££•< tS uiJAit^df^aLtsix " ‘K štev.4., Leto II. VET^SUJ TEDNI U. Nedelja, 27. julija 194-7» LAZN0WBL BOM NJIH $Oi AMM (Ps.88.) v ^ _ Dva moža sta sla po cesti. Razmotrrvala .sta vzroke gorja, ki je pretekla leta zajelo ves svet. Tudi sama sta'začutila gorje? strah pred smrtjo, internacijo, zapore, ločitev od družine, skusila- trpljenje družinskih očetoTj ki so nasilno izgubili enega ali vec otrokj videla smrt nedolžnih, poslušala jok otrok in^starcev, S stra= hom sta govorila, kaj še pride. ■ "Ko bi ti vedel, kako je. bi= lo hudo, ko so, mi ubili naj starejše ga sina! Nisem jokal zlepa. Takrat pa bi, rad, pa niseu mogel. Prehudo ,je bilo. Vse se je, podiralo v meni. Zdelo se mi je, da ni Boga« V srcu me .je težilo.Nx= sem mogel ne moliti, ne govoriti. Kot brezum-«h sem hodil okrog, misleč, da je konec sveta.. Veš, če bi res ne bil-trdno prepričan, ;da je'Bog, bi takrat znorel." Sosed mu je še bolj zagrenjen f 1 ' odgovarjal« "Po teh krivicah' in straho= tah kar ne morem verjeti, da bi bil Bog pravičen," A prvi ne utihne j "Večkrat sem se v teh časih ..spomnil moje rajne matere - Bog ji daj večni mir -, ki so mi tolikokrat . . rekli« "Miha, ne pozabi, da je Bog pravičen,in usmiljen, četudi se bo tebi zaelo drugače. Ko bo mene že zemlje krila, boš videl veli= ko krivic na svetu, a ne pozabi takrat, da je Bog še vedno pr$vi= čen in usmiljen!" Na te'materine besede sem se večkrat spomnil, pa mi je bilo lažje." Marsikdo podobno modruje,kot ta naša trpeča očeta. Neka¬ teri . nosijo junaško pezo življenja v živi zavesti, da je Bog nad nami. Drugi pa.se zagrenjeni obračajo-.proč od Boga, ker se jim zdi, da Bog.ne.pokaže svoje pravičnosti. Pozabljajo'pa pri : tem, da je • Bog ne samo neskončno pravičen, ampak v enaki meri neskončno dober in usmiljen. ' V zadnji.številki smo razmišljali o božji dobroti. Danes pa poglejmo, kaj nam govori nauk o božjem usmiljenju. Na straneh sv. Pisma najbrž ni nobena božja lastnost toli= krat povdarjena, kakor božje usmiljenj;:. Nobena božja lastnost nam ne da toliko tolažbe, poguma moči, z--? delo kakor prav nauk, da je Bog usmiljen v Oe bi bil Bog n eu smiljen kot smo 1ju dje ? .... . Kaj. bi^bilo z nami, č-.- bi Bog ne bil usmiljen?Umrli bi v grehu in sli v večno^nesrečo. Kaj bi bilo z menoj, če ne bi Bog usmiljeno, govoril« "Nočem smrti grešnika, ampak, da se grešnik spre« štev. 4 ., Leto II. - 2 - 27. julija 1947. obrne od svoje grešile'.'potiJuLjal živi." Sv. Pavel govori o Očet.u usmiljenja, ki je bogat v usmiljenju. "Nasa --tolažba je usmiljeni Bog, o katerem je dobri Jezus govoril* ” Povem -vam,. da bo'tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, -ki 'se.spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravični= mi, ki ne potrebujejo pokore,” Tako se veseli usmiljeni Bog, če najde izgubljeno ovco in se izgubljeni sin vrne k očetu. Jezus --mod.'grešniki,. • v ./ ; • ' ;>• , Jezusbvo življenje je polno ^..dokazov neskončnega božje« ga usmiljenja. Ko je kot .komaj rojen otrok bežal v Egipt, .je usmi= ljeno čakal spreobrnjenja svojega preganjalca .Heroda. Ko je učil med ljudmi, je z besedo in