PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEl Oh prazniku naše socialistične skupnosti D ZAVAROVALNICA SAVA C Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE. KOPER KOPRIVNICA. KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ. MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka y^AAAAA/^/^✓^/^A/^^✓^/^/^/^✓^/V^AAAAAAi^^AAAAAAA/^A^AAAAA^AA/^AAA^^AA/^AAy^A^AAA/^/^A✓^/^/^AA✓^/^AA^^/^A/'«/V^^^s^'^' DELAVSKA ENOTNOST p, MOVEMBRA 1969 — ŠT. 48—49, L. XXVII evetindvajsetega novembra leta 1943, sredi največje vojne vihre vseh časov, smo Jugoslovani postavili v osvobojenem Jajcu temelje svoje nove državne stifripnosti, temelje jugoslovanske federacije, državne skupnosti enakopravnih narodov narodnosti, kar kraljevina Jugoslavija prav'gotovo ni bila. Dve eU pozneje, dobrega pol leta po zmagi nad fašizmom, se je na isti ^n rodila federativna republika Jugoslavija. To našo novo državno skupnost mnogi v svetu imenujejo tudi Titova Jugoslavija. Nikoli nismo imeli nič proti temu, temveč prav ^sprotno; bili smo in ostali ponosni na to, saj Titovo ime simboli-an naše republike praznujemo kot samoupravna socialistična ^Phost. Drugo leto bo minilo dvajset let, odkar je Tito v zvezni pi^Pščini proglasil uzakonitev gesla »tovarne delavcem«, ki je iz-srnan° ^ bojnih zastavah delavskih gibanj vsega sveta. Od tedaj iirn Jugoslovani pionirji samoupravnega socializma, od tedaj gra-SfcgJ0 družbeno skupnost, v katero so uprte oči vsega naprednega te£ a- Njenih uspehov se veselijo vse napredne sile v svetu, njenih ti05tu. Pa usi tisti, ki jim je naša samoupravna socialistična skup-12 najrazličnejših vzrokov trn v pe{i.; r0^e enih ne drugih pa nam ne manjka: ne uspčMv dn ne ^^Svt t1^ ^at 6,110 in Priznavamo tudi mi sami. Se več — kaže celo, da več-neje rai.e govorimo o tem, česar še nismo dosegli in kar povzroča P°Zah-^0' kot pa o tem, kar smo že dosegli in na kar ne bi smeli °lti tudi takrat, ko se ubadamo z najrazličnejšimi težavami. je čudno, da tako rekoč povsod v svetu hvalijo - Pri njih dobrega, in si prizadevajo čimbolj skriti vse °bj-afna kar nimajo vzroka biti' ponosni — in da je pri nas skoraj en^o. Saj ne gre za to, da bi naše uspehe skrivali — mi jih bili ne omenjamo in se obnašamo tako, kot da bi ti uspehi Vla^^kaj, kar je samo po sebi umevno; zato pa smo toliko bolj Ob dnevu republike želijo vsem državljanom in vsem članom sindikata veliko delovnih uspehov Republiški svet ZSS, republiški-odbori in ČZP Delavska enotnost L' Prozaični ognjemet INTERVJU S PREDSEDNIKOM IN TAJNIKOM RS ZSS: Stabilizacija gospodarstva in nadaljnji razvoj samoupravljanja sta naši najvažnejši nalogi tUt^jzuprav tisto' tar ie Pr ’ na leni' 'Tti Če bomo v praksi uveljavili stališča vodstva slovenskih sindikatov glede stabilizacije gospodarstva in nadaljnjega razvoja samoupravljanja, potem lahko zaupamo v uspešno razreševanje vprašanj nadaljnje materialne krepitve naše skupnosti in njene demokratizacije lnl> .... Vndjljateiji, obsojamo vse tisto, s čimer nismo zadovoljni. Ne samo .—.j,, temveč tudi hladni inozemski opazovalci dogajanj Pritis/f P09°sto zmigujejo z rameni zaradi naše navade, da vedno na tisto stran tehtnice, na kateri so naše napake in Oo&iov^kljivosti. To si razlagajo s specifičnim temperamentom Ju-^ an<>v — jn morda imajo kar prav. 