V KASMZAH SMRDI, SMRDI... Krajani Kasaz in Patrove grozijo občini! Stran 12 - 13 E3 Polzela 91a tel: (063) 720-283 Prodaja vozil, rezervni deli, servis % Volksuragen MMARUTI že za 11.290 DEM Uradni prodajalec vozil Pl ■Sef PEUGEOT SE V SDSS PRIPRAVLJA KOMUNISTIČNI UDAR? s,m' kiTnc PODLOG 8/b 63311 Šempeter V SAVINJSKI DOLINI KUPUJEMO CENEJE! Kje? V prodajalnah Sjb fflšffifflflKA trgovska družba Žalec Kaj? Kolesa, pohištvo, pralni stroji, TV aparati, tekstil, in še in še.. Kako? E T\ iprToor Na KREDIT z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8 % realno obrestno mero. Minimalni mesečni obrok od 8.100 SIT naprej DANI d.o.o. Migojnice 140 GRIŽE tel: 063 714-746 mobitel: 0609 629-093 - komisijska prodaja rabljenih vozil * prenos lastništva - odkup rabljenih vozil z gotovino od letnika 87 dalje - odkup poškodovanih vozil od letnika 87 dalje - na zalogi več vrst vozil Prepričajte se - obiščite nas! Podjetje za prodajo blaga in storitev d.o.o. ■*f~/ TRGOVINA PARIŽUE 72. BRASLOVČE j / (bivša gost. Mirostan) tet.: 063 720-090 SPIN & (t> •Chemo d.d. V naši prodajalni vam nudimo široko paleto BARV in LAKOV (Beltop 0.91...955 SIT, 4L.4100 SIT, Belton 0.91...715 SIT, 41...2800 SIT), LEPIL (Parketolit 1512 20kg...5000 SIT), IZRAVNALNIH MAS ter HIDROIZOLACIJE. Za večje količine popusti. ZA MATERIAL PO NAROČILU (rok nabave 2 - 3 dni) POSEBNE CENE! Se fntfionaeeUH&Z Vi Hmezad f-IM^ZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 KOSILNICA MURAY 4 takt. BRIGS motor 25.990,00 KOSILNICA samohodna s košem Papillon 52.987,00 CISTERNA za olje 2000 1 32.900,00 GRAPBEJTIKI POZOR! STREŠNO OKNO 65x112 ........ 23.987,00 MODUL 1/6..........................59,90 TERMO OKNA, STROPNI NOSILCI TER POLNILA PO UGODNIH CENAH! ROČNA ORODJA # BLACK 8L DECKER - STARO ZA NOVO - Ugodni kreditni pogoji ! NE POZABITE: 063 72M55 SEŠTEVANJE Vladeta Vučkovič je upokojeni profesor matematike, ki se je skoraj pred tremi desetletji sprl z režimom in emigriral v Ameriko; na univerzi v Indiani je predaval matematiko in matematično logiko. Usoda pač, prav nič neobičajna za naše razmere. Če računi držijo, imamo samo Slovenci v tujini toliko univerzitenih profesorjev, da bi zadoščali za spodobno univerzo. Profesorja Vučkoviča ne bi (skoraj) nihče poznal, ko ne bi bil po mnogih letih odkril, kako je prišlo do številke 1,700.000 žrtev druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Do nedavnega je bila ta številka skoraj sveta, čeprav so, resnici na ljubo, nekateri imeli nekaj pomislekov. Navzgor in navzdol. Manj kot milijon, več kot dva milijona. Nikoli pa ni bilo do konca pojasnejno, od kod prav milijon in sedemsto tisoč. O tej številki so pač govorili funkcionaiji in zato je bilo jasno, da drži. “Zakrivil” jo je Vladeta Vučkovič, takrat študent matematike, ki se je po vojni sprehajal po Beogradu in iskal promerno službo. Hotel se je namreč oženiti. Šel je mimo statističnega urada in zavil vanj. Znam matematiko, obvladam statistiko, potrebujete koga takšnega? Uradnik mu je dal nekaj poskusnih računov - in sprejeli so ga. Ker se je študent na zadeve zares spoznal, so mu dajali odgovorne naloge, med drugim bi bil moral tudi izračunati, kakšne izgube je imela Jugoslavija v drugi svetovni vojni, s to številko so morali namreč naši državniki na pariško konfrenco. Vladeta se je spravil k delu. Po posameznih delih Jugoslavije so imeli različno dobre oziroma slabe popise prebivalstva in ocene naravnega prirastka. Vzel jih je in izračunal demografske izgube v drugi vojni ali, bolje rečeno, koliko manj ljudi smo imeli, ker so jih pobili, ker so se izselili ali ker se zaradi vojne sploh niso rodili. Prave vojne žrtve so torej tisti, ki so umrli v bojih, taboriščih, med pokoli civilnega prebivalstva, pri bombnih napadih - in so le del demografskih izgub. Vučkovič pravi, da po vojni nihče ni mogel niti približno vedeti, koliko žrtev vojne je pravzaprav bilo. Svoje demografske izgube je objavil v knjižici (izšla je v dvanajstih izvodih) in jih lepo opremil z grafikoni. Knjižice danes ni v nobenem arhivu več. Kmalu po tistem, ko je knjižica odpotovala na “pristojna mesta”, se je številka 1,700.000 pojavila najprej v časopisu, nato pa na vseh pomembnih konferencah, ki so obračunavale z drugo svetovno vojno - iz demografskih izgub so nastale žrtve vojne. Nesrečni Vladeta ni upal pojasnjevati, kako je v resnici s številko, saj so z njo operirali takratni najpomembnejši funkcionarji. Saj je vendar v knjižici natančno pisalo... Morda bi profesor Vučkovič še zmeraj molčal, ko ne bi bil pred nedavnim recenziral neko drugo knjigo o vojnih žrtvah, v nje.i PO je številka okleščena na milijon. In je hkrati priznal svoj “greh”, ki ga pravzaprav sploh ni zagrešil. Koliko takšnih številk, ki jih je prinesel maček na repu, še imamo? O vseh teh številkah smo lahko brali, pa še kakšna vmes je bila in je. Številke se namreč že pojavljajo. Zelo različne. A bomo že nekako opravili z njimi. Še zmeraj smo. Vsak je pač uporabljal tisto številko, ki mu je bila najbolj pri srcu. Tistega, kar je bilo, pač ni mogoče popraviti. Zato pa je mogoče (še bolj) pokvariti tisto, kar je, če se končno ne bomo naučili seštevati. Koliko naj stane mleko, da bo kmet preživel in da ga bo kupec še lahko pil? Pri kolikšnih izgubah je stečaj podjetja nujen, kdaj pa je to le izgovor, da postaviš delavce na cesto in nerentabilno podjetje prodaš (potem pa - z isto dejavnostjo - postane rentabilno)? Tisto, kar je nehote zakuhal Vladeta Vučkovič, ni tako zelo pomembno. Današnja napačna seštevanja in odštevanja pa so usodna in ne bi se moglo reči, da so krivi učitelji matematike. Spoštovani! Spet smo pred vami. Odgovornost ni majhna, predvsem zato, ker nam ni vseeno, kaj boste prebrali... V naravi ljudi je, da nikoli nismo zadovoljni z doseženim. Vedno si prizadevamo, da bi dosegli več in boljše, saj drugače ne more biti. Zato prosimo za malo strpnosti. Naj te besede ne izzvenijo kot morebiten alibi. Ne iščemo ga, saj vemo, da je absolutna pravica v ocenjevanju nekega časopisa v rokah njegovih bralk in bralcev. In to večine. Posameznikom, ki z ničemer niso zadovoljni pa ni mogoče ustreči. “Pišimo o vsem, saj je naše življenje navkljub vsemu vendarle zelo pestro!” Stalno se nam ponavlja vprašanje: Kako biti času primeren, učeno bi temu rekli -aktualen? Naj ne izzveni kot namig na nekaj, kar nekateri neradi slišijo in vidijo. Postali smo kronisti ne le dogodkov v naši ožji Savinjski dolini, ampak tudi širše. In kako pisati, da bo po okusu večine?! Nevtralno? Komu koristi? Ne bo zamere! Smisel takšnega pisanja pa je tudi vprašljiv. Lahko bi rekli, nič ne škodi, nič ne hasne. Je pa tudi potrebno. Kritično? To je nevarno! Kaj bo rekel kritizirani? Kaj bo rekel njegov prijatelj? Ali nam bodo jutri obrnili hrbet namesto prijaznega pozdrava? Toda brez tega časopisa pač ni. Ne prispeva k temu, da bi odpravili številne napake, ki jih, hvala bogu, kar mrgoli. Polemično? Ah, kaj bi se oglašali z oslarijo nekega tepca, ki nič ne ve. Saj ni vredno naporov, ki bi jih vlagali v to. Pa vendar je zelo koristno, če smo s kom polemizirali o kaki zadevi. Pomagali smo razvozlati morebitno zmoto nekoga in priti do resnice. Ne pozabljamo pa, da v polemiki ne smemo žaliti in podtikati neresnic, kar bi žalilo naše dostojanstvo, na katerega smo vsi upravičeno ponosni. Anonimno? Uh, uh. Radi bi se skrili. Ne upamo povedati tistega, kar nam leži na srcu. Zoprna zadeva, ni kaj. Vendar časopis ne more ustreči takšnim željam. Na srečo! Po teh naših razmišljanjih se boste mogoče vprašali: Kdo bo še pisal, kdo bo še bral, saj je vse narobe. Nak! Želimo si mešanico vsega tega, razen anonimnosti. Torej, korajža velja! Veliko sonca v juliju, Vam želi Glas Savinjske GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 0631 715 011, 711 532. telefax: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; Novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju v nakladi 5000 izvodov. Tisk Tiskarna Velenje. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23175 z dne 23. fehniar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri , ____________________se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. mmničMA mbemva OGMS&F ALI SE V ŽALSKI SOCIALDEMOKRACIJI PRIPRAVLJA “KOMUNISTIČNI ” UDAR? USTANOVLJENA KRAJEVNA ORGANIZACIJA STRANKE DESUS NA PONIKVI Minulo nedeljo je bila ustanovljena Krajevna organizacija DESUS na Ponikvi pri Žalcu. Kljub temu, da je ta KS dokaj majhna, se je zbralo kar okoli 130 upokojencev, ki bodo poleg zelo aktivnega pododbora Društva upokojencev skrbeli za najosnovnejše pravice iz naslova upokojitve. Organizacijo bo vodil neumorni Ivan Jelen, ki je bil tudi iniciator za ustanovitev stranke. Ob ustanovitvi so pripravili zanimiv kulturni program, zapeli pa so jim tamkajšnji pevci. Ustanovitvenega zbora so se udeležili, poleg gostov iz Občinskega odbora, še predstavniki regijskega odbora. Ustanovitev stranke je tudi dokaz, da tamkajšnjim upokojencem ni vseeno, kakšna bo njihova nadaljna usoda. L J. VAŠE MNENJE BOLJE BI BILO, DA BI OSTALI DOMA Takšno hipotetično vprašanje se je zastavilo marsikomu, ki je bil prisoten v dvorani KS Galicija, 19. maja zvečer, ko naj bi tam potekala letna volilna konferenca žalske SDSS. Že dejstvo, da se je začetek konference zavlekel in pa živčno obnašanje nekaterih vidnejših predstavnikov sedanjega vodstva občinskega odbora SDSS Žalec, je nakazovalo, da se v žalskem OO SDSS nekaj dogaja. To se je kasneje, po uvodnem kulturno-pevskem vložku Moškega okteta iz Ponikve, tudi potrdilo. Delovni predsednik letne konference, Franc Sušnik (siceršnji predsednik KO SDSS Vransko), je začel svoj govor z retoričnim vprašanjem: “Ali je žalska socialdemokracija v nevarnosti?”. Takšen začetek pa je samo še stopnjeval prvotne sumnje. Nato je Franc Sušnik še pojasnil, da je bilo zadnje dni na sedež stranke SDSS v Ljubljani poslanih več anonimnih pisem iz žalskega odbora SDSS, katerih vsebina se je nanašala na kritiko sedanjega vodstva žalske SDSS in pa nestrinjanje s samim sklicem letne konference ter predvidenih volitev. Slednje so izrazili tudi predstavniki KO SDSS Žalec, medtem ko je bila njihova predsednica Bernarda Gramc odsotna. Sedanji predsednik žalske SDSS, Kurt Kindlhofer, pa je najprej opravičil izostanek povabljenih gostov: Janeza Janše in Milana Dobnika, žalskega župana. Potem pa je še predlagal, da se letna konferenca zaključi že v prvi točki, ker naj bi bila neveljavna in bi jo morali ponoviti na zahtevo žalskega KO. Nato je besedo prevzel delovni predsednik, Franc Sušnik, ki je pozval vse prisotne predsednike krajevnih odborov žalske SDSS na krajši posvet, ki je trajal približno četrt ure, nato pa so zborovalcem predlagali sklep, da se letna konferenca zaključi in da se s pogovori odpravijo vsa nesoglasja v žalski SDSS do prihodnjega sklica volilne konference. Franc Sušnik je tudi pojasnil, da je tudi mnjenje predsednika SDSS, Janše, identično glede prestavitve letne konference žalske SDSS v bližnjo prihodnost. Kakorkoli že, dejstvo je, da je žalska SDSS najmočnejša stranka v žalskem občinskem svetu, saj ima osem svetnikov od 33-ih, na zadnjih lokalnih volitvah pa je dosegla zavidljivih 18,4% glasov, kar je daleč nad povprečjem SDSS na državni ravni (okoli 13,5% glasov). Žalska socialdemokracija je tudi organizirana v vseh večjih KS (ima 10 krajevnih odborov), ti krajevni odbori pa so tudi zelo aktivni pri reševanju svojih povsem specifičnih lokalnih problemov. Po zaključku petkove propadle letne konference je bil marsikdo v galicijski dvorani KS mnenja, da gre za načrtno spodkopavanje žalske SDSS, saj je marsikomu v žalski občini uspešnost SDSS v napoto. V vsakem primeru pa je delovno predsedstvo konference, ki je ni bilo, ohranilo strpnost in demokratičnost in je upoštevalo mnenje manjšine (žalskega KO SDSS) ter prestavilo sklic letne konference. Tako delovni predsednik (Sušnik) kot tudi sedanji predsednik (Kindlhofer) sta izrazila pripravljenost, da se s pogovori razčistijo vsi morebitni nesporazumi v žalski SDSS, saj je metoda “anonimnih pisem” zelo nenavadna za takšno demokratično stranko, kot je SDSS. Čas bo pokazal, ali je morda žalsko SDSS kljub vsemu že načel t.i. Jelinčičev sindrom. Tel: 707-395, 708-209 V soboto, 27. maja, sem se, kot občan in aktivni udeleženec v NOB, v domu II. slovenskega tabora v Žalcu udeležil osrednje občinske proslave v počastitev 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Iz vabila je bilo razvidno, da bo imel pozdravni govor župan občine Žalec, prof. Milan Dobnik. Vzdušje v prepolni dvorani je bilo izredno, posebno zahvaljujoč vsem nastopajočim, med njimi partizanskemu pevskemu zboru iz Ljubljane. Edini, ki je kvaril celotno prireditev, je bil župan. Z zanimanjem sem pričakoval njegov pozdrav, saj je nestrankarski človek (tako se je vsaj predstavljal volilcem na volitvah). V moje veliko razočaranje, pa je gospod župan povedal, da je med sprehodi v gozdni tišini Homa, Goljave, Gozdnika, Kamnika in še drugih hribov razmišljal, kaj naj pove. Srečnež, ravno sedaj, ko je na občini največ dela in je tam najbolj potreben, si je lahko privoščil mirno razmišljanje v gozdni tišini. Kljub razmišljanju ni povedal ničesar. Omenil je samo, da je nekdo ozmerjal gospoda Pučnika, ko je le-ta nastopal na televiziji in citiral njegov stavek, ki ga je nekoč spregovoril gospod Peterle. Niti besede o veličini štiriletne borbe za osvoboditev, nobene zahvale aktivistom, borcem, internirancem, ukradenim otrokom ter drugim udeležencem ter žrtvam. Nobene besede o zmagi nad fašizmom in nacizmom. Gospod župan! Končno ste pokazali svoj pravi obraz in svoj odnos do NOB. Nič več ne boste mogli zavajati borcev z lepimi besedami, kot ste to delali pred volitvami. Morali bi samo slišati komentarje udeležencev proslave med odmorom in po koncu. S svojim govoričenjem ste nas globoko užalili. Bolj pametno bi naredili, če bi tudi v soboto ostali