zgledom kazal na neizmerno usmiljenje'. Kako lepa je prilika o izgubljeni ovci, ki je zašla. Pastir jo išče poln us&iljenja, dokler je ne najde-# Kaj drugega je hotel Je = zus .povedati v neizherno lepi zgodbi o i-zgubljenem^sinu, kakor ži= vo naslikati usmiljeno ,srce nebeškega Očeta do grešnika.' -Tisto božje usmiljeno. Srce,..ki trpi,'ko se sin, poslavlja od očeta, ki kr = vavi in č,ak-a : ; in hrepeni j da bi se otrok vrnil spet nazaj. In ko se otrok skesan vrne iz puščave .grehe., oče pozabi vse otrokove žalitve. Sinu da takdj'oblačilo, pripravi veselico-od veselje, da se je iz= gubljeni sin vrnil domov. Mi pa smo podobni starejšemu sinu, ki o svojem spreobrnjenem bratu ni hotel slišati. 'Jezus hi zavrgel nikdar skesanega grešnika. Saj je prišel iskat, kar je izgubljenega, in reševat, kar je na. poti pogube. Zato je zahajal med grešnike in cestninarje. Vsem, ki so se nad tem po= hujševali, je govorili " Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni,*” " j . Ko sc prinesli k ozdravljenju hromega, mu usmiljeno odpusti grehe. Žene, ki- je bila zasačena v prešuštvu,-'ne obsodi. Usmiljeno ji.govorii " Pojdi in. ne greši. ve$l” Marija Magdalena je slišala besedo! -''Odpuščeni so tvoji grehi,” Petru je na veliki četrtek usmiljenje skazal, ko mu je padec Odpustil. Desnemu razbojniku je na križu usmiljeno govorili "Resnično, povem ti, .danes boš z menoj v raju.” In predno. je zatisnil v grozni muki telesne oči, je s kri=* ža za svoje žalivce, morilce, sovražnike usmiljeno prosil? "Oče, od= pusti j ir. .jim, saj ne vedo, kaj delajo." ’ Ali velja to za vse grehe? . "Vse to in še več sem bral o usmiljenju božjem v sv. pismu. A tam je tudi napisano, da se nekateri grehi ne odpuste ne na v tem., ne na drugem svetu, Torej Bog le ne odpušča vseh grehov. Božje usmiljenje le ni neskončno in neizčrpno.” Tale o bo rekel eden in drugi. f . Nauk.katoliške Cerkve, o božjem usmiljenju je jasem Vsak greh Bog rad odpusti. Človek ni zmožen narediti toliko grehov,, pa naj bi šli v milijone in milijone, da bi božje usmiljenje ne moglo ali hot.elo odpustiti. 0 enem grešniku pa govori Gospod, da ne. more dobiti odpuščanja'! in to je. zakrknjeni. Ta noče nobenega odpu= .š Čanja v Kdor hoče priznati, da je z grehom zasluzil kazen, žalil Boga, ta-sam sebi zapira vrata božjega usmiljenja. Vsak drug grešnik- pa mor.e s psalmistom peti vsak časi "Hvalite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja- njegovo .usmiljenje." To^božje .usmiljenje pa traja samo do človekove smrti. S smrtjo se zacehjl. samo božja pravičnost. k . • . Pa so le pomisleki. .. Otroci so imeli nekoč v šoli.tale pomislek proti božjemu 27 . julija 194-7« Štev, 4. t Leto II. - 3 ~ usmiljenju* Ce je Bog neskončno usmiljen, zakaj vize v pekel človeka, ki je vse življenje lepo živel, e. nazadnje padel v p^vi santni greh in v njem umrl? Ločim desnega razbojnika, ki je vse življenje Boga žalil, ni zavrgel. A je vendar desni razbojnik več hudega Boguin ljudem naredil. Kako je to možno spraviti v sklad z božjim usmilje* njem? • . _ i Ne samo otroci tudi odrasli imajo mnogokrat tak