'Žkdu-jPje, da je naš temperament ihtav in da nas svoji tist° uj'osti hitro pripravljeni pozabiti, koliko nas je stalo. vse ^nlori že imamo, in predimenzionirati pomen tistega, česar še 50 dru Zaradi te ihtavosti pozabljamo na to, kako dolgo > Gradili tisto, kar bi mi želeli doseči tako rekoč čez noč, “5 se nlfena erta ponosa v našem značaju pa je verjetno vzrok, 1y?n. vse dobro pri nas zdi samoumevno in da pogosto ne ''hoti resničnega pomena tistemu, kar nas v našem življenju tj11 vznemirja. *ePublike pa je vsekakor eden tistih trenutkov v naši s,le in j’ ko se moramo dvigniti iznad zagnanosti vsakdanjega f®6 ie cd nje odmakniti zato, da bi lahko mirno odmerili, kaj lVo -e Sa V zvezi z zadnjim plenumom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in z bližajočim se novim gospodarskim letom, je glavni urednik Delavske enotnosti Milan Pogačnik zaprosil predsednika RS ZSS Toneta Kropuška in tajnika sveta Jožeta Marolta za razgovor o tistih vprašanjih, ki jih ocenjujeta kot temeljna v sedanjem delu sindikatov in v njihovem delu v letu 1970. Ta razgovor je bil sproščen, svoje odgovore pa sta predsednik in tajnik RS ZSS medsebojno dopolnjevala, tako da njuno mnenje objavljamo kot enoten odgovor na vprašanja našega urednika. Intervju je potekal takole: cijska gibanja pa so kar preveč opazna. To pogojuje in tu in tam tudi povzroča politično nestabilnost. (Nadaljevanje na 2. strani) 19MACA Kmm DOM! OKUS nami, kaj imamo in kakšne cilje in naloge si zastav- S*asojja. taklh trenutkih pa lahko zazvenita v nas vseh samo dva i 9las ^°n°sa nad tem, kar smo že ustvarili in kar ustvarjamo, in JhheZ uPanja, da bomo uspešno uresničili tudi še vse tisto, kar 'lVna r’Vno še cilj skupnosti, ki se imenuje Socialistična federa-epublika Jugoslavija. MILAN POGAČNIK Vprašanje: Medtem ko si prizadevamo, da bi letošnje leto zaključili s kar najboljšimi rezultati, so naše oči že uprte v novo poslovno leto, ki naj bi bilo tudi leto rehabilitacije naše družbene in gospodarske reforme. Osnovni obrisi ekonomske politike za prihodnje leto so že dokaj jasni. Vsaka delovna organizacija se bo morala v prihodnjem letu na svoj način vključiti v splošna prizadevanja, pri tem pa bodo morali delovni ljudje, člani naše organizacije, upoštevati določena dejstva i« skladno s temi dejstvi uravnavati svoja prizadevanja. Katera dejstva bodo morali po vašem mnenju upoštevati vsi člani naše organizacije in vse sindikalne organizacije od osnovnih sindi-aklnih organizacij do najvišjih forumov? Ogovor: Včasih še zdi nekako nepatriotično, če vseh ocen ekonomskega gibanja in političnih razmer ne začenjamo s hvaljenjem naših dosežkov. V sindikatih prav gotovo ne zanikamo mnogih re-uifotov, s katerimi se v nrri-m navoju lahko upravičeno noh\ .ilimo, vendar pa nas sedaj pri ocenjevanju naše celotne problematike zanimajo predvsem tisti problemi, ki zahtevajo naše angažiranje za nadaljnji napredek, ki zahtevajo, da gremo v različne bitke in spopade, ki zahtevajo'od nas različne ukrepe, ki naj bi dmejili tako ekonomska kot na socialna zaostrovanja. V globalni oceni našega sedanjega položaja vsekakor kaže