doma in na sprehodu v mirni gozdni tišini še naprej razmišljali in razmišljali. Tone DELAK FJonana Pohlina 3, ŽALEC RINA KLINAR V ŽALCU Na povabilo Združene „ liste socialnih demokratov iz Žalca, Zbornice zasebnega gospodastva žalske občine in župana Milana Dobnika je včeraj žalsko občino obiskala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. V posebnem pogovoru s predstavniki prirediteljev so se dogovarjali o aktivnostih, vrstnem redu in finančnih možnostih za gradnjo obrtne cone v žalski občini. Zvečer pa je v žalski občinski dvorani potekal razgovor z ministrico o aktualnih stvareh s^ področja njenega ministrstva. Razgovora se je udeležilo več članov Zbornice zasebnega gospodarstva, kluba Manager in občanov. V okviru praznovanja zmage nad fašizmom je bil v soboto v mestnem parku dopoldne promenandni koncert godb na pihala iz občine. Naš reporter je ujel v objektiv muziciranje godbenikov iz Liboj pod novim umetniškim vodjem. _____________________________ VRTEC DRAŽJI Svetniki so sprejeli odredbo o valorizaciji najvišjih prispevkov staršev in o določitvi najnižjega prispevka staršev. Tako znaša po novem najvišji prispevek 13.714 tolarjev za oddelek med prvim in tretjim letom, za oddelek med tretjim in sedmim pa 11.882 tolarjev. Najnižji prispevek za pokrivanje stroškov živil in materialne stroške namestitve znaša 7.214 tolarjev. Družine, ki najnižjega zneska ne bodo zmožne plačati bodo v dogovoru z občinskim svetom in Vzgojno varstvenim zavodom lahko tudi v celoti oproščene plačila prispevkov za oskrbnino otroka ali pa se jim bo znesek še ustrezno znižal. UPOKOJENCI V GALICIJI DOBILI SVOJ KOTIČEK Pododbor Društva upokojencev iz Galicije je pretekli teden, ko so odprli svojo pisarno v prostorih tamkajšnjega zadružnega doma, imel manjšo svečanost. Ob tej priložnosti je bila seja Izvršilnega odbora žalskih upokojencev, katere se je udeležil tudi predsednik Zveze društev občine Žalec. Dogovorili so se, da se bodo udeležili zborovanja slovenskih upokojencev, ki bo tokrat v Mariboru, kar s štirimi avtobusi. Udeleženci bodo morali svoje sodelovanje prijaviti na sedežu društva najpozneje do 5. junija zaradi zagotovitve prehrane na prireditvenem prostoru. Hkrati pa so se dogovorili, da bodo priredili srečanje vseh upokojencev žalske občine v Grižah v Limberku, kjer se bodo še pomerili v raznih športnih panogah ter v pripovedovanju šal. Vsak tekmovalec bo imel tudi brezplačno prehrano in pijačo. Ob tej priložnosti se bodo srečali s svojimi nekdanjimi sodelavci; tako so takšna srečanja vedno prijetna. /. J. ŠESTI REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC OB ROB HUMORESKA SE NADALJUJE V torek, 30. maja, je bila še ena seja občinskega sveta. Da seja ne bo lahka in kratka, je dala slutiti že uvodna razprava, kjer so gospodje svetniki kar uro in pol usklajevali dnevni red. Eni predlogi noter, drugi ven, človek bi rekel, kakor se komu zljubi. Pomagale niso niti županove pripombe, naj svet ravna zakonito in njegove predloge uvršča na sejo. Zapletlo se je okrog braslovškega ravnatelja, nadaljevalo s koriščanjem denarja za popravilo šol, razpisom za novo zaposlene na občini, podražitvijo komunalnih uslug in vrtcev. Celo tako daleč smo prišli, da so želeli prebivalci “zahodne savinjske” zaračunati vodo “nižje” živečim smrtnikom. Ne vem, če je sploh omembe vredno, da so svetniki v vsej svoji vnemi, kdo bo koga, pozabili, da se za nekatere odločitve uporablja tudi zakon. Vendar nekaj “brihtnih” glav lahko kroji zakone po svoje. Sam predsednik sveta je začel dvomiti, da okoli njega še sedijo pametni ljudje. “Čisto sem zmeden,” je potožil svetnik iz vrst LDS. Verjel sem mu. In menim, da ni bil zmeden samo on. Ker je bistvo demokracije procedura, ki se je naši svetniki bolj malo držijo, so enkrat proti kršenju zakona, drugič pa kršitve soglasno potrdijo. Kajti zakoni niso samo zato, da se upoštevajo, ampak tudi, da se kršijo. Mar ne? Da bo v Hramšah komu padla glava, in da v Kasazah smrdi, naših svetnikov ni pretirano zanimalo. Tudi o podražitvi vode in komunalnih uslug je tekla razprava, vodo podražijo, dolg komunale pa zvalijo na pleča davkoplačevalcev. “Tako se s kmeti delalo več ne bo,” je rohnel predstavnik SKD, ZL je predlagala rento, kot da bi to odpravilo smrad, svetnik iz Liboj pripomni, da nihče ni dolžan imeti tujega dreka na lastnem dvorišču. Pa še kako res je to! In tako mi je po šestih urah poslušanja tega in onega v občinskem svetu ostala samo tale misel: “Ej volilec moj, izgubil si ta boj. Počakaj do novih volitev in tam išči boljšo rešitev!” Samo Jurhar P. S.: V jeseni bodo volitve v mestne in krajevne skupnosti. Se je čas za premislek! RADIO CELJE Na zadnjem zasedanju žalskega občinskega sveta so svetniki sprejeli predlog odredbe o taksah za obremenjevanje okolja. To pomeni, da bodo gospodinjstva, ki v povprečju porabijo 15 kubičnih metrov vode na mesec, namesto sedanjih 1.640 tolarjev po novem plačevala 2.400 tolarjev na mesec. Da bo denar v službi človeka ŠOŠTANJU V tej eminentni, pred kratkim v denacionalizacijskem postopku lastnikom vrnjeni in obnovljeni zgradbi v Šoštanju, od ponedeljka, 5. junija, posluje Krekova banka d.d. (svečana otvoritev poslovalnice je bila v petek, 2. junija). Krekovo banko d. d. je ustanovilo 2.891 delničarjev, danes pa jih ima njene delnice že 5.383. Zaupanje v to mlado banko potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja v letih 1993 in 1994, ki so pokazale, da Slovenci Krekovi banki d. d. nadpovprečno zaupajo. To stališče potrjujejo tudi ugodni poslovni rezultati v obeh letih njenega poslovanja. Poslovalnica v Šoštanju je šesta organizacijska enota te banke; poleg Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Zreč in Nove Gorice. Do konca letošnjega leta nameravajo odpreti še dve enoti, nagla širitev mreže pa potrjuje ocene, da gre za eno od zelo prespektivnih slovenskih bank. Delavci Krekove banke d.d., se odlikujejo po izjemni pozornosti do svojih strank. K temu jih vzpodbujajo tudi predlogi in priznanja, ki jih beležijo njihove stranke v Knjigo mnenj. Najpogostejše izjave dosedanjih strank: “prijetno doživetje, izjemna prijaznost, ustrežljivost”, bodo gotovo vzpodbudile k sodelovanju s Krekovo banko d. d. ne samo občane, temveč tudi podjetnike, saj banka ponuja široko paleto bančnih storitev. V mesecu juniju si bodo lahko stranke v banki ogledale zanimivo razstavo starih hranilnikov in hranilnih knjižic, povezanih s Krekom, poleg tega pa so za stranke pripravili tudi posebno ponudbo. > IVAN AMON LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold TEL.: 063/701-749 Sončne strehe : lil ___________________________________ žc od 16.000 SIT dalje. Sončne strehe z garancijo lO let po naročilu! Rezervni deli zn voz,h RENAULT, COLE, OPEL, ŠKODA, LADA in ZASTAVA! . ! ' Ugodni plačšii pogoji!........ V Telekomu zaskrbljeni nad položajem in možnostmi NI PRAVIH POGOJEV Z4 RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJ Pri sedanjih cenah je donos investicij v telefonijo - 1 odstotek. Na telefonski priključek pa v Sloveniji čaka še 57.000 prosilcev. “Podatek,” je na nedavni tiskovni konferenci povedal namestnik direktorja Telekoma Miran Kramberger, “si boste najbrž zapomnili: Pri sedanjih cenah znaša donos investicij minus 1 odstotek, kar pomeni, da na sto vloženih mark dobimo nazaj 99 mark. Razlog? Naše cene so na’ primer kar sedemdesetkrat nižje kot drugod po svetu. Enako zgovoren pa je, da v svetu predstavljajo vlaganja v telekomunikacije 7,1 odstotka družbenega proizvoda, v Sloveniji pa 0,8 odstotka.” Sicer pa je bilo konec preteklega leta pri nas 573.533 telefonskih naročnikov, kar. je 28,7 na sto prebivalcev. Sicer je Slovenija danes s sedanjo pokritostjo s telefoni nekje na sredini med razvitimi zahodnimi in slabše razvitimi vzhodnimi državami. Z novim letom se je položaj na področju organiziranosti spremenil. Telekom Slovenije je samostojno podjetje, še večje spremembe pa po razdelitvi nekdanjega PTT Slovenije na Telekom in Pošto pričakujejo ob sprejetju novega zakona o telekomunikacijah, ki je še vedno v parlamentarnem postopku. Sicer pa so lansko poslovno leto v PTT podjetju Slovenije sklenili z 2,1 milijarde tolarjev dobička. Telekomunikacije so lani sicer ustvarile 6,7 milijarde tolarjev dobička, vendar so ga na podlagi določil zakona morali nameniti tudi za pokritje izgub pošte. Vseh vlaganj lani je bilo kar za 14 milijard in od tega lastnih sredstev 5,6 milijarde. Investicije v poštne zmogljivosti so predstavljale 1,4 milijarde, v telekomunikacije pa kar 12,6 milijarde. Če bodo cene letos ostale takšne, kot so zdaj, pri čemer rezultati sprememb tarifnega sistema in novih cen inpulza potrjujejo pričakovanje, da bo računica ničelna, bo Telekom letos lahko vložil samo 7 milijard tolarjev v razvoj telekomunikacij. To bo v primerjavi z zadnjimi leti precej manj. Kot jepovedal nemstnik direktorja Miran Kramberger, so investicije ustavili, ker so postali preveč zadolženi in šele do konca leta naj bi sedanje dolgove uskladili. 9. REDNI ZBOR BANKE CELJE V torek, 6. junija je v veliki dvorani Narodnega doma v Celju potekal 9. redni zbor Banke Celje. Na njem so med drugim predstavili poročila o poslovanju Banke Celje v preteklem obdobju ter razpravljali o predlogu o razporeditvi dobička za leto 1994. Redni zbor banke se sklicuje na podlagi 35. člena Statuta Banke Celic d.d. in sklepa 27. redne seje Upravnega odbora Banke Celje. Gostišče ob SAtrimn Marjan VITANC Kasaze 79, Petrovče, tel.: 063 707-058 V prijetnem ambientu Vam nudimo: tople malice jedi po naročilu 'b nedeljska kosila domače vino iz Svečine Sprejemamo naročila za zaključene skupine. Pričakujemo Vas vsak dan med 7. in 22. uro! AN N O DOMINI 1805 -LJUBNO OB SAVINJI SVINJEREJA V ŠEMPETRU Pravijo, da je maj najlepši mesec. Morda so si iz tega razloga izbrali ta čas za praznovanje tudi na Ljubnem. Letos namreč mineva 190 let, odkar je bila ustanovljena prva šola v takratni občinski hiši, učitelj Alojz Simonetti pa je pričel s poučevanjem mladih nadobudnežev. V letu 1899 so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja, ki je previharilo težke čase. Predvojni učitelji, ki so tod službovali, so bili nosilci slovenstva, med samo vojno pa so bili tod nameščeni nemški učitelji. Leta 1944 je bilo šolsko poslopje požgano in porušeno, a Ljubenci niso čakali križem rok. V tem letu je namreč že delovala partizanska šola v gasilskem domu, kasneje so z rednim poukom nadaljevali v zasebnih hišah. Šola se je nato razvijala in rasla s časom, tako da je danes popolna osemletka, ki jo obiskuje letos 292 učenk in učencev. V kratkem se obeta tudi dozidava šole, kar bo pomenilo boljše Pogoje za delo. Gradnjo bo delno financirala tudi država. Ob visokem jubileju je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki se je udeležil tudi slavnostne akademije, podaril šoli računalnik s kompletno opremo. Županja, Anka Rakun, je na slovesnosti poudarila pomen sodelovanja kraja in šole ter izpostavila pripadnost šole kulturni tradiciji, ki pospešuje strpnost med ljudmi. Ravnatelj osnovne šole, prof. Rajko Pirnat, je v kratkem predstavil življenje in delo šole ter poudaril notranjo srčnost in zaupanje ter ustvarjalnost, ki je zvezda vodnica šole na Ljubnem. Bogate prireditve, ki so spremljale slavje na Ljubnem, so le dokaz, kako lahko šola res zaživi s krajem. S samostojnim koncertom sta se predstavila oba pevska zbora, glasbeni nastop so pripravili učenci, ki se učijo različnih instrumentov, člani dramskega krožka so zaigrali igro v dveh dejanjih Anno Domini 1805 in tako prikazali začetke šolstva na Ljubnem. V večnamenskem prostoru osnovne šole je na ogled razstava likovnih del učencev in stare fotografije. Rezultat pridnega dela šolarjev je obsežno delo “Mladi flosar”, ki so ga na šoli ljubenski osnovnošolci izdelali ob tem pomembnem jubileju.