pomrslek. Ali katoliški nauk res tako uči? Da, res je tako. Nauk je jasen* Vsak, ki umrje v smrtnem grehu, bo pogubljen. Kdor umrje brez smrtne= ga greha, ne bo pogubljen. Mnogi" bodo rekli;ali ni nepravično in neusmiljeno, ako vse življenje lepo živim, potem pa slučajno padem v smrtni greh in v njem umrjem, pa pridem v pekel. Drug človek pa' bo vse življenje živel v grehih, zločinih, hudobijah, pa bo - če se pred smrtjo skesa -zveličan. Na te dvome odgovarjamo* Pomislek ni povsem upravičen. Smrtni greh ni nek slučaj, blisk na svetlem nebu. Da človek naredi smrtni greh, je moral prej narediti večje ali manjše število drugih grdhov, ki so_ pripravljali -pot smrtnemu .grehu. Kdor je vse svoje ž i vi j e n j e l^po živel brez smrtnega greha, tak ne bo tako lahko in hitro padel v smrtni greh« Zalo malo je verjetno,^ da bo ravno tak padel in umrl v smrtnem grehu« Ge pa je tako nesrečen, pa bo verje-tno prejel milost spreobrnjenja. Ali ni pravičnost in usmiljenje kot ogenj in voda? ,,*T Ni še dolgo tega, ko; sta s. dva moža pogovarjala neka= ko takole* Pravijo, da je Bog-usmiljen, A meni ne gre v glavo, kako more pravični Bog biti usmiljen. Je je pravičen, mora pravično plača= ti ali pravično kaznovati. In kjer je pravično plačilo oziroma kazen, tam ni mesta za usmiljenje. Pomisli na zločine, ki šo se godili pri nas, Tu ni treba usmiljenja, ampak samo pravično plačilo in pravično kazen, pa bo vse prav. Tako modruje naša omejena človeška gamet. Tudi najpravi= čnejši sodnik na zemlji ne moro popolnoma pravično presoditi zločina« Naše presojanje spada žal k naši omejeni naravi* Zato tudi najpra= vidnejše soobe niso nepristransko pravično. Pri Bogu je drugače, Bog je vseveden, preiskuje srca in obisti pri človeku. Prav zato moremo pričakovati, da bodo pri zadnji obravnavi velikega procesa vsega človeštva, na dan vesoljne sodbe mnogi zelo razočarani. Prav zato, ker Bog sodi na podlagi svoje vse» vednosti, je Bog ne samo pravičen, ampak tudi usmiljen. Človek ni usmiljen prav zato, ker je v svojem spoznavanju omejen« Bog pa vse ve. Samo on popolnoma‘pozna vsa nagnjenja, zmožnosti, lastnosti človekove. Ve, kaj je človek podedoval od.staršev, od starih staršev. Koliko dobrih ali slabih'nagnjen je-prinesel na svet. Ve, v kakšnem ozračju je : ^ raštel in bil vzgajan. 'Ve, kako ge .z milostmi sodeloval. Ve tudi, ali bo človek prejel plačilo ali kazen na zemlji ali v večnosti. Prav zato, ker hoče biti po vsem pravičen in ne čez mero strog, in tudi usmiljen,', pa ne čez mero prizanesljiv. Bog ne presoja nikogar strožje, kakor zasluži. ., Raz lično gle dan j e .. , . Božjega usmiljenja dostikrat zato ne razumemo, ker gleda« mo na^časne, telesne nesreče in dobro življenje na-, zemlji, prezremo pa dušne dobrine- in dušne nesreče. Bog gle da- drugače, Bog gleda pred= vsem na srečo^duše in večno življenje po smrti, Ce bi mi gledali na življenje z očmi vere, bi videli ‘tudi v te Iv snih nesrečah in neugodnem Štev, 4., Leto II ~ 4 - 27 .