poudariti naslednja dejstva oziroma probleme: Prvič,. naš gospodarski položaj je očitno nestabilen, infia- DE L.AIVI IZCULA 1 (Nadaljevanje s 1. strani) Drugič, reprodukcijska sposobnost na področju gospodarstva ne napreduje tako, kot bi bilo želeti, temveč zaznamujemo celo elemente stagnacije in nazadovanja. Tretjič, v zunanjetrgovinski bilanci imamo krepak primanjkljaj, to pa pomeni eno bistvenih odstopanj od politike, ki smo si jo začrtali z reformo. Teh dejstev in problemov bi seveda lahko našteli še več, vendar pa so ti problemi, ki smo jih pravkar navedli, vsekakor najbolj bistveni. NA STABILIZACIJO GLEDAMO S STALIŠČA OSNOVNIH INTERESOV DELOVNIH LJUDI Vprašanje: Ce ta dejstva upoštevamo in vsekakor nam ne kaže drugega, se samo po sebi vsiljuje vprašanje: kaj je temeljni problem pri sprejemanju ekonomske politike za prihodnje leto? Odgovor: Ta temelnji problem bi lahko označili takole: Ali naj bo leto 1970 glede koncepcije razvojne politike leto stabilizacije in sanacije našega gospodarstva, alj pa nai nadaljujemo t politiko tako imenovane kontinuitete, kar praktično pomeni s pogojih stabilnosti gospodarstva odpadajo potrebe po državnih intervencijah, po prelivanju sredstev, po vedno večjem poseganju v sredstva delovnih organizacij itd. itd. POD POJMOM STABILIZACIJE NA ŽALOST NE RAZUMEMO VSI ISTEGA Vprašanje: Vse kaže, da o potrebi stabilizacije v naši družbi nimamo različnih mnej, da pa pod tem pojmom ne razumemo vsi istega. Ali ste tudi vi takšnega mnenja? Odgovor: Prav imate, res je očitno, da pod pojmom stabilizacije in sanacije razumemo na različnih področjih našega družbenega življenja različne stvari. To so jasno pokazale tudi dosedanje razprave o osnutku slovenske resolucije o ekonomski politiki za prihodnje leto. Kadar v gospodarstvu govorijo o stabilizaciji in sanaciji, mislijo predvsem na povečanje produktivnosti, na povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, na probleme modernizacije, na probleme njegove preusmeritve k proizvodnii, ki bo laže našla kupce na domačem in tujem trgu ter podobno. Za okroglo mizo (od leve proti desni): Tone KROPUŠEK, predsednik RSŽSS: Dušan REBOLJ, vodja informativne službe RSZSŠ, Jože MAROLT, tajnik RS ZSS in Milan POGAČNIK, glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti Foto: A. Agnic . i < politiko nadaljevanja dosedanjih gibanj v našem gospodarstvu, tako dobrih, kakor slabih? Naj takoj odkrito povemo, da se v sindikatih bojimo, da v tem primeru ne bi imeli zadostnega zagotovila, da bomo v našem gospodarstvu sposobni obvladati tista dosedanja gibanja, ki so negativna. Ko razmišljamo o tem, kako stabilizirati gospodarstvo, politično razpoloženje in seveda ne nazadnje socialni položaj delovnih ljudi, ko programiramo našo bodočo ekonomsko politiko, moramo vsekakor upoštevati tudi dejstvo, da vsaka nestabilnost vsiljuje gospodarstvu kratkoročne usmeritve in ga odvrača od dolgoročnejših usmeritev. V situaciji gospodarske nestabilnosti m očitne inflacije prevladuje interes za kratkoročne na-ločbe; dolgoročno planiranje in dolgoročne naložbe se enostavno ne izplačajo, ker je proces razvrednotenja sredstev tako zelo hiter.V takšnih razmerah se tudi bančni kapital usmerja