___________________ V Šempetru v Savinjski dolini, natančneje v Zg. Grušovljah, je Vinko Ušen ustanovil prašičerejski center za vzrejo, selekcijo in prodajo plemenskih mladic. Kako je prišlo do nastanka farme? Vinko Ušen je bil sprva učitelj v OŠ v Šempetru, nato se je odločil razširiti kmetijo in sicer v smer govedoreje. Pozneje se je vzporedno s tem začel ukvarjati še s prašičerejo, sprva le s pitanjem pujskov do 100 kg žive teže. Nato je zgradil nov hlev za plemenske svinje in pitance, tako da si je priskrbel celotno samooskrbo s pujski, ki so bili namenjeni za pitanje ali prodajo. Vse bolj je bilo jasno, da se bodo razmere v kmetijstvu zelo spremenile, ter da bodo uspele le največje in specializirane kmetije, ki jim bo glavna le ena dejavnost. Na podlagi teh ugotovitev, se je kmet Vinko Ušen odločil, da se popolnoma preusmeri v prašičerejo, tako je odpustil govedorejo in goveji hlev adaptiral v prašičjega. Pri tem mu je bila v pomoč dipl. ing. kmet. Božka Žolnir iz pospeševalne službe Žalec, ki je tudi prva izrazila željo, da bi ustanovila selekcijski center v Savinjski dolini. Tako je preko pospeševalne službe prišlo do sodelovanja med Biotehniško fakulteto in Vinkom Ušen. Potrebno je bilo kar nekaj sprememb, da so prvotni objekti ustrezali normativom selekcijskega centra. Biotehniška fakulteta je prevzela tudi vodenje statističnih podatkov o repodukciji plemenskih svinj. Farma je jeseni 1993 dobila licenco selekcijskega centra, ki se ukvarja s križanjem pasme 11 (švedski landrace) in pasme 22 (jorksir). Križanci ustrezajo izrazito mesnemu tipu. Sedaj so*povezani tudi z Zavodom za živinorejo in veterino Celje. Ker je to kontrolirana farmska proizvodnja plemenskih svinj, je zanimiva tudi za študente, ker lahko opravljajo prakso in si nabirajo novih znanj in posebnosti, ki so značilne za manjše farme. Torej, farma se ukvarja s proizvodnjo plemenskih mladic, (stare okoli 200 dni in težke od 90 do 110 kg), pri katerih lahko kupci uveljavljajo preko svoje pospeševalne službe republiško premijo, pitancev ter s proizvodnjo suhomesnih izdelkov, s katerimi so se predstavili že na Jožefovem sejmu. kmetija ODPRTIH VRAT Vransko nam ponavadi pomeni le cesto tja do bele Ljubljane ali pot, ki nas končno pripelje nazaj domov. Tokrat smo se v tem zanimivem kraju tudi ustavili in iskali pot do Fiderškovih. Po cesti skozi vas smo se pripeljali v Brode. Majhen zaselek je to, nekoliko dvignjen nad cesto, poznajo se že tudi prva dela za novo avtocesto, ki bo vodila tod mimo. A vse to ne moti pogleda na kmetijo Fiderškovih, ki se pogumno in smelo dviga na griču. Oko si odpočije na zelenih tratah in travnikih tod okoli, petje ptic iz bližnjega gozda in tišina stoletnih smrek pa dajeta občutek miru in povezanosti z naravo. Pri Fiderškovih jih je pet. Že leta 1980 je usoda kruto posegla v družinsko življenje. Oče je umrl v prometni nesreči, tako je mama Fideršek ostala sama z dvema hčerama in sinom, osnovnošolcem. Vodila jih je skozi življenjske čeri, kot je najbolje vedela in znala, hkrati pa ohranila kmetijo, ki jo danes najdemo na naslovu Brode 9. Janko, njen najmlajši sin, je medtem odraščal in si do danes naložil na pleča trideset let. Z odločitvijo, da bo domačija postala prva kmetija odprtih vrat tod okoli, je sprva presenetil vse okoli sebe, tako da so nejeverno zmajevali. Dokazoval je, da z vzrejo nekaj telet in prašičev ni možno dostojno živeti, zato se je zato treba oprijeti drugačnih zamisli, predvsem pa drugega dela. Kot izučen ključavničar se je poskušal v velenjskem rudniku, pri obrtnikih, na platformi na Norveškem in kar tri leta je delal na kmetiji v nemški Bavarski. Med tem se je vestno in pridno vračal domov ter sproti obnavljal kmetijo. Danes lahko s ponosom pokaže sadove dela, hkrati pa dokaže, kako lahko tudi na kmetiji sodobnost poda roko staremu. Na kmetiji so namreč ohranjeni zametki starega, tudi klet in kašča ter “pomožna” kuhinja, ki je že marsikje izginila iz slovenskih dvorišč. Z obnovo kašče, kjer je ohranil stari del, dogradil ploščad in kuhinjske prostore, je s pomočjo arhitekta dal pečat domačnosti tudi temu delu kmetije. Tak pečat gostoljubnosti bo pomenila tudi ponudba domačih jedi in pijač, ki jo bo moč dobiti na tej kmetiji odprtih vrat. Janko Fideršek s tem, ko bo junija dejansko odprl vrata in povabil prve goste, še ni zadovoljen. V načrtu ima še gradnjo dveh teniških igrišč v neposredni bližini ter konjerejo z jahalno šolo. Želi si, da bi na ta način privabil turiste na svojo domačijo, kjer so doma prijazni ljudje in kjer bodo gostje “Švico” našli kar na domačih, slovenskih tleh. DUŠKA LAH Novi poslovni prostori za razvojne službe MGA NADALJUJE ZASTAVLJENO POT V podjetju Mali gospodinjski aparati Nazarje so pretekli teden praznovali. Otvorili so nove poslovne prostore namenjene predvsem razvojnim službam. Ob tej pomembni prodobitvi ter o uspešnosti triindvajsetletnega medsebojnega sodelovanja med podjetjem MGA in koncernom BOSCH SIEMENS HAUSGERAETE smo se pogovarjali z gospodom Jožetom Kudrom. MGA Nazarje je danes uspešna tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Poslovna pot podjetja pa je bila precej dolga - izteka se namreč četrt stoletja, odkar so stekli prvi stroji? MGA je kot obrat Gorenja poslovno pot začel v začetku decembra leta 1970. Cilj ustanovitelja podjetja je bil zaokrožiti proizvodni program gospodinjskih aparatov ter približati delovna mesta delovni sili. Takrat je bilo zaposlenih le 64 delavcev. Dobri dve leti pozneje se je tedaj majhen obrat povezal z nemškim partnerjem BOSCH SIEMENS HAUSGERAETE GmbH in poslovno tehnično sodelovanje s koncernom BSHG torej traja že od takrat. Po dobrih dvajsetih letih, 1. marca 1993, je MGA postal član koncerna BSHG. Je novi lastnik prinesel veliko sprememb? Sodelovanje med BSHG in Gorenjem se je začelo že pred dobrimi 23-timi leti ravno zaradi obojestranskega interesa po širitvi proizvodnje na področju malih gospodinjskih aparatov. Tako se tudi spremembe, ki so povezane z novim lastnikom, nanašajo predvsem na povečanje proizvodnih kapacitet v Nazarjih, kar pa je seveda povezano s precejšnjimi investicijami. Povečanje proizvodnih kapacitet poteka na račun uvajanja zahtevnejših aparatov v proizvodnjo. Z njimi dosegamo tudi višji cenovni razred na tržiščih. Od takrat pa do danes, se je marsikaj spremenilo. Res je. Danes je v MGA-ju zaposlenih 570 delavcev, poslovne in proizvodne površine smo povečali za skoraj desetkrat. Vsa leta smo konstantno povečevali proizvodnjo ter spreminjali in dopolnjevali asortiman proizvodnje z razvojem novih aparatov. Pretekli teden ste s priložnostno slovestnostjo predali namenu tudi nove poslovne prostore? Ti prostori, v velikosti 750 kvadratnih metrov, bodo služili opravljanju razvojne dejavnosti. Ta naložba pomeni uresničitev še enega, zelo pomembnega cilja za sodelavce Malih gospodinjskih aparatov, saj bodo dodatni prostori omogočili prenos celotnega razvoja malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon za koncern Bosch Siemens v Nazarje. Torej se že uresničujejo napovedi, predstavljene ob sklenitvi pogodbe o nakupu, da bo v Nazarjah zgrajen evropski center za proizvodnjo in razvoj malih gospodinjskih aparatov. To je rezultat vseh sinergijskih učinkov s katerimi razpolagata koncerna BSHG in MGA. In kakšni so vaši pogledi na nadaljni razvoj podjetja? Prepričan sem, da je podjetje perspektivno in uspešno, ključ uspeha pa je v dobrem in kvalitetnem delu zaposlenih, pri čemer še posebej velika odgovornost bazira na strokovnjakih. Njihovo delo bo, ob zagotovljenih pogojih, strokovnemu vodenju in ob vsestranski pomoči predstavnikov koncerna Bosch Siemens uspešno, kar pa je naj večje zagotovilo za nadaljni razvoj podjetja. še nikakor ni storjen zadnji korak, temveč da bo podjetje svojo uspešno pot nadaljevalo. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi novih poslovnih prostorov v podjetju MGA se je dosedanji direktor Jože Kader zahvalil vsem, ki so veliko prispevali in verjeli v začrtane cilje in tolerantno in spoštljivo prenašali včasih težke trenutke ob spremembah, ki so bile nekaterim tako tuje. Vodenje podjetja je zaradi upokojitve predal svojemu nasledniku Viliju Eisenhutu, ki bo zastavljeno delo zagotovo uspešno nadaljeval. Jože Kuder je ob tej priložnosti tudi dejal: “Resnična hvala vsem, ki ste z mano soustvarjali to, kar MGA danes je in kar smo z velikim veseljem otvorili za bodočnost/ S prevzemanjem ' razvojne dejavnosti bomo obvladali tudi poslovne funkcije za proizvodnjo najzahtevnejših malih gospodinjskih aparatov, ki smo jih vseh skupaj do konca lanskega leta izdelali več kot 20 milijonov kosov. V letu 1995 je predvidena proizvodnja več kot 1,3 milijona aparatov. Prikazana prehojena pot je garancija, da v razvoju podjetja Z otvoritve novih poslovnih prostorov v MGA: dva velikana Foto: Leši Bodo delavci gostinskega podjetja pomrli od lakote? Sprašujejo se, ali bo direktor Drago Rifelj dokončno uničil Turist Nazarje? EDEN PROTI VSEM Znano je, da trenutno veljavna zakonodaja, ki kroji usodo slovenskemu podjetništvu, delavcem ni naklonjena. Se več, v ninogočem so njihove pravice neprimerljivo slabše od onih v stokrat popljuvanem samoupravnem socializmu. Stvar se še dodatno zaplete, če dobijo pošteni delovni ljudje na grbo voditelja, ki z vsako potezo že tako težko situacijo še Poslabša. In ravno to, pravijo, se je pripetilo gostincem turista Nazarje. Novoletni čas Presenečenj Le kateri od pijancev v dolini, tako kroničnih kakor tudi tistih, L* se napijejo zgolj ob vikendih ‘n praznikih, ne pozna gostinskega Podjetja Turist Nazarje? Bržčas Pa je le malokaterim izmed njih znano, da so lokali Turist Mozirje, Slaščičarna Mozirje, Bistro T Nazarje, Savinja Nazarje, Dren Rečica in Planinka Ljubno v zadnjem desetletju prenašali kar štiri direktorje. Nekaj nad tridesetim gostinskim delavcem ni bilo ravno z rožicami postlano, tu Pa tam je bil kakšen “puf”, a so s' vendarle ustvarjali življenja vredne osebne dohodke. In kar je najvažnejše, z vodilnimi možmi 50 našli skupni jezik. b° besedah delavcev je začel hudič jemati vse skupaj, ko je tinskega 14. novembra direktorsko žezlo družbenega gostinskega podjetja, ki mu ni uspelo do roka izpeljati programa 0 lastninskem preoblikovanju in ie s tem “padlo” pod Agencijo Za prestrukturiranje in Privatizacijo, prevzel Drago Rifelj. •Jravijo, da je že dva dni pred tem poskrbel, da bodo vsi plesali, kakor se mu bo zahotelo. Delavci s° potožili, da je pripravil nov statut, v katerem je direktor bližje b°gu kot navadnim smrtnikom in naznanil, da bodo iz nepojasnjenega vzroka seje upravnega ^ odbora odslej v tajnosti. “Že prvi dan službe pa lc vrli direktor vzel v roke svinčnik in premetal delavce, kakor se mu je zahotelo. Dve delavki s srednješolsko ekonomsko izobrazbo je iz uprave Prestavil za šank, kjer so morale začeti streči pijancem. Toma Micina, ki je bil petnajst let natakar v Planinki na Ljubnem, Pa smo kar naenkrat uzrli za sankom v Nazarjih,” so nam Pripovedovali prizadeti uslužbenci. Predsednika sindikata je direktor Pač želel imeti bližje, tam kjer mu je lažje gledal pod prste. Mu je pač boljše plačevati prevoz na delo,” menijo. “Še so se vrstile takšne in drugačne premestitve in pošiljanja na dopust, pač odvisno od trenutne direktorjeve inspiracije. Neverjetni manager je v nasprotju s tovrstnimi izkušnjami na Zahodu, svoje početje opravičeval kot običajni postopek v gostinstvu. Mogoče v Romuniji, v razvitem svetu pa se vodilni v gostinstvu pač trudijo, da gostu zagotovijo za šankom in mizo stalnega uslužbenca, ki pozna njegov okus in mero. Pijanci sploh radi zahajajo v določene gostilne ravno zaradi tega, ker bodo v njih našli točno določene natakarice. In, kar je važnejše, Drago Rifelj je najmanj šest pritožb premeščenih delavcev ignoriral. Naslednjo neumnost v nizu mnogih je novi direktor po štirinajstih dneh ušpičil Turistu s tem, da je na neobstoječe mesto komercialista postavil nedvoumnega antistrokovnjaka Mirana Uratnika. Rifljev prijatelj z elektrotehnično srednjo šolo je začel vršiti nadzor nad poslovnimi obrati,” so se pridušali zaposleni. Delavcem se zdita sumljiva silvestrovanje in novoletni ples v režiji Draga Riflja v dvorani TVD Partizan. Kljub temu, da so vsi kazalci napovedanih rezervacij kazali, da gre za popolni fiasko, je direktor Turista šel do konca. Po izjavah očividcev se je ob polnoči, na začetku letošnjega Gospodovega, v ogromni dvorani poljubljalo devetindvajset ljudi, s tem, da je bila enajsterica muzikantov in en direktor - Drago Rifelj. Slednji je izgubo, težko 5000 nemških mark pripisoval domnevni antipropagandi Turistovih delavcev, potožijo zaposleni. Izgovor pač mora biti... Svojevrstno parado naj bi direktor uprizoril takoj po novoletnih praznikih. Ko se je Tomo Mičin kot predsednik Turistovega sindikata pojavil v njegovi pisarni v Nazarju in mu poleg novoletnih čestitk izročil tudi povabilo na zbor delavcev, ki naj bi bil predvidoma 4. januarja v Drenu Rečica, naj bi Drago Rifelj zavrtel številko policije v Mozirju in varuhom zakona natrosil, da mu Tomo grozi in ga hoče tepsti. Kako štiri mesece preživeti brez plače? In zakaj so delavci sklicali zbor? Enostavno jim je bilo vsega dovolj, pravijo, posebej po tistem, ko je Riflju padla v glavo salomonska rešitev, da podjetje najboljše posluje takrat, ko so vsi gostinski obrati zaprti. Od petih Turistovih lokalov, sta do tistega datuma poslovala le še dva. Direktor naj bi zaprtja opravičeval z generalno obnovo, se pa v vsem tem času, po besedah delavcev, kar so bili ključi v vratih, ni postorilo prav ničesar. Menda so v Bistroju T res vgradili čistilno napravo zraka, vendar jo je dobavitelj pozneje odmontiral, ker ni bila plačana. Zbor delavcev je bil domenjen za peto uro popoldne, vendar naj bi Drago Rifelj poskrbel, da so opoldne na Drenovih vratih že zamenjali ključavnico. Tako so morali gostinski delavci na posvet “na tuje”, k Čuježu, ki si je mel roke, da je kaj pokasiral. Več kot dvajseterica delavcev - razen tistih, ki so bili na bolniški - so si izmenjali mišljenja o nemogočem stanju v podjetju in od direktorja zahtevali, naj povrne škodo okrog novoletnega rajanja, reprezentance in zaprtja lokalov. Rifelj do drugega zbora delavcev, ki je bil 7. januarja, prav tako pri Čuježu, ni reagiral. Je pa med tem časom iz Turista odšel Jakob Plaznik, ki je skupaj z Rudijem Hramcem in Jožetom Mutcem sedel v upravnem odboru. Pač ni nič dosegel in ni mogel uresničevati delavskih interesov. Tako so delavci na drugem zboru ugotovili, da o ničemer ne morejo odločati. Kaj tudi bi, saj jih nihče ne upošteva. Saj, Rifelj naj bi jih želel odvaditi samoupravljanja. Edina dobra stvar, ki naj bi se v januarskih dneh dogodila Turistovim delavcem, je poteza upravnega odbora, ki je odpustil tako imenovanega komercialista Uratnika. Sicer pa naj bi Rifelj odstranil voditeljico Drena, vrgel iz lokala televizijo in biljard ter se osredotočil na visoke goste. In, seveda, izgubil skoraj vse goste, ki so zahajali v Dren... Kje so delavci Turista danes? “Delovni presežki” morajo delati na črno, da preživijo. Seveda, samo v primeru, če Rifelj ne izkoristi zakona, pravijo, in jih ne pokliče, ob morebitnem odprtju kakšnega obrata, za zastonj dežuranje za šank. V obratih, ki naj bi jih dal Turist v franšizing najem še danes ni tople vode in tudi ni goriva za podkuriti. Ni dovolj denarja za nakup artiklov. Tako se morajo poslovodje znajti in od inkasa protizakonito nabavljati pijačo v sosednjih trgovinah. Pa, kaj tudi bi, saj izgubljenih gostov ni od nikoder. 