^julija 1947 ._ zemeljskem življenju božje usmiljenje* Beg hoče tudi s časnimi ne = ^ srečami - prav zato, ker je usmiljen in dober - človeka večno osreči= ti« - < , ■ .... ' > . ; . Kaj nam pove nauk o božjem usmiljenju? Misel na usmiljenega Boga nas ne sme zavajati v predrznost« Ljudje pred vesoljnim potopom so se zanašali na poznejši čaš. Pre= drzno so zavračali nasvete božjega odposlanca - Noeta. Predrzno zs~ upanje jih je pogubilo. Danes božji odposlanci ~ papež, škofje kliča= jo, vabijo, kažejo pot. Ali jih slišimo? Ali jih poslušamo? Ali tudi mi v predrznem zaupanju na božje usmiljenje čakamo poznejših časov, da se bomo takrat ravnali po njihovih naukih? Varujmo pa se tudi druge skrajnosti, da ne bomo v težavah obupali. Božje Srce usmiljenega nebeškega Očeta je odprto vsem in vsak čas, Judež ni zaupal, je obupal, zato ni bil deležen odpuščanja in .tolažbe t Ce smo v grehih ali težavah, črpajmo polni zaupanja milost srčnega miru in vdanosti v usmiljenem božjem Srcu. lam bomo našli mir in moč! A če hočfemo biti v obilni, meri deležni božjega usmiljenja, moramo biti tudi mi sami usmiljeni dc bližnjega po Jezusovem navodi= lu* "S kakršno^mero merite, s tako se vam bo odmerilo.” Končajmo naše razmišljanje o božjem usmiljenju z besedami apostola sv, Pavla, ki je po božjem usmiljenju postal iz preganjalca Cerkve vnet Kristusov borec* v od možakov le (Enajsta obljuba Srca Jezusovega). *■ • V malem mestecu v španskih Pirc ne = jih, je živel mlad lovec, ki je z vso stra* vestnostjo živel samo za svoj lov. Vse ne = vdel je in praznike je preživel v gorah na lovu ? za nedeljsko sv, mašo se še malo ni zmenil. Boga se ni več bal. Verske resnice je v pozabil popolnoma, počasi je v njem u= gašala luč milosti, končno je prišlo, kar je moralo priti - popolen moralen propad.* Neko nedeljo popoldne je prišel mimo gorske cerkvice, v katero so z vseh strani vreli ljudje, "človek bi mislil, da imajo kak poseben praznik", je sam vase godel lovec. "Pogledal bom, kaj imajo." Iz same radovednosti je stopil v »- cerkev. Na sredi oltarja je bila'podoba ■--Brzmadežne obdan: z vencem lučic. Komaj je pdvstopil, ze je stopil na prižnico duhovnik, 'Lovec je stal kar s puško na rami za nekim stebrom v pohujšanje dobrim vernikom. Eden PdLfelasno pošepetal sosedu* " Le kako si upa s puško priti v cerkev," "Ze ni cisto pri pravi", mu je odgovoril sosed in Štev. 4., Loto II. - 5 - . 27. julija 1W. s prstom poki zal na čelo. Lovec se se zmenil ni za to. Po oapeti pesmi* Pridi Sv,..; Puh, se je duhovnik položno prekrižal, pogledal po poslušalcih in ; naredil tole kratko pridigo: Dragi V Kristusu! „ Današnjo slavnost; v čast Brezmadežni sem' hotel napraviti slovesnejšo kot ponavadi iz prav posebnega razlogi;, To je _namreč. ze,dnji praznik, ki' ga bom obhajal me d u vami, svojimi farani* Jutri bom odšel v Miraflores, kjer bom vstopil v samostan in ostal tam do smrti. 6e me vprašate zakaj, vam povem*''Hočem Srečno umieti in tako rešiti svojo dušo.,, - \. 