kratkoročno in .ne. dolgoročno, to pa je potem velika objektivna ovira za sleherno dolgoročnejše planiranje, za kakršno smo sicer zelo zainteresirani. Ob tem ko si zastavljamo to temeljno vprašanje, kakšna naj bo naša ekonomska politika v prihodnjem letu, pa seveda ne mislimo, da lahko to politiko v Sloveniji izoblikujemo ne glede na to, kakšna bo jugoslovanska ekonomska politika. Slovenija je vendar sestavni del jugoslovanskega ekonomskega prostora in mimo zasnov enotne jugoslovanske ekonomske politike pač ne moremo iti, zato pa tudi temeljno vprašanje naše ekonomske politike v prihodnjem letu, o katerem je tu govora, ne zadeva samo razvojne politike Slovenije Za leto 1970, temveč tudi razvojno politiko celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Glede politike za leto 1970 v sindikatih odločno podpiramo vse ukrepe, ki vodijo k stabilizaciji in sanaciji. To vključuje doslednost v izvajanju skepov predsedstva CK ZKJ, ki jih razumemo kot stabilizacijska stališča, pa tudi doslednot v izvajanju ukrepov zveznega izvršnega sveta, o katerih smo v sindikatih že razpravljali in jih podprli. Zato je kajpak tudi razumljivo, da tudi v slovenski ekonomski pol« tiki za prihodnje leto podpiramo predvsem tista njena izhodišča, ki bodo pripomogla k stabilizaciji in sanaciji. Takšna naša usmeritev daje videz, da se zavzamemo predvsem za boljše delo in boljše rezultate, to je v veliki meri tudii res, vendar pa pri tem v sindikatih izhajamo iz stališča osnov, nih interesov delovnega človeka v naši družbi — tako v smislu njegove življenjske ravni, kakor tudi v smislu njegovega položaja v družbi, njegovih pravic in odnosov, v katerih živi in dela. Vrnitev na kurz stabibzacije, s tem pa tudi na kurz reforme, po^ menj krepitev In zagotavljanje socialne varnosti delovnega človeka, zagotovitev naraščanja njegove življenjske ravni pa tudi zagotovitev pogojev za nadaljnji razvoj samoupravljanja, saj v Skratka, — govorijo predvsem o novih kvalitetah dela in gospodarjenja, Na žalost pa ne morem reči nekaj podobnega o razgovorih o stabilizaciji, predvsem pa o razgovorih o sanaciji na področjih tako imenovane sfere splošne potrošnje. V teh razgovorih je le preveč prisotna — ponekod pa tudi edino-prisotna — težnja in zahteva, da se na teh področjih uredijo osebni dohodki in izboljšajo materialni pogoji poslovanja, zares vse premalo pa se govori o tem, kakšna je učinkovitost teh dejavnosti, kakšna je kakovost 'njihovih storitev, kako »je ž racionalnostjo njihove organizacije in poslovanja ter podobno. Ne da bi komurkoli želeli očitati, moramo spomniti na to, da smo v zadnjih treh letih — skupaj s predvidevanji za leto 1970 — povečali v Sloveniji sredstva za tako imenovano splošno potrošnjo za približno 100 %. Menimo, da je bilo to spričo zaostajanja teh dejavnosti v celotni družbeni, reprodukciji tudi nujno. Zastavlja pa se vprašanje — in nanj moramo odgovoriti — ali smp ustrezno takšnemu zboljšanju položaja na tem področju dosegli tudi vsaj približno ustrezne premike glede kvalitete dela in učinkovitosti ter racionalnosti deda na tem področju? Skratka — ko govorimo o nujnosti sanacije teh področij — in te nujnosti nihče ne zanika — je nujno, da hkrati razmišljamo