19. aprila odprta Planinka na Ljubnem dnevno iztrži deset tisoč tolarjev! In kaj je najhujše? Delavci -“tehnološki viški” niso dobili plač za letošnje prve štiri mesece, ni odpravnin, regresa, jubilejnih nagrad in razlike do kolektivne pogodbe. Ni denarja in ni upanja. Mogoče je samo drobna iskrica, da bo z novimi najemniki položaj vendarle, boljši. Franc Furland STEKLARSTVO LESKOŠEK TUDI V ŽALCU Steklarstvo Leskošek iz Celja je staro že 30 let. Že davnega leta 1965 je začel na svoje, takrat kot mladenič v Zidanškovi, sedaj Gosposki ulici, s skromnim vložkom vsega 30.000 tedanjih dinarjev. Pred tem je delal v Steklarni Celje. Ker so bile tam težave zanj prevelike, zlasti skrhani odnosi, je odšel med privatnike. Dobrih 10 let za tem, leta 1978, je ustanovil POZD, ki se je menda edini obdržal vsa leta na Celjskem. Takrat je imel že 84 milijonov dinarjev kapitala, kot je to pokazala ustanovitvena bilanca. Tako je začel s sedmimi delavci. Z ustanovitvijo POZD-a je postal enakopraven družbenim podjetjem. Dočakal je tudi svoj trenutek in je imel kar 30 zaposlenih. Leta 1990 je izšel novi zakon o reorganizaciji in zato je iz POZD nastalo STEKLARSTVO LESKOŠEK CELJE s poslovalnico v Zidanškovi ulici in v Arclinu, kjer je tudi doma. Po zakonu o nacionalizaciji je poslovalnico oziroma prodajalno v Zidanškovi ulici dobil nazaj nekdanji lastnik, zato je moral na hitro v Celju urediti še prodajalno v Grofij ski ulici. Svojo dejavnost namerava širiti tudi po Savinjski dolini, zato je odkupil del strojnega obrata od Ferralita Žalec, ki ga je saniral in danes čaka na uradno otvoritev, kjer bo možno delo s čisto drugačnimi pogoji in na najbolj sodobnih napravah. Sanacijska dela so trajala od leta 1993 na podlagi vseh ustreznih dovoljenj, od spremembe namembnosti dalje. Sedaj, ko je vse takorekoč končano, čaka še na uradno dovoljenje. Kot pravi pregovor, da božji mlini meljejo počasi, izgleda, da birokratski - občinski mlini še počasneje, zato že dolgo čaka na obratovalno dovoljenje. Res je tudi, da je potrpljenje božja mast, kaj se pa s potrpežljivežem dogaja, tudi vemo. Počasi se tudi on ne more več meriti s potrpežljivostjo. Naročila so pričela že prihajati, vendar uporabnega dovoljenja ni od nikoder. Inšpekcijske službe so napravile ogled, vse pomanjkljivosti ■ so odpravljene, vendar dovoljenja še vedno ni. Tako odhaja dohodnina, ki bi ostala v nasprotju v Žalcu, v Celje, zato je toliko bolj presenetljivo, kako je to nekomu kar vseeno. Tudi s sosedi je že pri adaptaciji dosegel sporazum in ne ve zakaj vse tako zavlačujejo. “Ko smo opravili vse po zapisniku inšpekcijskih služb, smo o tem pristojne obvestili. Tudi za očitke o prevozu tovora po Hausenbichlerjevi ulici smo povedali, da so to mnogo lažji kot tisti h Kmetijski preskrbi, saj to počnemo le z lahkimi vozili. Če je potrebno, smo pripravljeni razkladati kamion enkrat na mesec, kakršna je dobava, tudi pri Kmetijski preskrbi. Tudi morebitne poškodbe cest smo pripravljeni sanirati” je dejal lastnik Albert Leskošek. Brez dvoma Žalec kot nekakšno središče doline potrebuje zaposljuje same profesionalce z ustrezno steklarsko izobrazbo. Njegovi kadri se šolajo v Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Zaveda se, da steklarstvo ni le menjava šip, temveč še izdelava raznih drugih steklarskih proizvodov, kot so vitraže, fazete in še kaj. V Steklarstvu Leskošek je izredno velika izbira stekel, tudi tistega najbolj dragega in cenenega. Nerazumljivo je, zakaj nekdo trdovratno vse skupaj neosnovano zavlačuje, saj v Žalcu namerava zaposliti ljudi, ki so sedaj na posredovalnici za delo. Svoje storitve namerava tudi širiti. Zaskrbljujoče je, kaj bo z dvema štipendistoma, ki letos zaključujeta šolanje v Rogaški Slatini. Ne želi, da bi specialista za steklarstvo zaradi birokratov morala na Zavod za zaposlovanje, če ne bo obratovalnega dovoljenja. Vsekakor je vprašanje, v čigavem imenu so nekatere službe tako strašansko neučinkovite, saj s tem delajo veliko škodo kraju, občini in tudi posameznikom. steklarstvo kot je to, saj v njih -ar ImoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 38/E, BRASLOVČE Tel.&Fax.: 063 720-587 Cenjene stranke obveščamo, da od ponedeljka 12. 6. poslujemo na novi lokaciji ob cesti Braslovče - Polzela (pri Market Parižlje). Istočasno Vas obveščamo, da smo razširili prodajni asortiman z novimi artikli! VRTNI SENČNIK - barvasti za samo 2.980 SIT KOSILNICA Z NITKO 250W za samo 6.615 SIT “PrtidUe i*t de fmefniazjte. Vabljeni! Skupščinska ploskev piramidalnega spora v Hramšah RAZMEJITEV PRISTOJNOSTI Ko smo se zadnjič potikali med Bosanci, Lešniki in ostalimi Hramšani, nam je zmanjkalo časa za razgovor s predstavniki žalske občine. Odzvali smo se vabilu župana Milana Dobnika in Priložnost izkoristili tudi za pogovor s svetovalko za urejanje Prostora Manco Birsa, ki jo nekaj Hramšanov marsičesa dolži. kse kaže, da povsem neupravičeno. Krajani Hramš se v prizadevanju otresti se nedobrodošlih Bosancev >z Velenja, ki so si v njihovem okolju na črno postavili večje število vikendov, obračajo Predvsem na občino. Dejansko pa sta župan Milan Dobnik in svetovalka Manca Birsa povsem napačna naslova izlivov nezadovoljstva. Žalska občina bi sicer mogoče lahko marsikaj Preprečila na samem začetku vikendašenja v Hramšah, drži pa tudi, da v sedanjem trenutku v reševanju spora nima nikakršnih pristojnosti. “Kar se tiče Hramš, je bil Postopek, ki smo ga vodili na občini, ves čas zakonit. Če bodo krajani Hramš uspeli dokazati, da je bilo kaj nezakonitega, bomo ukrepali v tej smeri. Sicer upravni 0rgan o eni zadevi ne more dvakrat odločati. Na občini ni nobenega znaka kakšnega Povečanega bogastva med zaposlenimi, izvirajočega iz naslova podkupovanja. Sploh Prevladuje v Sloveniji mnenje o Podkupljenih uradnikih, zdravnikih... Ljudje v Hramšah od občine ne morejo pričakovati, da bo poslala buldožerje, ki bodo porušili vikende. Za kaj takšnega v Žalcu enostavno nismo pristojni. In, tudi bi občina imela tovrstno Pravico, nima sredstev, da bi jo uresničila. Ljudje ne poznajo Pristojnosti in krivdo valijo na nekoga, ki ni nič kriv. Prej kot Predsednik skupščine, niti sedaj kot župan s to zadevo nimam popolnoma ničesar. Ljudje bi morali vedeti, kdo je vodil postopek za izdelavo sanacijskega PUP-a. Sam sem samo vodil to zadevo na skupščini, ki se je pač odločila, kakor se je. Ljudje iz Galicije niso reagirali preko svojega delegata, ki je v tej skupščini bil v zboru krajevnih skupnosti. Ker se to ni zgodilo, je bil sanacijski PUP sprejet. Med tem časom je bila izvedena reforma in lokalna samouprava in od tedaj naprej občina in župan z izdajanjem lokacijskih in gradbenih dovoljenj nimata nič. Nisem vedel, dŠ postopek teče, ker me nihče ni obvestil, ne s strani prizadetih krajanov ne s strani služb, ki so to počele. Prvič sem za to zvedel na sestanku s prizadetimi. Ne trdim, da ne bi rrtogel s prijateljskim prepričevanjem vplivati na zadrževanje izdaje lokacijskega dovoljenja, da bi se potem postopek zavlekel, vendar bi bilo to več ali manj nezakonito. Ljudje prihajajo k meni s povsem pravosodnimi zadevami, pričakujejo nekaj, kar ni v moji pristojnosti in me zato potem obtožujejo," je povedal župan Milan Dobnik. Manca Birsa: “V ta postopek je vpleteno ogromno služb. Najprej je bil tam gozd in ni noben ukrepal, ko je bil gozd posekan. Na razparceliziranem zemljišču so bili nato postavljeni objekti na črno, med drugim tudi Ravlijev. Edini, ki je izkoristil zakon in se je prijavil, je bil črnograditelj Ravlija. Leta 1994 je občina sprejela prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora v občini Žalec. Ravlija začel lokacijski postopek na upravni enoti. Vmes nihče od inšpektorjev ni ukrepal. Celovit odgovor mora sestavljati več služb: geodetska uprava, kmetijska in urbanistišna inšpekcija, bivši sekretariat za okolje in prostor, inšpekcijske službe in upravna enota, ki vodi postopek za lokacijsko in gradbeno dovoljenje edinega legaliziranega črnograditelja, Ravlije. Sama lahko dajem pojasnila samo za pripravo in sprejem prostorskih ureditvenih pogojev. Obstaja majhna verjetnost, da bi kdorkoli razveljavil PUP za sanacijo degradiranega prostora, kar pa ne pomeni, da postopka za vsestransko preverjanje tega dokumenta ni možno pričeti. Te poti so, vsakdo lahko izkoristi vsa razpoložljiva pravna sredstva. Ustavno sodišče Republike Slovenije preverja zakonitost postopka po katerem je bil ta dokument sprejet, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa preverja strokovno vsebino. Če obstajajo sumi, da ni bilo vse v redu, se je potrebno odločiti, kdo bo dal pobudo. Skupina krajanov, krajevna skupnost ali občinski svet? V takšnem primeru se lahko pričneta oba postopka. Osebno sem prepričana, da napaka z moje strani ni bila storjena, če pa bi že bilo ugotovljeno, da je bila nepravilnost vendarle prisotna, jo bomo odpravili. sem pa s pisanjem v prejšnji številki Glasa Savinjske utrpela veliko škodo, ne samo poklicno, ampak tudi privatno. To je žaljiva obdolžitev, ki nima nobene osnove." Ob povzemanju mnenja krajana iz Hramš, ki je uslužbence žalske občine, posebej svetovalko Manco Birsa, dolžil podkupovanja, se nam je prikradla neljuba tehnična napaka. Manci Birsa se zaradi necenzurirane izjave Braneta Lešnika opravičujemo. Uredništvo In kje je rešitev Gordijskega vozla v Hramšah. Tista najbolj črna, ki ne bo ničesar rešila, je snopič dinamitnih paličic pod vikendi, ki se bo kmalu oplemenitil z razstrelitvijo kakšnega objekta nekoga izmed Lešnikov ali ostalih Hramšanov. Zato se je domačinom in vikendašem smiselneje oprijeti zdrave pameti in doseči kompromis. Najtežje pri tem je, da morajo obe strani popustiti. Je pa tako težko priznavati lastne napake... Za podkupovanje ne obstajajo dokazi. Nisem bila podkupljena, S. J. in F. F. v NOVO V L ETAŽI ' VELEBLAGOVNICE ŽANA! NAJNOVEJŠE MODNE SMERNICE ZA DEKLETA IN FANTE BLAGOVNA ZNAMKA Sportina poletni program (moderne kratke majčke, hlače, mini krilca, srajce, kopalke,...) svetovno znana znamka - kavbojke, srajce, majice, pasovi, nahrbtniki [% firu ATRAKTIVNO: copati ^asiG od 4.694 SIT dalje S KARTICO ŽANA SE VAŠ NAKUP POCENI DO 8%. 'sovmz v signovnzTK notrnsn 'vz&u S POTKOČfjO VRZIOlSKrZ ptA7HXU' Življenje v smradu ČISTILNA NAPRAVA KASAZE Čistilna naprava v Kasazah je že dalj časa vroča tema dveh Krajevnih skupnosti. Kljub večkratnim protestom neposredno prizadetih, vse skupaj takorekoč stoji. Potrpljenje občanov je iz dneva v dan manjše, saj se zbirajo na protestnih zborih, odgovorni pa ob tem ne ukrenejo ničesar. Tudi na občinskem svetu je bil govor o tem, vendar je ostalo le pri tem, da je Župan obljubil, da bo pripeljal “nekega nemškega strokovnjaka,” ki naj bi svetnikom predaval o čistilnih napravah. Gotovo pa to ne bo odpravilo težav, ki jih imajo občani Kasaz in Petrovč. Da bi zvedeli kar največ o tem, smo se obrnili na Dušana Zgonika, dipl. ing. gradb., vodilnega projektanta PUV nizke in vodne gradnje Celje. Imenovani sodeluje od samega začetka pri gradnji čistilne naprave, ki je bila v prvi fazi končana leta 1986. “V začetnih letih so stvari bile kolikor toliko zadovoljive, problemi pa so začeli pred dvema letoma, ko so na čistilno napravo poleg komunalnih odplak pričeli spuščati prekomerno. količino sirotke iz Mlekarne v Arji vasi. Povod za izgradnjo naprave je bila nujna rešitev čiščenja odplak mlekarne, kar je bil tudi predpogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Takrat je bila dilema ali čistiti mlekarno samo ali skupaj s komunalnimi vodami. Študije so pokazale, da je najracionalnejša rešitev čiščenje skupaj s komunalnimi vodami. V začetku delovanja naprave, ko je bila priključena samo mlekarna in tudi kasneje, ko so se priključile še komunalne odplake Žalca, je naprava delovala zadovoljivo. Problemi so se začeli pojavljati pred dvema letoma. Pri načrtovanju čistilne naprave, je bila upoštevana tudi izgradnja prašičje farme, ki bi uporabljala odpadno sirotko. Ker farma ni bila zgrajena, smo morali napravo preprojektirati na manjše zmogljivosti. Namreč, farme bi s svojo dejavnostjo povzročile odplake z obremenjenostjo dodatnih cca 30.000 enot, kar pa je odpadlo. Istočasno smo od investitorja mlekarne dobili pisno zagotovilo, da sirotke ne bo možno izpuščati v kanalizacijo, kar smo pri določitvi velikosti čistilne naprave upoštevali. Ob zelo omejenih investicijskih sredstvih smo morali poklestiti precej opreme, pa tudi sama čistilna naprava ni bila dokončana, predvsem pa ni bila zgrajena linija predelave proizvedenega blata. Zato je bila takšna rešitev sprejeta kot začasna, ki naj bi se kasneje etapno dograjevala. Za čistilno napravo v Kasazah lahko rečemo, da je zgrajena do druge stopnje (mehansko-biološko čiščenje). Po svoji tehnološki zasnovi dopušča možnost dograditve opreme, s katero se lahko uvede tretja stopnja čiščenja odplak, to je odstranjevanje nitratov in fosfatov, kar je za kakovost Savinje, katera se infiltrira tudi v podtalnico vodnih virov v Medlogu, zelo pomembno. V prejšnjih letih, ko čistilna naprava ni bila preobremenjena, je bil iztok v vodotok po organski obremenitvi praviloma pod 10 mg/l, kar predstavlja približno 96 % čiščenja. V primerjavi z nekaterimi podobnimi napravami, je to zelo dober rezultat, saj se običajno dosežejo učinki čiščenja od 80 - 90 %, pri samo mehanski in delni biološki stopnji (na primer v Šoštanju) pa 40 - 60 %. Zmogljivost čistilne naprave v preteklosti ni bila prekoračena. Uradna zmogljivost je 18.760 enot. Projektanti zagotavljamo kapaciteto do 30.000 enot brez zaznavnejših vplivov na okolje. V daljši prespektivi jo je možno več kot podvojiti. Pripravlja se projekt, ki se bo brez dvoma obnesel in zagotovil realno možnost povečanja zmogljivosti. Pred dobrim letom dni, smo na osnovi javnega razpisa v uradnem listu, pridobili dela in s predstavniki občine podpisali pogodbo za nov projekt, ki temelji na obnovitvi prvotnega tehnološkega projekta in njegove razširitve. Tu so načrti priključitve Polzele in Prebolda. Ugotovili smo namreč, da je bolj racionalno napravo razširiti, kot jo delati posebej za vsak kraj. Tehnološko je vsekakor racionalnejše čistiti tehnološke odpadke tekstilne tovarne in tovarne nogavic v sklopu komunalnega sistema, kot pa vsak kraj reševati posamezno, pri tem pa je potrebno prej tovarniške odplake seveda ustrezno čistiti. To