4 ! potem^ je .povzdignil -glasi' "Moji • ljubljeni' far dni, rešite tudi vi svoje duše. Amen." Nič več ni spregovoril. Odšel.je s prižnice, pokleknil pred oltar in pustil farane pod vtisom velike ginjenosti in resnosti, ki so jo povzročile njegove besede. Teh par besed je zadelo tudi lovca. Klic: "Rešite tudi vi svoje duše", ga'je v dno srca pretrešel* Mislil si je: " Ta častitljivi, tako vestni duhovnik se tako boji za rešitev svoje duše, da bo šel v samostan, da bo bolj gotovo srečno umrl. Kaj bo pa z menoj., ki se sploh nisem več brigpl ne za Boga, ne za dušo«" Misel m zadnjo, uro, ki za vedno odloči o srečni ali nesrečni večnosti, ga je spreobrnila. Postal je goreč misijonar. ^ Da, rešiti hočem svojo dušo. Sna. ura- je od-ločilna za to rušitev, odločilna za celo večnost. To uro mora preživeti vsak človek,. nihče se ji ne more iz= ogniti. Pride pa ta ura'povsem nenapovedano; nihče ne ve kje, kako in kdaj pride * Zadnja ura človekova je to in ta odloča celo večnost. če je duša to uro, ko se loči od telesa, v smrtnem grehu, je bilo vse življenje zastonj, zgrešeno. Boljše bi bilo, da bi se tak človek nikoli ne bil rodil, ker bo za celo večnost nedopovedljivo nesrečen in iz te nesreče in trpljenja ni nobenega izhoda več, ker ne bo več nobene smrti« . dobil čisto gotovo jamstvo, tedaj duša v posvečujoči mi= zagotovilo kupiti z denarjem, odslužiti z Kaj vse bi človek dal, da b: da se bo ta ura srečno iztekla, da bo losti. Ko bi sa dalo to delom.«. Pa ni mogoče« Ali pa res sploh ni mogoče dobiti tega zagotovila? Cujte, mogoče je to, pa še niti težko ni« Božje Srce Je= zusovo je pokazalo pot, po kateri lahko čisto vsak človek pride do popolno gotovosti, ua bo srečno umrl, da bo večnost njegova srečna. Te pot je* Zadoščevati Srcu Jezusovemu devet zaporednih prvih petkov z zadostilni.ru sv« obhajilom. Garancija, popolne jamstvo srečne zadnjo ure je.božja beseda, božja obljuba. Nobena, človeška beseda ali obet ne drži tako gotovo kot božja obljuba. To je popolno jamstvo, popolna varnost in zanesljivost. Torej si človek sam lahko ..s popolno goto= v.ostjo pripravi srečno zadnjo uro in triko večno srečo, V tej obljubi Srca Jezusovega je vsa Njegova neizmerna dobrota in ljubezen. Več svojim prijateljem in častilcem ni mogel Obljubiti« ..e v Čisto na tihem pred svojo vestjo se vprašaj tudiati, če bi rad srečno umrlo Potem pa pomisli, kaj zahteva za to od tebe Jezus, ‘Nič ;ba, nemogočega, nič težkega., samo ma-j-o truda, ljubezni, žrtve je tre= pa bo cela tvoja večnost srečn.„. Če se že nisi, ali se še Sedaj ne boš odločil za z&dotil^ no pobožnost deveterih prvih petkov. Ali res nočeš biti srečen. Ali si tako nespameten, da r si večne sreče ne maraš tako zagotoviti, da ti ne moro uiti. Morda se ti nudi sedaj možnost take zagotovitve zadnjič pred tisto veliko uro, ki gotovo pride in bo odločila za vso Štev, 4., Leto II. . ~ 6 - 27. julija 194-7. večnost, tvojo srečo ali nesrečo. Premisli resno te besede. Okleni se rešilne roke dobrega- Srca Jezusovega, stori kar želi od tdbe, in vso večnost ne boš ob= žaloval te minute, ko si se za to odročil, vso večnost ne boš-mo= gel pokazati dovolj hvaležnosti Srcu Jezusovemu za to veliko oblju= bo, ki nam varno in zanešljivo zagotavlja srečno večnost. Pred nami temna pot se vije, bridkost in žalost nas poljublja* Brezmadežno Srce Marije rešitev-, zmago nam obljublja. Brezmadežno Srce Marije, Ti^naše upanje edino, rešilo nas boš hudobije, .pogube našo domovino. Ne bomo v-eč poti iskali, Srca nas tvoje, Mati, vodi, najlepšo pot smo si izbrali, Kraljica vseh beguncev bodi! Ne daj Marija, da v tujini bi pot v nebesa izgubili, ne daj, da v stiski ? 