in ukrepamo tudii za njihovo vsebinsko sanacijo in racionalizacijo. Naše osnovne šole, na primer, še vedno zapušča blizu 40 % učencev, ki niso uspešno zaključili osemletnega šolanja, še vedno nam srednje in višje šole ne dajejo niti približno dovolj kadrov takih, profilov, ki bi jih zares potrebovali, še naprej pa nam »proizvajajo« preveč kadrov, ki jih gospodarstvo ne potrebuje. Kako naj potem govorimo in pričakujemo, da bomo dohitevali tehnološki razvoj v svetu, da bomo za modernizirano industrijo zagotovili tudi sodobno šolane ljudi itd? Dalje — aiM lahko rečemo, da se je funkcioniranje zdravstvene službe v zadnjih letih izboljšalo, da se je njeno poslovanje racionaliziralo, da ljudje izgubljajo manj časa v čakalnicah ordinacij itd.? Normalno bi bilo, da rast splošne potrošnje in seveda drugih oblik potrošnje — investicijske In osebne — poteka skladno z rastjo družbenega proizvoda. Pri nas v Sloveniji pa smo se — kot je znano — zavestno odločili, naj splošna potrošnja raste nekoliko hitreje kot družbeni proizvod, pač zato, ker so nekatera področja splošne potrošnje zaostajala za splošnim družbenim razvojem in potrebami. Če stanje v letu 1966 označimo z indeksom 100, potem se je indeks družbenega proizvoda do leta 1970 dvignil na 156. indeks splošne potrošnje pa se je v istem času dvignil na 188. Menimo, da je bila takšna politika v skladu z ugotovljeno potrebo po uravnovešen iu reprodukcije vseh področij družbe — in menimo tudi, da se s predvi- tr deno politiko Za prihodnje leto. že približujemo tej uravrtove-šenosti. Toda ko to ugotavljamo, moramo takoj pribiti tudi to, da obstaja zaskrbljujoče neskladje med tistim, kar kot družba ustvarjamo, in tistim, kar porabimo. Ni dvoma o tem, da poraba na vseh področjih kar "preveč očitno presega naše resnične možnosti. Zaradi tega neskladja smo pravzaprav šli v reformo in zaradi tega neskladja se nam tudi danes polavijajo zaskrbljujoči problemi nestabilnosti. V NAJHUJ8IH TEŽAVAH JE PREDVSEM EN DEL GOSPODARSTVA Vprašanje: Niti v gospo- darstvu niti v celotnem negospodarstvu niso vsi v enakem položaju. Nekaterim gre kar dobro, celo zelo dobro, drugim še nekako, nekateri pa so zares v hudih težavah. Kako vi gledate na različnost teh položajev? Odgovor: Drži, da položaj še zdaleč ni za vse enak, drži pa tudi, da se problemi zaostritve na različnih področjih družbe ne javljajo niti hkrati niti z enako težo. Podatki, ki so nam na voljo — in na to nas opozarja tud: naše članstvo — pa kažejo, da : se zaostrovanje ekonomskih in socialnih problemov v tem času najbolj čuti v enem delu našega gospodarstva, v tako imenovani spodnji meji našega gospodarstva, to se pravi v tistih podjet-jihjki slabo stojijo. Verjetno tudi ^ prihodnjem letu ne bo. V teftj delu gospodarstva nič boljše,če ne bo še slabše. Že bežen pogled na položaj enega dela zaposlenih v gospodarstvu nam daje sliko, ka vzbuja resno zaskrbljenost. Ponovimo s tem v zvezi nekaj podatkov. o katerih je bilo sicer gbr vora tudi na zadnjem plenumi! . našega republiškega sveta:1 23.000 zaposlenih dela v podjetjih, ki so v izgubi; 829 delovnib organizacij je letos imelo blokiran žiro račun; 870 delovnih organizacij je moralo letos poseči po obveznem