je sicer le prva faza, pozneje pa naj bi se na napravo priključili še Liboje, Griže, Zabukovica in drugi kraji. V žalski občini naj bi imeli svojo čistilno napravo le Vransko, Letuš in Vinska gora, ki je sedaj že v velenjski občini. Mogoče bi bilo v prvi fazi dobro za Braslovče, da ima svojo napravo. Ko se bo amortizirala, naj se priključi na centralno, ker je potem obratovanje racionalnejše. Podobno velja še za Tabor in druga, bolj oddaljena naselja, ki so po priključitvi na centralni občinski sistem časovno bolj odmaknjena. SMRAD, SMRAD Pred dvema letoma se je okoli čistilne naprave pojavil prekomeren smrad. Vzrok za to je v preobremenitvi čistilne naprave. Dokler ni bilo obremenitve preko 30.000 enot, je bilo še vse v redu. Meritve, ki jih opravljamo zadnje leto, nam kažejo obremenitev tudi preko 60.000 enot, v povprečju pa okrog 40.000 enot, kar za sedanjo čistilno napravo predstavlja bistveno prekoračitev. Ta nihanja povzroča predvsem mlekarna, ki je spremenila proizvodnjo. Pred leti so na primer delali le eno vrsto jogurta, danes pa celo paleto različnih okusov, kar zahteva tudi spremenjeno tehnologijo. Mleka sicer predelajo mnogo manj kot pred leti, poraba pralne vode pa je zato mnogo večja. Problem je tudi odliv velikih količin sirotke v kanalizacijo, kar je za nekajkrat povečalo preobremenitev. V tem primeru mikroorganizmi v čistilni napravi odmrejo zaradi pomanjkanja kisika, to pa povzroči tudi desetdnevni izpad naprave. Da nastane nova Transportni polž biologija lahko potem traja tudi do tri tedne. Blato ni pregnito do konca, kar je glavni vzrok vseh težav. Blato, ki se potem nabira v sušilnih poljih, gnije naprej. Ko se blato stiska, začnejo izhajati plini in od tod prihaja tudi do neprijetnega vonja (smrada). Kljub tem preobremenitvam voda na iztoku ne presega z zakonom predpisanih dopustnih vrednosti. Prisotni so pa aerosoli in neprijetne vonjave, ki . motijo približno 150 milijonov tolarjev in rešiti odstranjevanje sirotke v mlekarni. Problematiko seveda ni možno v celoti rešiti čez noč, bo pa rešitev hitrejša in učinkovitejša, če se zadeva ne bo politizirala. Rešitev problema, ki je brez dvoma znana, naj se prepusti za to usposobljenim strokovnjakom, politiki pa naj zagotovijo v naslednjih letih dovolj finančnih sredstev, da se bo čistilna naprava končno dogradila. Mlekarna mora bližnjo okolico. Skratka, glavni Problem je nestabilizirano blato. Povem naj to, da po izgradnji čistilne naprave, pred skoraj desetimi leti do lanskega leta, ni bilo v prepotrebno dograditev vloženih omembe vrednih sredstev. Res je, da je vgrajena dodatna črpalka za prečrpavanje vode ob visokem vodostaju Savinje (sicer je odtok gravitacijski) in fine grablje, kar Prispeva k učinkovitejšemu delovanju naprave in k povečanju Poplavne varnosti Petrovč ob nastopu visokoh voda Savinje. Pred mesecem dni je komunala vgradila dodatne označevalne naprave, tako da so že vidni Pozitivni učinki, za dokončno rešitev pa je potrebno zagotoviti čimprej izpeljati že začeti sanacijski program, vključujoč potrebno predčiščenje in popolno odstranitev sirotke. Tudi v bodoče je potrebno zagotoviti redna investicijska vlaganja, saj je čistilno napravo potrebno sproti dograjevati in posodobljati ter jih prilagajati spremembam obremenitve odplak tekom let. V nasprotnem se bo sedanja situacija nekoč spet ponovila. Potrebno je tudi dodatno vlaganje v kadre ter stalno spremljanje tehnologije, kajti kot povsod, nas lahko tudi tu povozi čas," je zaključil razmišljanje dipl. ing. Dušan Zgonik. /. J. INTERLAROAVTO d. O. O. te!.; 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC /\ TOVOTA IN SERVISER VOZIL I W I VJ I M posojila za nakup novih in rabljenih vozil Že od zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil prodaja novih in rabljenih osebnih vozil servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve pestra ponudba rezervnih delov za vozila: Tovori, n». SKODA, ZASTAVA bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike stroj, za pranje voz.l PORTOTECNICA specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev R+7% dalje MNENJA O ČISTILNI NAPRAVI Oglasili smo se pri sosedih, ki jim čistilna naprava najboj greni življenje. Anton Jurak, že znan kot poslanec v prejšnji občinski skupščini, ki je vseskozi opozarjal na problem čistilne naprave, nam je povedal: ukrenili, naj vidijo, kaj so nam napravili.” Oglasili smo; se tudi pri Benu Klamferju. Malo začuden, da ga motimo, je povedal: “Počakajte, da pokličem še zeta.” Ko smo tudi njega zmotili pri sobotnem popoldanskem počitku, je še on :f-c tidz 'HiTnr. *** “ ''Kie^ H k(i 2mn ,mch od tu. sedanjega župana zlivam ves bc kajti če bi bilo to pred nosom, bi bil gotovo kaj ukrenil. Zal mi ne ukrene, mi pa moramo trpeti. Pozimi je še nekako znosno, sedaj pa prihajajo topli dnevi in bo vse bolj neznososno. Ponoči moramo imeti zaprta okna, otroci se zbujajo, ker zaradi smradu ne morejo spati. Protestirali smo in še bomo. Če to ne bo zaleglo, bomo postali agresivni. Zaprli bomo vodovodno in čistilno napravo in tisti, ki niso nič .oči: ”Ne morem spati, zakaj o smrdi!?" Zborovali bomo vse bo kaj konkretnega, urejenega. Naslednji četrtek imamo spet zbor in naj gospodje povedo, kdaj nas bodo rešili te kuge. Naše potrpljenje bo kmalu splahnelo in posledice naj nosijo tisti, ki so nam to gorje nakopali na glavo. Dosti časa smo trpeli, sedaj ne bomo več. Če se stvari ne uredijo zlepa, jih bomo zgrda.” r ™1 M KREKOVA BANKA d.d. Od 05.06.1995 s svojo posebno ponudbo tudi v Šoštanju. Spoznajte nas! Od po.-pe. od 9.-12. in od 13.-16.30. ure. DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA k_ J --I||U| V ART DEKORJU NAJDEMO PRAV VSE Obiskali smo galerijo ART DEKOR v Žalcu, katere lastnik je Stane Spiljak. Že ob vstopu v lokal spoznamo, da je tu človek, ki mu je lepota blizu. Tudi sam je namig potrdil v pogovoru, ki je stekel z njim. Po poklicu je elektrotehnik, mati pa je umetnica. Odločil se je, da bo v Žalcu odprl galerijo. V njej tudi najbolj zahteven kupec najde marsikaj zanimivega. Poleg galerije se ukvarja še z uokvirjanjem in prodajo slik, obnovo starega stilnega pohištva in še z marsičem. K njemu hodijo tisti, ki bi radi tisto, kar imajo, javno izobesili. Nanj se obračajo poslovneži, če želijo nekomu pokloniti poslovno darilo. Pripravljen je tudi svetovati strankam, kadar so v dilemi, kaj kupiti. Vedno je na prvem mestu želja stranke, ima pa prefinjen okus za pravšnjost. K temu lahko dodamo še to, da so cene zelo ugodne. Žalec je sicer kot trg zelo majhen in temu primerno se je tudi treba obnašati. Kot sam pove, tudi z davkarijo nima težav, saj se zaveda tistega starega reka Bogu kar je božjega; cesarju kar je cesarjevega. Njegova dopolnilna dejavnost je še napenjanje slikarskih platen in izdelava slikarskih stojal. Tega sicer zlepa ne najdemo na našem trgu. Res pa je tudi, da včasih provizija, ki jo dobi, ni dovolj niti za davek. Zaradi tega mora biti kvaliteta uslug na visoki ravni. Prav zato se mnogi obračajo ravno nanj. Zelo rad dela z akademskimi slikarji, pomaga pa tudi amaterjem. Med njimi ima mnogo keramik Vlada Novaka, slike Tonija Blatnika in Marjana Dečmana. Od akademskih slikarjev so tu Željko Oberžak, Milan Todič in Demal Bakovič. Dela rad z domačini, zlasti Celjani, saj je tudi sam iz Celja. Super cene letovanj! Španija 10 dni - 7 polnih penzionov odhodi vsak petek C479 DEM Terme KARLOVV VARY 7 dni - polpenzioni Vsak čas še biser OHRID 7 dni - polpenzioni Informacije na telefon 715-460 Velikokrat pomaga mladim. Njegov učenec, Peter Logar, ki dela v isti tehniki, kot je delal pokojni Adi Arzenšek, je mlad fant, ki je postajal že malce malodušen, vendar ga je Stane prepričal, da naj nadaljuje z ustvarjanjem. S gotovostjo trdi, da je zelo perspektiven. V Stanetovem lokalu najdemo veliko izbiro okvirjev pa tudi stare jih nato prenovi, kar pa ni ravno enostavno, saj so te starine skoraj vedno iz dobrega masivnega lesa, ki ga je pogosto težko najti. Že ob vstopu v atelje izstopajo razpela iz žgane gline. Križ je iz vinske trte. Zanj in za trg jih dela Matjaž Matko iz Novega mesta. Vsak križ je unikat. Obisk v tem ateljeju je res okvirje vam obnovi ali pozlati, posebno doživetje in vsakdo, ki naročite jih lahko tudi po se bo odločil za nakup darila ali katalogu. Njegova ponudba je s česa podobnega, bo v njem našel tem kompletna. Pri njem smo v tisto, kar si želi. galeriji našli lepo prenovljen predalnik, š katerim bi bil zadovoljen tudi najbolj izbirčen ljubitelj starin. Starine odkupi in NOVOSTI S KNJIŽNIH POLIC V MLADINSKI KNJIGI ŽALEC Pri založbi MK je izšla knjiga avtorja Vicka Lamsky, Praktični nastveti za starše. Predstavlja vam več kot 1500 nasvetov za prvih pet let otrokovega življenja. Pri založbi DZS je izšla knjiga Znamenita pisma, ki jih je zbral Frank Mc Lynn. Zgodovinska pričevanja je nekoč v veliki meri sestavljalo tisto, kar so mogočni in izobraženi zabeležili v obliki strogih pisnih poročil. Tako so v knjigi zbrana pisma GALILEA GALILEJA, KRIŠTOFA KOLUMBA, GEORGA NVASHINGTONA, EDISONA, CHURCHILLA, NAPOLEONA. Pravljice, ki so otrokom v pomoč avtorju GERLINDE ORTNERJA. Ta psihološka knjiga pravljic je namenjena tako otrokom kot staršem. Prek dvajset pravljic in zgodb naj bi otrokom pomagalo premagati njihove težave, strahove in napadalnost. Knjiga je izšla pri MK. NAGRADNO VPRAŠANJE V katerih letih je Janez, Anton Zupančič objavil potopis Izlet v Solča čavo? Odgovore pošljite uredništvo Glasa Savinjske do !7. na nagrai junua. Knjižno grada podarja Žalec. MK UMETNOST RAZUMEVANJA—- JUBILEJ IGRALKE IN OBSOJANJE PEVKE JERICE MRZEL Pred kratkim je slovenska igralka in pevka Jerica Mrzel praznovala svoj osebni (50-letnico) in delovni (25-let umetniškega ustvarjanja) jubilej. Včasih je zares težko pričeti s kakšno besedo; včasih se zatakne tako globoko v grlu ali pa srcu, da je nobeno prepričanje ali strast ne izpustita ven...obstajanje je ena takšnih besed, verjetno prav zato, ker jo neprenehno udejanjamo, ne da bi jo enakopravno presodili. Kako najti klin, ki bo načel krog obsojanja? Naj vas malo proviciram s primeri: kakor radi obsojamo, južnjake, naše bivše sonarodnjake: zaradi tega, ker se ne naučijo slovenščine, zaradi slabih delovnih navad, zaradi lopovščine, zaradi načina življenja...pri tem pa pozabljamo, da kar se tiče recimo jezika, smo se jim vedno prilagajali, in se jim ga niti ni bilo potrebno naučiti. In kar se tiče delovnih navad: saj so vendar pripravljeni prijeti za vsako delo, pa če je zaslužek še tako slab, v nasprotju z izbirčnostjo Slovencev. Lopovščina, ha! Kot da noben Slovenec ni lopov, kje pa! Način življenja: seveda ima slabe strani, saj so le ljudje, imajo pa tudi gostoljubje, kot ga pri nas redko poznamo, in prijateljstvo, ki je zanje vredno tudi življenja...premislite! Jaz pa bom vrgel na mizo še en primer, kar tako na hitro: recimo obsojanje do narkomanske mladine, v stilu: Glejte hašbubo, kako umazan je, dolgi mastni lasje, kadi... toda pomisliti moramo, da je droga, kot pravzaprav tudi alkohol, vsaj v večini primerov način za bežanje od realnosti; način, da se odklopiš od te abstraktne države, ki te le omejuje (seveda, če se omejevati pustiš), da pozabiš na to politiko sebičnosti in prevar (čeprav, roko na srce; kar se politike tiče: le kdo od nas bi ostal pošten in objektiven, ko bi imel priložnost, da si nabaše žepe z lahko pridobljenim denarjem; politiko imamo takšno, kakršno si zaslužimo), da se odstraniš od okolice, ta okolica pa smo MI; torej je v nas nekaj narobe; vse to, kar sem zapisal, pa še več (ali pa tudi manj: povsod se najdejo tudi lepe, dobre stvari, le videti jih je potrebno), in del teh napak je tudi krutost obsojanja samega, obsojanja do česarkoli. Zakaj torej obsojati? Odgovor na to vprašanje je povsem individualen, toda vseeno...ponavadi vračamo s tistim, kar dobimo. Dajemo, kar so nam dali, in temu se ne moremo upreti, tega preprosto ne znamo videti...in kaj bi tukaj bil upor v najlepšem pomenu besede? Morda zariti vsaj en klin v krog obsojanja... In, mimogrede, da me ne boste razumeli narobe: jaz ne obsojam tistih, ki obsojajo; sprejemam jih, kolikor znam. Enostavno, ne? Jerica Mrzel je bila rojena v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu in v svojem kraju je ti dve obletnici tudi obeležila s slavnostno prireditvijo. Kot igralka je pričela delati v Novi Gorici, kasneje pa v Ljubljani. V gledališčih je igrala tako klasiko, kot tudi eksperimentalne predstave. Za odigrane vloge je prejela številne domače in tuje nagrade, med njimi Zlato Ptico, štiri Borštnikove nagrade, mednarodni Grand Prix za glavno vlogo v radijski igri “Mrtvec pride po ljubico”, Zlati lovorjev venec mesta Sarajeva... Za vlogo v filmu “Boj na požiralniku” je bila proglašena za igralko leta. Neizpolnjeno hrepenenje po pisanju pesmi jo je pripeljalo tudi do interpretacije različnih pesmi. Pela in recitirala je pesmi Prešerna, Kosovela, Kocbeka; pripravila je pet celovečernih koncertov in posnela pet kaset. V svoji bogati in uspešni karieri je Jerica Mrzel imela stotine koncertov po mnogih krajih Slovenije, med svojimi ljudmi, s katerimi čuti in od katerih ima, kot je dejala, kar je najlepšega. Mnogo več kot nagrade, ki jih je prejela, so ji pomenili ljudje, ki so z ožarjenimi obrazi odhajali iz gledališč. Ravno zato je jubilejno prireditev v Slovenj Gradcu poimenovala “Pot k mojim ljudem”. Ta jo je res pripeljala med njene ljudi. Verjetno jo bo tudi njena nadaljna pot vedno pripeljala do njenih ljudi, ki so povsod, kjer posreduje ljudem umetniško besedo. Kot je dejala, tudi zato, da bodo lažje in samozavestneje živeli. PETER ZUPANC OSNOVNOŠOLCI RAZSTAVLJAJO LIKOVNA Zavod za kulturo Žalec, Savinov likovni salon in aktiv likovnih pedagogov osnovnih šol občine Žalec so pripravili razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec. Razstavo so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu otvorili včeraj, v umetniškem programu pa so sodelovali Alojz Zavolovšek; akademski slikar in likovni pedagog, in učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, pod vodstvom mentorice prof. Marije Alatič. Razstava bo odprta do 22. