, kar se mi zdi popolnoma pravilno. Nekatera podjetja pa ta sredstva uporabijo manj smotrno.
Značaj dela nekaterih delovnih organizacij in to ravno najmočnejših je tak, da onemogoča koriščenje letnih dopustov v poletnem času (kmetijstvo, gradbeništvo) Obstoječa cenena delavsko usluž-benska letovišča v stalnih ali improviziranih objektih pa poslujejo največ štiri mesece le v letnem času. Penzionske cene v gostinstvu pa niso pristopne večini kategorij naših delovnih ljudi.
Precejšen del zaposlenih v naši občini je tako imenovanih polpro-letarcev, ki redne letne dopuste izkoristijo za obdelovanje svoje zemlje.
Smotrno in uspešno izkoriščanje prostega časa ni odvisno samo od materialnih pogojev, marveč v veliki meri od navad ljudi, njihovih spoznanj in njihove splošne kulturne razgledanosti. Glede tega pa precej zaostajamo za večjimi in-
dustrijskimi središči. Nekateri še vedno menijo, da je rekreacija zapravljanje časa.
PODJETJA PREMALO RAZMIŠLJAJO O TEM, KAKO NJIHOVI DELAVCI KORISTIJO DOPUST
Podjetja premalo razmišljajo o tem, kako člani njihovega kolektiva izkoriščajo svoj dopust. Skrb za člana kolektiva se začne in konča z odobritvijo dopusta. Če pa delavec preživi dopust doma in celo sredi dela, to nikogar več ne zanima. Vse analize pa kažejo, da je delovna storilnost delavcev, ki preživijo dopust v letoviščih, po povratku na delo mnogo večja, da je manj nesreč pri delu itd. Za vsako delovno organizacijo bi moralo veljati reklo: Vsak član delovnega kolektiva na resnični dopust izven vsakdanjega okolja.
Dragica Lorenčič: Dopuste bi bilo potrebno planirati v letni sezoni da bi delavci užili čimveč blagodejnega sonca. Mislim, da bi delovne organizacije moralo vpričo pomanjkanja lastnih denarnih sredstev, sredstva združiti v določeni
sklad, iz katerega bi bilo mogoče črpati sredstva za ureditev počitniških objektov. Mogoče bi bilo zgraditi počitniške domove tudi v kooperaciji s podjetji izven občine. Skratka, našim delovnim ljudem je potrebno omogočiti prijetne dopuste, kar vse bo vplivalo na večji efekt pri delu v podjetju.
ZA KMETIJSKE DELAVCE DOPUSTE IZVEN GLAVNE SEZONE
Viktor Rep: Zaposleni v kmetijskih organizacijah izhajajo v večini iz polproletarskih družin in koristijo svoje dopuste za delo na domačem posestvu. Ti delavci želijc dopuste prav v času, kadar je v gospodarski organizaciji največ dela, ker želijo najprej opraviti
Dragica Lorenčič
delo na svojem posestvu, šele potem mislijo na gospodarsko organizacijo, v kateri so zaposleni.
Mislim, da bodo v prihodnje delovne organizacije morale omogočiti slehernemu članu kolektiva prijeten oddih. Samoupravni organi
bodo morali nujno razmišljati c regresiranju dopustov. V kmetijskih delovnih organizacijah bomc morali dopuste planirati izven sezone v raznih rekreacijskih središčih, ker nam tako ne bo zaostajala proizvodnja in bomo prištedili znatna sredstva, saj je penzion izven sezone mnogo cenejši. Mislim da bodo vse delovne organizacije
Radko Valder
v občini primorane ustanoviti skupen rekreacijski center, v katerem naj 'bi delavci izmenično koristili svoj dopust.