delu rezervnega sklada za izplačila osebnih ' dohodkov; ob koncu avgusta so blizu 60.000 zaposlenim v gospodarstvu zaradi nelikvidnosti , neposredno pretili minimalni osebni dohodki; v slovenskem go-, spodarstvu je v letošnjem marcu delalo približno 36.000 delavcev za osebne dohodke izpod 60.000 S-dinarjev, tretjina vseh zaposlenih v Sloveniji pa še vedno zasluži manj kot 80.000 S dti- : narjev mesečno. Takšna slika nujno terja odločne ukrepe, ki jih moramo vgraditi v ekonomsko politiko za prihodnje leto. V sindikatih smo že oblikovali nekatera izhodišča za našo politično bitko . s tem v zvezi. Predvsem menimo, da moramo takoj ekonomsko in politično valorizirati dve osnovni načeli: prvič, načelo ugotavljanja tako imenovane spodnje meje vrednotenja reprodukcije živega dela, in drugič, načelo ugotavljanja spodnje meje vrednotenja reprodukcije sredstev za delo. Ce bomo uspeli valorizirati ti dve načeli, ki sta po našem mnenju bistveni za socialni položaj pa tudi za socialno perspektivo naših delavcev, potem se bo nedvomno pokazala potreba po celi vrsti nujnih ukrepov za hitrejše, preusmerjanje in prestrukturiranje vsega tistega, kar se bo znašlo pod tema dvema mejama. Enostavneje povedano: tista podjetja, ki svojim delavcem ne bi mogla zagotoviti takšnega zaslužka, ki ga imamo za še sprejemljivega, in tista podjetja,’ ki ne bi mogla zagotoviti normalnega obnavljanja svojih strojev, bi morala svojo proizvodnjo preusmeriti, tako da bi z izboljšanjem poslovnih uspehov to lahko storila. Za takšno preusmeritev,, za potrebno prestrukturiranje go-: spodarstva pa je seveda marsikaj potrebno. Potrebno je izdelati programe tega prestrukturiranja, potrebno je izdelati njegovo dinamiko In potrebno je seveda zagotoviti tudi finančna sredstva za ta namen. Znano je, da . se v sindikatih zavzemamo za to, da se v ta namen zagotovijo intervencijska sredstva tudi na ravni republike, in to predvsem v okviru sklada skupnih rezerv, kij bo po predloženem zveznem zakonu odslej v republiški pristojnosti. Naj s tem v Zvezi poudarimo, da s prestrukturiranjem v bolj podpremo nadaljnji razvoj tistega dela našega gospodarstva, ki se s svojo sodobno in konkurenčno proizvodnjo ter z moderno 'organizacijo dela že sedaj uspešno uveljavlja na domačem in tujem tržišču. RAZKRINKATI MORAMO ANTI8AMOUPRAVNE TEŽNJE Vprašanje: Tako kot ved- no bodo tudi v prihodnjem letu uspehi našega gospodarjenja v največji meri odvisni od Organiziranih prizadevanj delovnih ljudi, 4a prizadevanja pa bodo nedvomno tem bolj uspešna, čim bolje se bodo proizvajalci povezali in organizirali tudi kot samoupravljavci. Na kaj moramo v sindikatih biti pri tem najbolj pozorni? Odgovor: Ustavni amand- maji so dali delovnim kolektivom možnost, da se samoupravno organizirajo tako, da bo njihova samouprava v največjd meri učinkovala tako glede doseganja poslovnih rezultatov kot tudi glede notranjih odnosov v delovni organizaciji, se pravi, glede opredeljenosti pravic in dolžnosti vsakega posameznika. Ta velika pravica, ki so jo dobile delovne organizacije, pa hkrati pomeni tudi njihovo veliko odgovornost in dolžnost, da se skladno z ustavnimi spremem- Edvard Kardelj v Republiškem svetu l V torek dopoldne je obiskal