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vabljeni k ogledu! ______________ D. V. USTANAVLJAJO NOVO SKUPINO V Žalcu ustanavljajo 17.30 uri v prostorih Centra “Skupino mladih za zdravo za socialno delo Žalec, življenje in dobre Pečnikova 1. Vabljeni mladi medčloveške odnose”. Prvi med petnajstim in sestanek bo 14. junija ob osemnajstim letom. TO IN ONO ZA VROČE DNI ■ ■ PREDEN BOŠ NA RAJŽO ŠEL Jutri gre družina na dopust. OK. Pater Familias je postrgal ostanke regresa, ki še niso šli za hrano, žena je histerična, ker ne najde modrca od kopalk, otrokom naj bo, pa čeprav imajo tri dvojke v spričevalu, mali pa se je komaj rešil šusa iz slovenščine, babico bomo vzeli s seboj, da bo čuvala smrkavca. Osem let stara lada ali podobna škatla, ki jo ata zaženejo samo, ko je treba ob koncu tedna k stari mami po krompir in poleti, ko je treba na morje, pa rjavi in potrpežljivo čaka na svojo najdaljšo turo v letu... V OBJEMU POLETJA Vroče poletne dni preživljamo vsak po svoje, vsi pa si želimo, da bi bili ti dnevi prijetni ali celo nepozabni. Voda, sonce, zrak - in skrb za lepoto. Da, tudi na dopustu ne pozabimo, da moramo poskrbeti za svojo urejenost. Olje, krema ali gel? Ko gre za zaščitno sredstvo smo pogosto v dilemi, kaj izbrati, saj je nadvse pomembno, da si primerno zavarujemo kožo. Nekaj nasvetov za lažjo izbiro: 1. Dobro preberimo navodila in ugotovimo, katere so osnovne sestavine. Vedeti moramo, da tudi zaščitna sredstva izbiramo po tipu kože. Za mastno kožo so najboljša hidratantnu sredstva. Nemastni gel, na primer, je zelo primeren, saj se tako izognemo poletnim oblikam aken. Zaščitna sredstva za kožo telesa niso primerna za obraz. Nežno in občutljivo kožo na obrazu najbolje zaščitimo s pripomočki pripravljenimi prav za ta namen; če so kakovostni, (ti povzročajo pospešeno staranje kože, alergije in fotosenzibilnost). 3. Olje ni primemo za otrpke in ljudi z zelo svetlo poltjo. Uporabljajo ga lahko tisti s temno poltjo, in še to samo na suhih delih kože (noge, roke, trebuh). 4. Nasploh so najprimernejše emulzije, to velja tudi za mleko za sončenje. 5. Za zaščito otroške kože je najbolje izbrati sredstva, namenjena prav otrokom. NEGA KOŽE Zaradi slane vode, vetra in sonca potrebuje koža še več nege. Zadostiti mora trem poglavitnim zahtevam: 1. Količina maščobe in vlage naj bo optimalna. Torej ne varČujte z dobrimi kremami za nočno in dnevno nego, s posebnimi kremami za okoli oči in z emulzijami za telesno nego. Nikakor ne pozabite popiti vsak dan vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. 2. Rahlo nadraženost in pordelost kože, ki ju skoraj ni mogoče povsem preprečiti v prvih počitniških dneh, je treba sproti blažiti,^ najbolje s hladnimi maskami. Če imate radi naravne maske, je izbira zelo pestra: lubenica, jogurt, dinja, sliva, kumare. 3. Globlje plasti kože, ki so jih poškodovali UVA žarki, morajo dobiti dodatno pomoč, da se hitreje obnavljajo. Za to so primerne negovalne kolekcije za “po sončenju", seveda posebni pripomočki za obraz in posebni za telo. Med počitnicami ne uporabljajte peelinga za obraz in preostalih krtač ali kopalnih rokavic za telo. Soncu izpostavljena koža ne prenese premočnega drgnjenja. Proti soncu se koža zavaruje z tenka in zato občutljivejša. Nagnjena je k pigmentaciji. Zato ne pozabite na zaščito pri sončenju in na nego po sončenju, da vas ne bi grde rjave lise vse življenje spominjale na vašo neprevidnost. Opozorilo: vse kreme za nego kože v vročih dneh hranite v hladilniku, saj tako ohlajene hladijo tudi kožo. PLAVANJE, PLAVANJE IN ŠE ENKRAT PLAVANJE Karkoli že počnete v vodi, plavate ali se potapljate - hidrostatični pritisk vode učinkuje na sleherno skupino mišic, povečuje zmogljivost pluč in zalogo energije. V vodi so hrbtenica in vsi sklepi razbremenjeni teže, ki jo morajo sicer prenašati. Voda nas prisili k ritmičnim gibom. Kdor načrtno plava, porabi še več energije. Če plavate pol ure prsno, “odplava” 350 kalorij, pri potapljanju pa kar 1000 kalorij. To pa se lahko kmalu pokaže na postavi, saj postane vitkejša. Ker vrhnja plast vode odbija 7% UV žarkov, se moramo, preden gremo v vodo, dobro zaščititi s sredstvom, obstojnim v vodi. KOPALKE Kraljica je še naprej enodelna kopalna obleka. Bikinke bomo sicer nosile, ampak favoritke že dolgo niso več. Enodelna kopalna obleka je v središču modnega zanimanja tudi zato, ker je osnova vse poletne garderobe: dopolnjena s krili, s hlačami, z boleri, z bluzami, z rutami in z drugim, ustvarja oblačilno bazo za poletne dni. Sicer pa so letošnje kopalke precej zaprte, izrez ni več vrtoglav in hlačke se včasih podaljšajo tudi v hlačnice. Vzorci so majhni, drobni, vichy in se lepo skladajo s country tematiko. Druga možnost je, da se na plaži prelevite v lesketajočo se glamourozno indijsko princeso. Lepa je, zadržana, elegantna in pastelna “švedska linija”, ne smemo tudi mimo klasične športne kopalne linije. Tako rekoč obvezne so košarice, opornice. Opozorimo naj vas še na linijo, ki oponaša starinsko perilo naših babic; pri tem ne smejo manjkati čipke in volančki. Med materiali je nepogrešljiva Lycra, dostikrat mešana z bombažem. Bodi dovolj o ženskih kopalkah, kjer se novosti, v primerjavi z moškimi kopalkami, spreminjajo res hitro. Torej, v nasprotju naši moški kopalci ostajajo klasiki. Zdaj pa v vodo! vsebujejo dodatke, ki preprečujejo debelejšo poroženelo plastjo, ki je izsušitev in prehitro staranje kože. ne smemo popolnoma odstraniti. 2. Ob nakupu preverimo, ali sredstvo vsebuje zaščito pred UVB žarki Posvetiti se moramo tudi negi rok. (povzročitelji opeklin) in UVA žarki Koža na hrbtu roke je še posebno SPEKTRA NAPREDNA AVTOHIŠA d.o.o. LM Audi SEDAJ TUDI V ŽALCU! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 / 711-253 servis: 063 / 33-495 POMLADANSKA AKCIJA GOLF RABBIT21.990 DEM Vblkswageil - vel. kaj unctlf Janez Pezelj, predsednik namiznoteniške zveze Slovenije KITAJCI SO ZELO DOBRI Lokostrelski klub Gornji grad ORGANIZIRAJO DRŽAVNO PRVENSTVO Na triinštiridesetem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu ekipno, posamično, v parih in v mešanih parih na Kitajskem, je sodelovalo okrog 1200 igralcev. Med reprezentancami, ki so prišle vse od Afriškega roga do Južne Amerike, je bila tudi slovenska. Z našo postavo, ki je bila s Petro Dermastjo med najmlajšimi, je na daljnji vzhod potoval tudi predsednik NTZS, Janez Pezelj. Od njega smo najprej želeli izvedeti, kako je zadovoljen z rezultati igralcev. “Menim, da nisem tista oseba, ki je poklicana ocenjevati uspeh naše reprezentance. Za tovrstno početje premoremo strokovni tim. Kot predsednik NTZS sem lahko več kot zadovoljen. Naša reprezentanca se je v Tijaninu uvrstila kar za štiri mesta boljše od zadnjega svetovnega prvenstva v Goteborgu.” Zakaj ni bilo še boljšega rezultata? “Če nam sreča za dve - tri točke ne bi obrnila hrbta, bi lahko bili bistveno boljše uvrščeni. Moško ekipno štiriindvajseto in žensko triintrideseto mesto je med toliko udeleženimi ekipami prav dober rezultat.” Je, glede na to, da so domačini Pobrali vsa odličja, kitajski namizni tenis res toliko kvalitetnejši od evropskega? “Kitajski namizni tenis je dejansko zelo dober. Kitajci so se zadnji dve leti pripravljali izključno na svetovno prvenstvo. Ne zaman, saj so si povrnili primat, ki so ga izgubili v Goteborgu.” Kaj so se naši igralci lahko naučilli na Kitajskem? “Videli so velik napredek v kitajskem namiznem tenisu in na ta način spoznali, da se da s trdim delom marsikaj doseči. V bistvu namizni tenis, po mnenju strokovnjakov, v zadnjih dveh letih v igri ni napredoval, so pa posamezni materiali in lepila pripomogla, da je marsikateri igralec igral boljše, kot bi sicer.” Kako je bila videti odiseja na Kitajsko? “Od Ljubljane do Miinchena smo se peljali s kombijem in pozneje z letalom preko Stockholma do Helsinkov, odkoder smo s štiris-tosedežnim letalom poleteli do Pekinga. Stopetdeset kilometrov poti od kitajskega glavnega mesta do Ti Ja Nina smo premagali z avtobusom. Stanovali smo v za kitajske razmere izredno dobrem hotelu. Tudi hrana je bila za skromne ljudi - športnike izredno okusna.” Lokostrelski klub Gornji grad je v sodelovanju z občino Mozirje organizator letošnjega 4. odprtega državnega lokostrelskega prvenstva v Savinjskem gaju. Tekma v Mozirju bo vrhunec letošnje tekmovalne sezone, zato pričakujejo vse najboljše domače tekmovalce, ki kandidirajo za nastop na svetovnem prvenstvu' naslednje leto v Kranjski gori. Tekma je v mednarodnem koledarju, zato organizatorji pričakujejo tudi tekmovalce iz tujine. Vse podrobnosti v zvezi z organizacijo in izvedbo tega. lokostrelskega tekmovanja so predstavili v četrtek, i5. maja, na priložnostni tiskovni konferenci. Letošnje državno lokostrelsko prvenstvo PITA STAR & OLVMPIC ROUND bo v Mozirju potekalo 10. in 11. junija. Prvenstvo je absolutno, na njem bodo nastopile samo članske reprezentance, brez mladinskih kategorij. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri skupine: ženske: olimpijski stil, moški: olimpijski stil, ženske: compound in moški: compound. Poleg posameznikov lahko klubi prijavijo tudi ekipe, sestavljene iz treh tekmovalcev. Potek tekmovanja bo sledeč: Pni dan bo standardni PITA TURNIR. Ženske bodo streljale na razdaljah 70, 60, 50 in 30 metrov, moški pa na razdaljah 90, 70, 50 in 30 metrov. Vsak tekmovalec bo imel na vsaki razdalji 36 puščic, skupaj 144 puščic. Na vsaki razdalji bodo streljali 12 serij po 3 puščice. Za vsako puščico lahko tekmovalec doseže od nič do deset krogov. Drugi dan bo OLIMPIJSKI TURNIR, ki ga bodo sestavljale kvalifikacije, eliminacije in finale. Rezultati prvega dne bodo šteli za kvalifikacije. V eliminacijsko tekmovanje se bo uvrstilo 64 najboljših tekmovalcev prvega dne v vsaki od štirih skupin. Tekmovalci bodo razvrščeni v pare, tako da se bo tekmovalec z najboljšim rezultatom pomeril s tekmovalcem z najslabšim rezultatom prvega dne, drugi s predzadnjim... V eliminacijah strelja vsak tekmovalec tri serije, v vsaki seriji iztreli po šest puščic na razdalji 70 metrov, skupaj 18 puščic. Tekmovalci steljajo izmenično po eno puščico na vsakih 40 sekund. Tekmovalec z boljšim rezultatom se uvrsti v naslednji krog. Po vsaki seriji sodnik sešteje kroge. Polna eliminacijska tekma (64 tekmovalcev) traja trikrat po približno 45 minut. Z izpadanjem slabših se torej dobi v ptvem kolu 32, v drugem 16 in v tretjem 8 najboljših tekmovalcev. V finalni del se uvrsti najboljših osem tekmovalcev v vsaki skupini, razdeljeni bodo na štiri pare. Vsak tekmovalec bo streljal štiri serije po tri puščice, skupaj 12 puščic na razdalji 70 metrov. Vsak tekmovalec bo streljal štiri serije po tri puščice, skupaj 12 puščic na razdalji 70 metrov. Spet gre pri tekmovalcih za izmenično streljanje po eno puščico na vsakih 40 sekund. Po vsaki seriji sodnik sešteje kroge. Finalni del sestavljajo tri kola po približno 30 minut. V prvem krogu izpadejo štirje tekmovalci, zmagovalca v drugem kolu se pomerita za prvo in drugo mesto, poraženca pa za tretje in četrto mesto. Organizator, Lokostrelski klub Gornji Grad, ki pripravlja to odprto državno prvenstvo v sodelovanju z občino Mozirje, pričakuje, da bo normo za nastop na državnem prvenstvu izpolnilo približno 50 ■ domačih tekmovalcev. Vabijo vse ljubitelje tega športa k ogledu zanimivega in kvalitetnega lokostrelskega Tekmovanja! F. F. ROKOMETAŠICE ODPOTOVALE Minuli četrtek so se igralke mladinske reprezentance odpravile na Slovaško, kjer jih čakajo kvalifikacije za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo v Braziliji. Naše mlade igralke pa čaka težko delo, da se bodo tja sploh uvrstile. V skupini so poleg slovenk še rusinje, grkinje ter domačinke, ki bodo po besedah trenerja Aleša Filipčiča tudi najtrši oreh. Igralke so se zbrale v Žalcu, kjer je že stalna baza naše ekipe, saj so pogoji več kot dobri, pa tudi hotel in dvorana sta v neposredni bližini. Na teh mini pripravah so se izbranke pomerile z državnimi Prvakinjami, Krim Elekto, dan za tem pa so odigrale še tekmo z reprezentanco Hrvaške, ki pa so realno močnejše od naših deklet. Na svetovno prvenstvo se bo uvrstila le zmagovalna ekipa naše skupine, medtem, ko bodo iz ostalih skupin napredovale prvi dve reprezentanci, h našega območja je v reprezentanci kar pet igralk iz RK Žalec, dve Pa prihajata iz velenjskega kluba Vegrad. Tudi, če bi se našim uspelo uvrstiti na to tekmovanje, pa je vprašanje, če bi zveza zagotovila sredstva jg to prestižno tekmovanje.___________________ CELJE IMA NOVEGA TRENERJA Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ter Zdravko Zovko sta podpisala enoletno pogodbo. Zovko je s svojimi uspehi, nazadnje je osvojil drugo mesto na svet. prvenstvu, z reprezentanco Hrvaške, vlil nova, še bolj optimistična upanja. Ta so usmerjena prav v vrh evropskega rokometa. Prvi uradni trening bodo igralci imeli 3Ljulija v Celju.