V	POČITNIŠKIH DOMOVIH DOPUSTE PREBIJEJO
V	GLAVNEM USLUŽBENCI
Radko Valder: V počitniških domovih dopuste preibijejo v
glavnem uslužbenci. Vzrokov zato je več. Prvi in bistveni je ta,
da večina delavcev poseduje lastno izemljo za obdelavo katere izkoristijo svoj letni dopust. Drugi razlog pa so tudi nižji osebni dohodki pri delavcih, ki skorajda ne 'dopuščajo, da bi delavec odrinil nekaj denarja za dopust. Tretji razlog pa je ta (velja predvsem za kmetijstvo in gradbeništvo), da v sezoni delovna organizacija ne planira dopustov laradi dela in, da so dopusti kasneje manj zanimivi. Po mojem mnenju ibi bilo potrebno nabavita! za preživljanje dopustov ob morju ali kje drugje več šotorov. Tako bi se že organizirana kolonija v Puli povečala.
Rado Mejovšek: V naši občini že od leta 1957 rešujemo vprašanje rekreacije solistke mladine s taiborom v Puli. Postopoma so se v iaiborenje začelii vključevati tudi odrasli. Zadnja leta imamo že po tri izmene odraslih. Leta 1962 smo želeli ustanoviti počitniško skupnost v katero naj bi se vključili vsi delovni kolektivi naše občine. Sklicali smo več sestankov, toda odziv je bil slab. Če pa so podjetja poslala svoje zastopnike, so prišli brez vsakih pooblastil.
ZAKAJ ŠE VEDNO TEŽIMO ZA USTANOVITVIJO POČITNIŠKE SKUPNOSTI?
Vsi, ki imamo opravka z dopusti smo si edini, da tabor v Puli v tej organizacijski obliki kot je sedaj, skoraj nima perspektiv. Sindikat uslužbencev občinske skupščine kljub vsej dobri volji s svojimi pičlimi sredstvi ne more dopolniti opreme, da bi zado-
stil zahtevam dobro urejenega tabora. Dosedanja oprema pa bo že kmalu v celoti izrabljena in zahteva novih naložb. Rešitev vidimo v ustanovitvi počitniške skupnosti in združevanju sredstev vseh članov skupnosti. Mislim, da bi z razpustitvijo tabora v Pulli naredili samo korak nazaj. Pionirsko delo na tem področju je že opravljeno, zanimanje za tovrstna letovanja pa raste iz leta v leto. Ljudje se iz Pu-le vračajo zadovoljni; pripombe, ki jih dajejo, gredo predvsem na račun opremljenosti tabora. Rešitev tega pa ni v rokah odbora za taborjenje, marveč v rokav sindikalnih podružnic v vseh podjetjih. Če ne bomo našli razumevanja pri njih. bo treba misliti na Integracijo s kakšno počitniško skupnostjo izven občine. Iz vsega povedanega torej sledi, da je potrebno čimprej ustanoviti počitniško skupnost, da je potrebno v podjetjih posvečati do-.puštom večjo skrb in uvesti progresivno regresiranje dopustov. Delavcem z nižjimi osebnimi dohodki bi bilo potrebno dati višje regrese. Delavcem iz kmetijstva in gradbeništva, ki lahko koristijo samo izven sezone, ibi morali najti mesta za oddih v cenenih letoviščih.
PA ŠE NEKAJ O LETOŠNJEM TABORJENJU V PULI
Talbor bomo postavili kot dose-daj na Valov in i pri Puli. Tabor .bo enako urejen kot lami, prav
Viktor Rep
tako bo nespremenjen časovni razpored. Dnevni penzion se bistveno ne bo povečal, četudi so porasli življenjski stroški. Neprijetno nas je prizadel sklep občinske skupščine Pula o s to odstotnem zvišanju turistične takse in najemnine za prostor.
Opomba uredništva: z današnjimi i pogovori želimo odpreti nekaj problemov, ki so povezani z dopusti. Priporočamo vsem. ki jih to področje zanima, naj se oglasijo s prispevki.
iiuimiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Naročite
»'Domače novice«
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
NAŠI DOPUSTI