'v bolečini Srce bi Tvoje pozabili! Po Tvojem Srcu bo rešitev trpečim bratom zasijala, beguncev prošnja in molitev oblake žalosti pregnala* Marija, Ti si obljubila, da zmagalo Srce bo Tvoje} zaupamo, da boš rešila tujine vse častilce svoje. bi bili Kristus o ljubezni do bližnjega. Kristus pogosto govori o ljubezni do. bližnjega. ”To je mo ja'zapoved, da se /( , ljubite med seboj, kakor sem jaz vas- lju= 'bil’* (Jan, 15,12). V svoji v el i ko duhov niš ki molitvi,, tik pred trpljenjem, moliš " A ne prosim samo zanje, ampak tudi za vse tiste, .mi bodo po njih besedi v me verovali, da vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi Štev. _4.»jueto II. - - 7 - ■_27. julija- 194 7 . • • oni v nama eno, da bo svet veroval, da si ms ti poslal " (Jan.,15, 21). Pretresljiva je 'ta‘Gospodova prošnja* Prosi. za.ljubezen, ki se. kaže v edinosti. Ako mislimo na to Gospodovo molitev, ki .jo je mo= lil,v dvorani zadnje_vacerjeLko nam je razodel''svojo ljubezen z ustanovitvijo . zakramenta sv« .kešn j e ge ielosa, moramo skleniti, vsi, ki se branimo s 4ristuso®., : da ; bomo odstranili iz svojega življenja vse, kar ruši to jt ,edinost. Eno sem.-s Kristusom, ker ja -Kristus v me*s,, ni. Moj bližnji je^tudi eno s Kristusom, ker rja pGo sp od v njem. Ako-- v pon se tega zavedam, bom ,rad doprinesel žrtve, ki jih zahteva ljubezen , r- do bližnjega« * - ... Z vsakim grehi zoper ljubezen do. bližnjega povzročim,da 'Gospodova molitev za edinost ni v, a:.io .in, povsod uslišana. , Prvo ljubezen, potem daritev._ "Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tem spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem, in pojdi, da se poprej 'spraviš s svojim bratom, in* 'potem pridi in daruj svoj dar" (Mt 5» 2-3-24). • ' ' _Apostoli o lju b ezni do bližnjega._’./ de lažnik. ' v - Ako kdo pravit "Ljubim Boga", pa sovraži svojega brata, Kdor.namreč ne ljubi* svojega brata, ki ga je videl,; kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl. 55 : (I Jan 4, 20). ■ , " • • t • ' ' J ■ "Predt/Sem imejte močno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije, množico grehov". (I.Peti 4,8). ..... "Oblecite si torej kakor izvoljenci božji, sveti in ljublje« ni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljiv • - * ' • •• vostj prenašajte drug drugega in si odpuščajte, !; če ima kdo na kom c - - kaj grajati j kakor je Gospod. Vrm odpustil,.. teko tudi vij ha v§e to pa oblecite ljubezen, ki. je v e z...popolnosti" (Kol 3,-12-14),\ '•"0 bratski ljubezni pa ni treba, da bi vam pisal, zakaj sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med,Seboj." (I /pe.s-4 r 9). "Ker ste svoje duše v poslušnosti do resnice- očistili za nebiinjeno bratoljubje . se..goreče, iz srca vzljubite med seboj." (I Petr 1,22), ■■ , . /e , "Preljubi, ljubimo .se. med seboj, ker je ljubezen iz Bogaj in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga poznaj zakaj Bog je ljubezen... 