______________ Daniel ben Akiba SLOVENIJI (nadaljevanje iz prejšnje številke) O posameznih verskih skupnostih, ki jih nameravam predstaviti v nadaljevanju tega feljtona, je težko pisati. Pa ne zato, ker bi bila njihova verovanja zapletena ali pa morda neustrezno podana v že omenjeni brošurici (Verske skupnosti v Sloveniji, Urad Vlade RS za verske skupnosti, Ljubljana 1994), ampak iz povsem tehničnega razloga. Vsaka verska skupnost, opisana na straneh citirane brošure, je svoj opis pripravila sama, kar je najbrž prav in dobro, saj o posamezni denominaciji seveda največ vedo njeni člani. Vendar ima tak pristop nekaj pomanjkljivosti, saj se verske skupnosti ne predstavljajo po enotnem ključu, oziroma šabloni (zgodovina skupnosti, vsebina verovanja, organiziranost, število članstva...). Navedena dejstva so me, kot avtorja pričujočega pisanja, nemalokrat prisilila v (morda neustrezna) posploševanja oziroma povzetke in se morebitnim prizadetim predstavnikom posameznih verskih skupnosti vnaprej opravičujem. Ne gre za zlonamernost ali pristranskost. Kot pripadnik oziroma soustanovitelj Univerzalne Gnostične Cerkve priznavam pravico do drugačnosti; člani omenjene Cerkve pa se skušamo zavestno boriti zoper vsakršen fanatizem, seveda z močjo argumenta... Vsled povedanega bom ob koncu posamezne predstavitve podal tudi naslov sedeža, oziroma kontaktne osebe, kjer lahko dobe zainteresirani bralci dodatne informacije “iz prve roke”... Posameznih verskih skupnosti tudi nočem in ne morem združevati v skupine, v katerih bi bila morebitna vez med skupnostmi njihovo navezovanje na isti zgodovinski vir, podobno pojmovanje Boga ali kaj podobnega. Takšna klasifikacija bi nehote ustvarila formalne pogoje, na osnovi katerih bi bilo moč gojiti mnenje, da gre v primerih posameznih suverenih verskih skupnosti zgolj za ločine (sekte) ali kulte, kar bi bilo neustavno, hkrati pa na nek način neobjektivno. Vsako verovanje, pa najsi bo organizirano v versko skupnost ali pa ne, je na nek svojstven način edinstveno; verniki se z njim idenficirajo, torej gre hkrati za zelo osebno stvar... Medsebojno primerjanje posameznih verovanj zna zato biti za marsikoga vir prizadetosti njegovih verskih čustev, čemer se bom seveda skušal izogibati. Podobne reči so se namreč v našem duhovnem prostoru že dogajale in se, žal, še dogajajo. Čeprav spoštujem Rimokatoliško cerkev v enaki meri kot vse ostale enakopravne verske skupnosti v Sloveniji, pa moram Resnici na ljubo zapisati, da smo bili pripadniki ostalih verskih skupnosti globoko prizadeti ob prebiranju člankov v njenih verskih glasilih (glej predvsem recenzije brošure Verske skupnosti v Sloveniji v Družini, št. 49 - 50, z dne 18. decembra 1994; v Besedi oktobra 1994; pisanje o “topli gredi sekt” v Ognjišču, št. 12, decembra 1993). Seveda smo ustrezno reagirali, sestavili smo skupno protestno noto (ki so jo uredništva naštetih glasil ignorirala) in objavili odprto pismo (Nova doba, 25. januarja 1995). Osebno sem mnenja, da je takšno vedenje, kot ga je izpričala nejštevilnejša slovenska denominacija v svojih medijih (poleg neustavnosti, žaljivosti ipd.) predvsem otročje in ne koristi nikomur. Slej kot prej se bo treba sprijazniti tudi z dejstvom, da je “duhovni pluralizem” eden temeljev sodobnih demokracij in Bog nas naj obvaruje norosti, da bi eno državno ideologijo (komunizem) zamenjali z drugo, pa naj bo slednja kakršna koli... ___________________(se nadaljuje) MIRKO LEBAR SE ODPRAVLJA V ANDE Mirko Lebar, invalid, obenem pa tudi vrhunski športnik, se odpravlja v perujske Ande, kjer bo poskušal osvojiti 6000 metrov visoko goro Pisco. Na pot se bo podal v začetku junija, spremljala pa ga bosta prijatelja, Miran Cesar in Jože Zupan, ki je že plezal v Himalaji. Mirko Lebar je dosedaj preplezal že številne slovenske vrhove, 1. 1992 pa je bil na Triglavu. Nato se je odpravil na evropske vrhove in tako 1. 1993 osvojil avstrijski Grossglockner (3798 m), lani pa je svojo dotedanjo alpinistično kariero okronal z neverjetno osvojitvijo najvišje evropske gore, Mt. Blanca (4807 m). Za vse svoje neverjetne uspehe, ki jih dosega kot invalid brez nog, je dobil že številna priznanja tako doma kot tudi v tujini. Lani ga je uredništvo Nedeljskega dnevnika razglasilo za častnega Slovenca leta. GIMNr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063 / 720-020 Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov. Spalnica SUZY v sestavu: - 2x postelja s podi za samo 49 990 00 SIT - lx nočna omarica - lx 3D omara z ogledalom višine 2,18 m - lx toaleta z ogledalom Barva: bela ali hrast Samska spalnica HALA v sestavu: - 21) omara - postelja 190 x 90 s podom za samo 41.869,00 SIT - nočna omarica - pisalna miza Barva. bor ali bda 2D omara z drsnimi vrati 26 069 00 SIT (bela, črna, hrast) 3D omara z drsnimi vrati 32.863,00 SIT (bela, črna, hrast) pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanke od izvoza in še in še. POHIŠTVO GARANT POLZELA POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! tel.: 063/ 720-020 VRELEC MLADOSTI_________________ 5 TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA PRVA VAJA Prva vaja je zelo preprosta. Opravljamo jo zato, da bi pospešili pretok energije po telesu. Poznajo jo vsi otroci pri svojih igrah. Stojimo vzravnani, roke pa odročimo vzporedno s tlemi. Začnemo se vrteti na mestu, dokler se nam malo ne zvrti. Paziti moramo na to, da se vrtimo z leve proti desni. Z drugimi besedami: če položimo uro pred sabo na tla, se moramo obračati v smeri urinih kazalcev.. Na začetku se bo odrasel človek lahko zavrtel kakih šestkrat, potem se mu bo v glavi zvrtelo. Kot začetniki ne smemo poskušati več. Imelo nas bo, da se usedemo ali ležemo. In prav to je treba po tej vaji tudi storiti. Spočetka izvajajmo vajo le do trenutka, ko se nam rahlo zvrti. Z rednim izvajanjem vseh petih obredov pa se bomo kmalu sposobni zavrteti večkrat, in to z manj omotice. Poskusimo lahko tudi s trikom, ki ga uporabljajo baletniki in drsalci, da se ognejo omotici: preden se začnemo vrteti, osredotočimo svoj pogled na točko, ki je naravnost pred nami. Ko se začnemo vrteti, imejmo pogled čim dlje uperjen v to točko. Navsezadnje bomo morali točko le spustiti z vida, kajti glavo moramo zasukati skupaj s telesom. Tedaj glavo zasukajmo zelo hitro, da bomo s pogledom čimprej spet na tej točki. To nam pomaga premagovati vrtoglavico in omotičnost. S to vajo ne smemo pretiravati. Lame se zavrtijo le kakih desetkrat, kar je ravno prav za spodbujanje čaker. Prva vaja Vas zanima usoda? Se ždite bolje spoznali? Vas zanimajo mejna področja znanega? Če je tal(p, me prosim pokličite, vsak, Ian in 9- uro 11E-791), kajti za vas bo pričela z delom ŠOLA. ‘TAIROEA Trijavite se labko tudi v uredništvu časopisa, do vključno 20. junija 1995. Vaš Daniel ben Akiba (se nadaljuje) M ' S TIBETANSKIH VAJ P O IVI L A J E V A N J A F U 3 'r> A II KNJIGO l>. KEI..DEHJA VRELEC MLADOSTI NAROČITE NA TEI...: 061/331 477 in 0609/623 762 ' V AU PA JO KUPITE V DOBRI KNJIGARNI. ZAIOŽBA VAU . NOVAK. POD HRASTI 59. M U B L J A N A VITA SVETUJE__________________ POLNOVREDNA IN ZDRAVA HRANA (nadaljevanje iz prejšnje številke) tel.: 063 713-137 Mestni trg 4 63310 ŽALEC 1) MARGARINE in OLJA -VITAQUELL - VITAQUELL margarine so: * brez holesterola, glutena in z malo natrija * brez živalskih in mlečnih beljakovin * brez mlečnega sladkorja * brez strnjenih in pregretih maščob * brez umetnih barvil in arom * brez konzervansov Izbiramo pa lahko med tremi različnimi margarinami: - VITARINE s 50 % manj kalorijami - VITAGEN je čista rastlinska mast, ki jo uporabljamo za dušenje, kuhanje, pečenje ali pa kot namaz - VITAQUELL extra je tudi dietna margarina, saj je s 50 % linolne kisline primerna za dietno prehrano, bogato z modificiranimi maščobami - VITAQUELL specialna olja; nudijo nam široko paleto hladno stisnjenih, nerafiniranih rastlinskih olj. Izbiramo lahko med orehovim, lanenim, sončničnim (odličen za žvrkljanje), arašidovim, sezamovim, mešanim (sončnico, laneno in olje pšeničnih kalčkov), sojinim, oljem iz gozdnih pečk in oljem za kuho ali peko, ki je odporno na visoke temperature in 100 % naravno. Naš nasvet: v trgovinah segajte po oljih na katerih piše hladno stisnjeno in nerafinirano! 2) TARTEK PAŠTETE - srcu prijazna dobrota, ki se topi v ustih (brez holesterola) Zelenjavne paštete so zdrav rastlinski namaz v 10 različnih okusih, od blagih do rahlo pikantnih (česnov) 3) TARTEX OMAKE zelenjavne omake v treh različnih okusih se raztope v vodi in okusna omaka je pripravljena, lahko pa jih uporabljamo za zgoščevanje, začinjanje in izbolšanje okusa jedi. 4.) KVASOVK JUHE VITAM so: - bogate z B vitaminom - nizkokaloročne (krožnik juhe vsebuje le 14-17 kcal) - brez holesterola in glutena bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami začinjene z naravnimi začimbami - z nizko vsebnostjo soli Izbiramo lahko med: - čisto kvasovo juho - zelenjavno kvasovo juho - gobovo kvasovo juho - kitajsko kvasovo juho - mehikansko kvasovo juho - italijansko kvasovo juho 5.) MESCAVO IN DEMERARA Rjavi, nerafiniran sladkor in sladkornega trsa vsebuje še naravne rastlinske snovi, ki so belemu sladkorju povsem odvzete. Res pa je, da tudi z uporabo rjavega sladkorja ne gre pretiravati. Stran 20 IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE NEPREVIDNOST: 15. maja ob 02.00 uri je 23-letni Marko Š. iz Vranskega, vozil osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Šempetru. Ko je pripeljal do nadvoza ceste čez železniško progo izven naselja Žalec, je zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v drog telefonske napeljave. V nezgodi se je voznik Marko hudo telesno poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje. MOKRO CESTIŠČE: 17. maja ob 12.05 uri je 53-letni Sergio K., državljan Italije, vozil tovorni avtomobil s priklopnim vozilom iz smeri Vranskega proti Šempetru. Ko je pripeljal izven naselja Ceplje v bližino gostišča Grof, ga je pri zaviranju na mokrem vozišču zaneslo v levo, kjer je trčil v tovorni avtomobil s priklopnim vozilom, ki ga je iz smeri Šempetra pripeljal 42-letni Franc M. iz Ljubljane. V trčenju se je hudo telesno poškodoval voznik Sergio in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. NEVARNO PREHITEVANJE: 18. maja ob 06.10 uri je iz smeri Čepelj proti Ločici pri Vranskem z osebnim avtomobilom vozila 22-letna Vesna R. iz Kopra. Ko je na Vranskem, pri mostu preko potoka Eolska v bližini odcepa za naselje Vransko, dohitela kolono vozil, je pričela s prehitevanjem. Med prehitevanjem ji je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Da bi preprečila čelno trčenje, je sunkovito zavila v desno in pri tem trčila v levi bok osebnega avtomobila, ki ga je v isti smeri in v koloni, vozil voznik Danijel D., star 41-let iz Laškega. Po trčenju z osebnim avtomobilom je vozilo, ki ga je vozil Danijel D., zapeljalo desno, izven vozišča in obstalo na travnati površini. Vozilo Vesne R., pa je po trčenju drselo po vozišču v smeri vožnje in z bočno stranjo, trčilo v zadnjo stran polpriklopnika tovornega vozila, katerega je vozil Bojan J., star 39 let iz Prekope. Po trčenju se je vozilo Vesne R., prevrnilo na streho. V trčenju se je sopotnik v vozilu Vesne R., Robert P., star 26 let iz Polzele, hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje. ŠTIRJE MRTVI: 20. maja ob 21.15 uri je po hitri cesti iz smeri Celje proti Žalcu z BMW-jem vozil 29-letni Gorazd M. iz Ljubljane. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek pred izstopno postajo Arja vas v Rušah, je zapeljal na desno bankino. Zaradi tega je sunkovito zavil v levo, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, katero je pričelo bočno drseti po voznem pasu za promet vozil iz nasprotne strani. Med bočnim drsenjem njegovega vozila je iz smeri Žalca pripeljal voznik osebnega avtomobila, znamke yugo, 50-letni Henrik G. iz Ptuja, ki mu kljub umikanju v desno silovitega trčenja ni uspelo preprečiti. Vozilo Gorazda je z desnim bočnim delom trčilo v sprednji del yuga, ki ga je odbilo izven vozišča na streho, kjer se je vozilo vnelo, vozilo Gorazda pa je obrnilo za 180 stopinj in je obstalo na vozišču. Ogenj, ki je izbruhnil v razbitinah yuga, je pogasil neznani voznik. V razbitinah yuga so umrli, voznik Henrik iz sopotnici v njegovem vozilu 48-letna Greta G. iz Ptuja in 53-letna Frida R. iz Maribora, ter sopotnica v vozilu Gorazda, 23-letna Andreja P. iz Kranja, medtem ko je bil voznik Gorazd hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim avtomobilom pripeljan v celjsko bolnišnico POŠKODOVAN KOLESAR: 28. maja ob 16.10 uri se je po lokalni cesti iz Levca proti Petrovčam vozil 36-letni Slavomir M. iz Žalca. V ostrem, levem ovinku v Drešinji vasi je na asfaltnem vozišču posutim s peskom padel in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. KAZNIVA DEJANJA POŽAR NA ČEBELNJAKU: 18. maja ob 17.30 uri je v čebelnjaku velikosti 6 x 4 m v Matkah izbruhnil požar, ki je čebelnjak s 40 panji čebel povsem uničil. Tega popoldneva je lastnik Filip K. iz Prebolda z drevesno gobo dimil čebele. Ko je s tem opravilom končal je gobo, ne da bi jo dobro pogasil, pustil na mizi. Ogenj se je nato razširil na inventar in je kljub naporom lastnika in pozneje gasilcev, objekt upepelil. Materialna škoda je ocenjena na okoli 1.500.000,00 SIT. TATVINA AVTOMOBILA: 21. maja preko noči je bil v Žalcu s parkirnega prostora Žalec, ukraden osebni avtomobil znamke BMW 850i, zelene barve, reg. številka KR 30-69R. V vozilu je vgrajen tudi mobitel. S tem denarjem je Tanja P. iz Kranja oškodovana za 8.000.000,00 SIT. VLOM V IZLOŽBENO OMARO: V času od 20. do 22. maja je neznanec vlomil v izložbeno omarico, ki je pritrjena na zunanjo steno trgovine ALL ŠPORT v Žalcu in iz omare ukradel različni ribiški pribor, ročne svetilke in drugo športno opremo. Z dejanjem je lastnico Barbaro D. oškodoval za okoli 51.000,00 SIT. SMRTI Franca GRM, 82 let, iz Gotovelj Štefanija GLAVNIK, 56 let. iz Polzele Alojzija GOLE, 88 let, iz Arje vasi Anton ŠMAJS, 162 let. iz Parižclj Marija FORŠTNER, 100 let, iz Dobrovelj Frančiška ZUPANC, "«! let, iz Gotovelj Karel POŠEBAL, 88 let, j iž; Miklavža pri; Taboru VLOM V STANOVANJE: 23. maja med 12.00 in 13.00 uro je neznanec vlomil v stanovanje na Čopovi ulici v Žalcu. Iz prostorov stanovanja je ukradel večjo količino zlatega nakita in 2.000,00 SIT. Z dejanjem je lastnika Edija K. oškodoval za okoli 400.000,00 SIT. Storilec je poskušal vlomiti tudi v dva sosednja stanovanja. VLOM V SKLADIŠČE: 25. maja med 18. in 20. uro je neznanec iz ograjenega skladišča pijače v Vrbju odtujil 6 zabojev in karton pločevink piva, na škodo Ludvika M. iz Sv. Lovrenca. Z dejanjem je oškodoval lastnika za okoli 16.000,00 SIT. Oškodovanec je v bližini skladišča našel , odnešeno pivo, manjkale pa so steklenice iz dveh zabojev. ROJSTVA m Martina URANKAR iz Vranskega - fantka Vesna PLANINŠEK iz Šempetra - fantka Kristina GOTAR iz Vranskega - fantka Marjana ARTNIK iz Polzele - deklico Darja GABERŠEK iz Petrovč - deklico Dušan VERDEV iz Studenc in Andreja ES iz Laz Ladislav ŠTARKEL iz Šentjanža nad Štorami in Mateja PODLESNIK iz Galicije Jože SEDMINEK iz Podloga in Mateja REZMAN iz Gotovelj Roman ANTOLINC in Liljana VASLE oba iz Pongraca Krunoslav JAMBREK in Janja SELČAN oba iz Prebolda Slavko PADEŽNIK iz Vranskega in Bernarda MARKO iz Polzele Damjan KOKANOVIČ HOJKAR iz Ljubljane in Mateja SMREKAR iz Andraža nad Polzelo Josip ŠOLAJA in Marija GORJUP oba iz Brega pri Polzeli Darko PODGORNIK in Simona ŠTAHL oba iz Kasaz Marjan REMIC iz Tešove in Simona PIRNAT iz Kaple Franc SOBOČAN iz Braslovč in Milena BERGANT iz Polzele Jože VASLE iz Brega pri Polzeli in Nives HALUŽAN iz Šempetra Janez ANTLOGA iz Ložnice !pri Žalcu in Gordana SENEKOVIČ iz Velenja________ CELJSKI KRIMINALISTI PREKINILI PREPRODAJALSKO MREŽO V uspešni akciji so kriminalisti zasegli kilogram hašiša, vreden vsaj 12.000 DEM Celjski kriminalisti, ki se ukvarjajo z zatiranjem organizirane kriminalitete, so 18.5.1995 zvečer, na parkirnem prostoru v Žalcu, prijeli K.S., ki je imel pri sebi skritih pet ploščic hašiša, namenjenega prodaji. Hašiš so odkrili pri pregledu osumljenega K.S., ki je vzbujal pozornost s svojim nenavadnim, nervoznim vedenjem. Očitno je čakal kupca, da bi mu predal “robo”. Ploščice je imel shranjene pod jakno. Na vzorcu zasežene ijave smolnate snovi so kriminalisti opravili preliminarni test. Reagent je potrdil, da gre za hašiš. Naslednji dan je bila v Centru za kriminalistično tehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije opravljena strokovna analiza, ki je nedvoumno potrdila rezultat preliminarnega testa. Kriminalisti so z nadaljnjim preiskovanjem odkrili, da K.S. ni delal sam, ampak sta z njim sodelovali vsaj še dve osebi - G.D. in M.