RS ZSS Edvard Kardelj in imel razgovor z ožjim političnim aktivom republiškega sindikalnega vodstva, ki se ga je udeležil tudi predsednik CK ZKS Franc Popit. Osnovna tema razgovora je bila ocena procesa uveljavljanja določil XV. ustavnega amandmaja v interni zakonodaji delovnih organizacij in ocena vzrokov za odstopanje od osnov, h hotenj ustavnih sprememb. Spričo izredne aktualnosti tega razgovora se je republiški sindikalni svet odločil, da bo avtorizirano gradivo z razgovora izdal v eni izmed prihodnjih izdaj zbirke »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah.« sindikatih ne mislimo na prestrukturiranje proizvodnih zmogljivosti, temveč tudi — neredko ta. Delavska enotnost mu je popa morda tudi predvsem — na prestrukturiranje zaposlenih v smislu zaposlitve na rentabilnih delovnih mestih, v smislu njihove prekvalifikacije in podobno. Kar pa zadeva finančna sredstva za prestrukturiranje, zelo poudarjamo potrebo, da se potrebne rezerve zagotovijo ne samo v republiki, temveč tudi v občinah in seveda v delovnih organizacijah. Naše članstvo ne sme na to pozabiti niti za hip, stalno mora terjati, da se te finančne rezerve zagotovijo in s kritične situacije. Sicer pa men-tem vnaprej omilijo morebitne da vsakdo pozna staro modrost, da je treba za slabe čase dajati na stran takrat, kadar je kaj dajati. Naša posebna skrb za podjetja, ki so v težavah, pa seveda ne pomeni, da ne podpiramo več usmeritve, ki jo je dala refor-rma, namreč da je ekonomsko edino sprejemljivo to, da čim- bami res organizirajo tako, da bo samoupravljanje čim bolje organizirano, čim bolj smiselno in učinkovito. Vemo pa hkrati tudi to, da prepuščanje pravice delovnim kolektivom, da se samoupravno organizirajo v skladu s svojimi specifičnimi pogoji dela in specifičnimi potrebami, odpira tudi možnost Za najrazličnejše koncepte notranje organizacije samoupravljanja, katerih uresničenje bi lahko pomenilo celo korak nazaj v samoupravnem razvoju, ki smo ga že dosegli. Med. temi koncepcijami so najpogostejše politično najbolj nesprejemljive in Za samoupravljanje najnevarnejše različnih ozkih skupin težnje po prilaščanju samoupravnih pravic, ki se skrivajo pod plaščem različnih organov z najrazličnejšimi imeni, ki naj bi bili bojda samoupravni, vse to pa z utemeljitvijo, da je baje samoupravljanje lahko funkcionalno in uspešno samo tedaj, če je odločanje o bistvenih stvareh v rokah »knrnnetentriih« ljudi, to se pravi visoko kvalificiranih strokovnjakov: in vodilnih ljudi v podjetju sploh. Vse takšne težnje je treba identificirati, jih razkrinkati in jih. zatreti v direktni bitki a njimi, sicer se lahko zgodi, da bi v sistemskem smislu napravili korak nazaj glede razvoja našega samoupravnega socializma. Tu in tam, se tudi že pojavljajo teorije, da smo se z ustavnimi amandmaji zaleteli in da zrelost naših proizvajalcev še ni na taki ravni, da bi jim lahko v popolnosti zaupali organizacijo racionalnega in učinkovitega samoupravljanja. Pri tem pa t® »teorije« mimogrede podtikajo še to. da velja pod pojmom; ra' cionalizacije samoupravljanj? razumeti potrebo po zoževanjd oziroma po številčnem zmanjševanju članov različnih organov samoupravljanja, čeprav je znano, da pod to