'Ce nas je Bog take' ljubil, smo tudi mi .dolžni drug drugega ljubiti..« Ako se medseboj ljiibimo, je* Bog v nas in je'njegova ljube« zen v nas popolna." : (I. Jan 4, 7-12) Štev* 4-*, Leto II 27 . : julija 1947«, "Kdor pa svojega trata sovraži, je v temi in hodi v temi, in me ve kam gre, ker 'je tema oslepila njegove. oči*" (I Jan 2,11). . N _Aii_imamo_Q_ljutegnlprave pojme ? Ali pogosto mislimo na nauke Gospodove in na vzpodbudne besede apostolov o ljubezni do bližnjega? Ljubezen.je bistvo našega ■krščanskega življenja, Kadar ni pravega napredka v duhovnem življenju, so naj večkrat grdhi zoper krščansko ljubezen vzrok tega. Zato je dobro, da večkrat pregledamo svoje razmerje do bližnjega. Nam ne sme biti dovolj, da se varujemo grehov zoper ljubezen do bližnjega, pri= ■zadevati se moramo' za krepost krščanske ljubezni* (Nadaljevanje.) “Kaj to pomeni, otrok, kaj te je 'prijelo? 0 ' "Oče, saj je to vendar biblija/’,' je prišel jokajoč glasek iz kota. “Čemu.si pa-povsod podčrtala šarijo?“ naj'’ sedaj naredi?'Ali naj pove, - da je vse to radi Krištofa? Ne, tega sedaj še vseeno 'očetu ne more povedati,. V mučni zadregi umolkne in povesi od joka rdečo oči. - Vitez pa vzame knjigo in jo odnese« "Nisi še zadosti zrela, Lavretka, da bi to razumela," Žalostno je gledala-za očetom, saj je bila sedaj knjiga njen edini prijatelj j 'v njej j« namreč brala o "blažoni". Mariji. Na vrtu njenega srca se je v teh urah začel razevptati rožni popek ljubezni ' do “blažene" Marije. Zdaj je pa spet* noč’zagrnila njeno dušo in zvečer je, preden je zaspala, še dolgo pridušeno jokala. Vedno močneje je v nje j. rasla ena soma želja, da bi imela vsaj eno podobo “Blažene", " Ko, bi imela vsaj e ho podobo " blažene Mamijo " tako kot jo imajo rimski. Saj bi bila vseeno lahko še dobr'& evangeličanka, Če = prav častim "blaženo Marijo" - saj podobe ne mislim.moliti," ; Pred dušo ji je stopala, ožgana Marijina podoba, ki jo je gosji pastirček čuval kot največji zaklad. , * • "Čakaj" si misli Lavretka "jutri bom Mrka prosila za podobo, - Bala mu bom srebrni tolar, ki mi ga. je dal oče za rojstni danl"Fosta- la je spet vesela, ter prav nič ni dvomila', 'da bi ji Mirko ne hotel prodati podobe/ - Pa biblija?..,No, to si lahko izprosi pri puščavnikšt. Nerodno in težko je seveda, ker ji jo oče' zabranil pot k puščavniku, pa vendar lahko tudi piše. ,/ 7 . Drugi dan že stoji pri skalni votlinici in čaka., kdaj se ho vrnil Mirko, Poslala ga jo s pismom k "zločincu" in medtem, ko je ča= kala, je ogledovala sveto podobo v votlini. Gosji pastirček se je vrnil, Krištofa pa v koči ni našel. Nekom je šel, zato jo Mirko pisemce vtaknil kar za kljuko,.pri vratih. . Lavretki ni bilo posebno hudo, da. sc .je Mirko‘vrnil brez . biblije, zdaj se ji je šlo predvsem za podobo. Odprla je roko in:po= molila Mirkotu.pod nos blesteči'tolar* "MirkecI" se mu nasmehne "ali veš kaj je tole?" . , _ (Daljo prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Triestachu pri Lienzu.