Ž.. K.S. so na kraju prijetja odvzeli prostost ter mu izdali odločbo o pridržanju, naslednji dan pa so izsledili tudi G.D. in mu prav tako odvzeli prostost. M.Ž. kljub iskanju še niso izsledili, saj je verjetno pobegnil čez mejo. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili Po členu 196/11 KZ R Slovenije, za kar je predvidena kazen najmanj treh let zapora, so celjski kriminalisti vsem trem podali kazensko ovadbo. Preiskava je pokazala, da je bilo zaseženo mamilo - hašiš nedvomno namenjeno ilegalnemu trgovanju z mamili. Kljub temu, da osumljeni K.S., G.D. in M.Ž. sami niso uživalci drog, so se z ilegalnim trgovanjem ukvarjali z izključno koristoljubnimi nameni. Zato predstavlja zaseg kilograma hašiša vsaj začasno vrzel v oskrbi tovrstnega tržišča, akcija celjskih kriminalistov pa pomeni tudi razbitje skupine, ki je (kot kaže) zalagala slovenski prostor s to drogo. CELJSKI KRIMINALISTI ZOPET USPEŠNI V petek 26. 5. 1995 so bili zopet uspešni delavci kriminalistične službe Celje skupaj z UZN Maribor, saj so po dobro načrtovani akciji uspeli zaseči Akupino tihotapcev mamil na Trojanah. V tej akciji so zasegli 806 tablet ekstazita in 80 gramov heroina. To je že druga uspešna akcija, ki so jo realizirali delavci posebne enote iz Celja za [ preprečevnje prometa z mamili. POGREBNA SLUŽBA 1 Sempete IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini ❖ izkopi in zasipi grobnih jam ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev ❖ dobava spomenikov ❖ povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah r v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433 Srečko Storgelj druge prometne nesreče ni preživel USODNI POTOK Zgornjesavinjska dolina je bila zadnji majski ponedeljek ovita v črno. Na rečičkem pokopališču so številni sorodniki in prijatelji spremljali na zadnji poti in se je utopil v slabega pol metra visoki vodi. Srečko, ki bi letošnjega 10. junija štel šestintrideset let, ni imel ravno sreče v svojem življenju, saj ga je, že kot osnovnošolca, podrl avtomobil, pri čemer je bil težko poškodovan. Toda, pozdravil se je, končal srednjo elektrotehnično šolo in se zaposlil v Glinu. Seveda je prišel tudi čas prave ljubezni in že je bila tu poroka z Jelko. Srečka so vsi imeli radi. Veljal je za dobrega delavca in človeka, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Tako ga bo poleg žene, hčerke Mojce, sina Jerneja, matere Antonije in brata Staneta še marsikdo pogrešal. F. F. šestintridesetletnega Srečka Štorglja. Niti sonce ni moglo omiliti težke bolečine. Ni bilo mogoče zavrteti časa za tri dni nazaj, ko se je v Mozirju pripetila težka prometna nesreča. Okrog pete ure zjutraj je moralo biti tiste sobote, ko je Srečko z avtomobilom zadel v ograjo prepusta potoka Trnave pod mozirsko obvoznico. Po tistem, ko se je ponesrečencu še uspelo izvleči iz avtomobila v kanalu, mu je, očitno poškodovanemu, zmanjkalo moči . J J | . ■ / , / i p TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O iizses LIBOJE <2/ } Teflonska zaščita motorjev M Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Stran 22 KRIŽANKA 7. junij 1995, Št. 7 -j Lc±j Lc±r~ TV DNEVNIK NEKOLIKO DRUGAČE Nikoli ne gledam TV dnevnika. Vedno ko stopim v dnevno sobo in vidim, da je po televiziji TV dnevnik, odidem skozi vrata. To vedno storim z jezo, kajti dnevnika imam že vrh glave. Vedno poročajo o enakih stvareh: o tragedijah, kot so vojne, umiranje lačnih ljudi, napad na predsednika in podobno. Saj je prav, da ljudje vemo, kaj se dogaja po svetu, kakšne krize so in česa se moramo paziti. Vendar to je včasih že resnično dolgočasno. Skoraj nikoli ne poročajo dobrih stvari ali kaj nasplošno zanimivega za odrasle in otroke. Včasih bi bilo dobro popestriti ta bedasti dnevnik s kakšno zanimivostjo. Zadnjič sem poslala pismo na TV dnevnik. Ne pismo, ampak pritožbo. Takole je pisalo: “Spoštovani urednik TV dnevnika! Sem človek, morda neumen, ki ima vrh glave TV dnevnika. Moje leta niso pomembna. Pomembno je le to, zakaj vam pišem in s kakšnim namenom. Kaj, ko bi politiko črtali, ha? Kako vam je všeč ta moja ideja? Vam je, a ne? Meni tudi. No, jutri pripravite dnevnik brez politike! Prosim, da se držite programa po naslednjih točkah: 1. Glasba in ples 2. Živali 3. Lepota sveta 4. Moda 5. Otroci. Seveda ni nujno po tem vrstnem redu. Ne bo težko ustreči moji želji, kajne? Jutrišnjega dne se že veselim.” Naslednji dan sem gledala dnevnik. Spet isto sranje! Dvignila sem slušalko in s prstom odtipkala številko. Gospod urednik je dvignil slušalko: “Prosim?” “Dober dan. Zakaj je bil danes spet običajen dnevnik?” sem rekla vljudno. “Ne razumem. Ste morda vi človek s polno glavo politike?” “Da,” sem dejala odločno. Nato je rekel: “Vašim željam se ne bomo podrejali.” Čez čas se je spomnil: “Samo malo, kdo ste že vi? Ja, ja. Jutri bo dnevnik nekoliko drugačen.” Nato je odložil slušalko. Mislila sem, da ni čisto pri pravi. “Dober dan. Za spremembo bo danes TV dnevnik prirejen otroškim željam. To je želja neke gledalke, ki ne mara običajnega dnevnika. Pa začnimo z glasbo in plesom,” se je glasil glas s televizije. “Saj to je neverjetno!” sem se začudila. “Mami, ati, poglejta!” Simpatična napovedovalka je nadaljevala: “Pa končajmo s temo Otroci. Danes je dan otroka. Dragi starši, poskrbite, da bo na današnji dan otroku lepo. Dragi otroci, vi pa nam pišite, kako vam je bil TV dnevnik všeč. Nasvidenje jutri.” Uredništvo je zasula pošta otrok s polno pohval. Ob pol osmih so uvedli nov TV dnevnik, običajnega pa so prestavili na bolj pozno uro, ko že vsi otroci spijo. Kdo ve, kakšen se zdi nov dnevnik odraslim! Nina ZABUKOVNIK, 7. a, OŠ Vere Šlander POLZELA Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 16.6.1995. Nagrade: . _ 1. nagrada: ban za nakup obutve v vrednosti 3.000. SIT nagrado prispeva nm^w&^trade in obutev, d.o.o. 2. nagrada: polletna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz šeste številke so: h nagrada: Biserka Novak, Dolenja vaš 120, Prebold Nagrado dobi v uredništvu 2- nagrada: Jožica Solar, Plač 2, Ljubno ob Savinji 3. nagrada: Amadeo Dolenc, Škapinova 3, Celje Rešitev križanke iz šeste številke: ZELENA LAGUNA ZVEZDE GOVORIJO od 7.6. do 20.6. Piše: Trigon OVEN Vodi vas vobčutek, da se morate dokazati v službi in potrditi svoj položaj. Če ne bo šlo zlepa, boste pripravljeni uporabiti tudi argument moči. Kakšno moč boste uporabili, je odvisno od vaše vzgoje in preteklosti. Kaže, da boste še posebej pretiravali okoli 16. junija. Vklopite zavore. BIK 10. junija Je sobota - dan kot nalašč za nakupe. Vendar naj bodo Biki pozorni. Zenske bodo imele nenavadne materialne želje, ki se jim ne bodo znale prav upirati, moški se bodo zanašali na svoje kreditne kartice in bih temu primerno širokogrudni. Oboji bodo kupili več, kot so nameravali. DVOJČKA Dvojčke boste v tem obdobju težko ustavili, sprostili bodo svoj naraven dar za stike in govorili več, kot je nujno potrebno. Morda jim bo v glavo šinila ideja o izletu - Trst in Celovec bosta skoraj preblizu, trenutno sežejo dlje. Marsikaj jim bomo oprostili, ker bodo po svoje šarmantni. RAK Raki gredo iz obdobja introspekcije v dneve, ko bodo bolj obrnjeni navzven in v druge. Napetost bo narasla 11. in 12. junija, ko se bodo poskušali uveljaviti med sodelavci in si poglobiti in razširiti življenski prostor. Njihova pozicija je čvrsta, brez portebe so zadrgnjeni. LEV Levi počasi zapuščajo hrupno družbo, prijatelji so odšli in, kot je znano: po vsakem veseljačenju sledi streznitev in čuden okus v ustih. Čas je, da se spet vprašate, kaj bi radi sami in s tem obdobje depresivnega razpoloženja obrnete sebi v prid. DEVICA Postali ste bolj samozavestni, energije je dovolj - vprašanje je, kam je usmerjena in če ne teče čez rob. Okoli 16. junija se boste morebiti zapletli v javen prepir, še preden boste uspeli “odskočiti”. Uporabite, svoja znana orodja: praktično presojo in strateško analizo. TEHTNICA Včasih gre v življenju zares - ali se močno povzpnemo ali močno pademo. Svojo zvezo lahko utrdite samo s temeljito prenovitvijo. Pri tem vam lahko pomaga primeren občutek in novi domisleki. Če se ne boste prav odločili, sledi zadnje dneve čustvena kriza, postali boste histerični. ŠKORPIJON To, kar bi radi imeli, poizkusite doseči brez sile. Bodite pozorni in ne sprejemajte usodnih odločitev, če jih niste dobro pretehtali. Zvezde vas motivirajo, da pretresete svoje globoke navezanosti na ljudi in denar. Zadnje dni bo vaša odpornost zmanjšana. STRELEC Strelci so se vpisali v nove jezikovne tečaje, vleče jih po svetu, tudi pri karieri dvigajo glavo. Od svoje okolice pričakujejo razumevanje za svoje podvige, po možnosti jih naj bi drugi še vzpodbujali pri njihovi širokopoteznosti. Velike ladje ne pljujejo po plitkih morjih. KOZOROG V pretres ste vzeli svoje odnose do sorodnikov in znancev. Bolj kritično jih presojate kot po navadi. Zlagoma bo ta trend prešel v zadržanost do sebe, do svojega sveta. Lotila se vas bo resnost, mogoče vas bo okolica ocenila kot depresivne in umaknjene. Vreme in počutje se spreminjata. VODNAR Veliko vzdržljivost in trpežnost izkoristite za dobre temelje svojega početja; tako boste pozneje lažje nadgrajevali svojo stavbo neodvisnosti. Svoje življenje lahko temeljito premislite in preobrazite. Pri delu boste z malo pazljivosti uvedli nove prijeme, samo ne bodite neučakani. RIBI Zadržanost in umaknjenost se bosta polagoma zmanjšala. Proti koncu tega obdobja se bodo Ribe ponovno afirmirale v javnosti. Svojo vlogo bodo poizkušale obnoviti in poudariti in s tem jim bo zacvetela tudi jastna ustvarjalnost in samozaupanje. __ Stran 24 PRIDOBITEV, KI SMO JO PREZRLI! V lanskem letu so delavci Turističnega društva Šempeter postavili pred Antičnim parkom v Šempetru MIUNIK. Miljnik je kamnit steber, ki je bil postavljen ob “Beli cesti”. Na njem sta oznaki, koliko milj je do Trsta in Graza, na njem je tudi oznaka “postaja”, številka ni vidna. Takšen miljnik še vedno stoji ob vodnjaku na dvorišču hiše, ki stoji na križišču med belo cesto in cesto v Pondor pri Taboru. ZLATA HARMONIKA Izbirno tekmovanje Zgornje Savinjske doline za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 95 bo letos potekalo 24. junija v Nazarjah. Organizatorja, ZKO Zgornje Savinjske doline in Turistično društvo Nazarje, vabita vse zainteresirane godce s frajtonarico, da se prijavijo čimprej, saj bo sodelovanje na zaključni prireditvi na Ljubečni omogočeno največ 30 godcem. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Leta 1869 je v hiši Hausenbichlerjevih delovala narona čitalnica. Nagrado Mladinske knjige iz Žalca prejme: POLONA JANČIČ iz Migojnic. Čestitamo! Upokojenec Jaka se vrne iz banke. “Kako si pa vzdignil penzijo brez hranilne knjige?”, ga vpraša žena. “Nič lažjega. Pokazal sem moje sive prsi, pa so mi verjeli da sem upokojenec. ” “ Škoda, da nisi odprl še šlic, pa bi dobil še invalidski dodatek,” mu odvrne Žena. f Cel je - skladišče /D-Per a 131/1995 N se na X%AJ! IslArll* COBISS S Nagrajenca izžrebam! mi, spremljevalca izberete Vi! Nagrado poklanja HTP Orebič. MURPmjEVI ZAKONI BOLIGNOV POSTULAT Če se dobro počutiš, ne skrbi. Minilo bo. ZAKON OPTIMIZMA IN PESIMIZMA Optimist verjame, da živimo v najboljšem od vseh možnih svetov. Pesimist se boji, da je to res. _ I,' I! u ' ‘tv ’! ‘II i ‘ V: ,//>'7'®' 'r'' » 't, " 1'.. ‘ ’ s Ali veste, da je Janez Anton Zupančič leta 1816, 1823 in 1826 objavil potopis Izlet v Solčavo. Naročilnica Naročam časopis Savinjske za □ 3 mesece = 600,00 SIT □ 6 mesecev = 1.100,00 SIT □ 12 mesecev = 2.000,00 SIT Ime in priimek:..... Liliča:.....1.........||...j. Poštna št. in kraj:.. Datum: Pošljite na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska 12, 63310 Žalec Naročniki sodelujejo v nagradnih igrah! Zberite vseh šest delov slike, nalepite na dopisnico in pošljite na uredništvo. Čakajo Vas bogate nagrade! GLAS Savinjske 4. Slika