racionalizacijo razumemo nekaj drugega — pa® to, da se samoupravne naloge ih odločanje porazdelijo, tako da bo vsak organ samoupravljanja delal in odločal na tistem področju.in p tistih stvareh, ki ji*1 najbolje obvlada. V BITKO ZA UVELJAVLJANJE STALIŠČ SINDIKATOV! Ne bo odveč, če še enksat poudarimo, da stabilizacija gospodarstva in gospodarjenja n® pomeni samo zagotovitve zdrav® nadaljnje rast; materialnih možnosti naše družbe, temveč tudi pogoj za poglabljanje in krepi' tev samoupravljanja, za trden korak naprej v razvoju naše samoupravne.socialistične skupnosti. Zaradi tega so problemi, katerim smo posvetili ta naš razgovor, tudi zares temeljni prO" blemi gospodarjenja in odnosov v naši družbi sploh; to pa hkrati tudi pomeni, da so to tudi t®' meljni problemi današnjega ih jutrišnjega dela vseh sindika1' nih organizacij in vseh njihovih članov. Tem problemom smo posv^ tili tudi zadnji plenum našeg® republiškega sindikalnega sVel svetila tako rekoč svojo celotn zadnjo številko in s tem da1® možnost vsem sindikalnim aktivistom, da se podrobno seznanijo z mnenjem in s stališči voo' stva slovenskih sindikatov d teh problemov. To bo članstv naše organizacije omogočilo, “ se bo laže znašlo pri odločan] o najpomembnejših vprašanji v svojih delovnih organizacija pa tudi v krajih, kjer živi > dela. Upamo in pričakujemo, n bo gradivo z našega prispevalo tudi k temu, da boh občinske organizacije sindikat® čim bolje pripravile svoje obeh zbore in sprejele čim boljše d lovne programe. Stališča do temeljnih vpr šanj imamo, zagotovili smo, ® se naše članstvo z njimi P drobno seznani, sedaj pa je veda naša najvažnejša nalOa^ da ta stališča uveljavimo praksi, vsi skupaj, vsak P. predvsem tam, kjer dela ih ži _ Če bomo v tem uspeli — v t O P bomo vložili vse svoje moči ^ sposobnosti — potem lahko upamo tudi v to, da bo ^ uspešno razreševali Problem®^ usnešno opravil; naloge, kd čakajo v prihodnjem letu. Kolektiv veletrgovine Mercator praznuje 20. obletnico podjetja »Družile so nas volja, vztrajnost in solidarnost« Naš sestavek velja življenjskemu jubileju enega izmed najuspešnejših trgovskih kolektivov pri nas — 2450 delavcem veletrgovine Mercator Z ustanovitvijo trgovskega podjetja »Živila«, je pred 20 leti 22 delavcev postavilo le misel na papirju, ampak res-temelje sedanjemu Mercatorju. Kdo izmed njih bi tedaj za trenutek pomislil, da bo vanjem na področju vseh vrst nekega dne to njihovo majhno podjetje, ki ni štelo niti za celo današnjo samopostrežno izobraževanja, stanovanjske iz-trgovino, preraslo v velepodjetje in razlilo svojo dejavnost iz ljubljanske kotline na fovnih Razmer1 bddOh0dk V' ^ področje 18 slovenskih občin. Danes ima Mercator 305 modernih prodajaln, lasten uvoz Bistveni del modernega trgo-in izvoz, proizvodno dejavnost, mbderne hladilnice in kompleten inženiring. Letos bodo ki^^aj^časovno^skral^a predvidoma ustvarili 850 milijonov novih dinarjev prometa, po devetmesečnih podatkih Pa so znašali njihovi osebni dohodki v povprečju 1170 N-dinarjev. '‘Družila nas je volja, vztraj-host in solidarnost«, ocenjuje ^0 prehojenih let Adolf Osterc, Generalni direktor. »Od začetka 80 naši delavci občutili, da se 116 morejo na nikogar zanašati, ^•hpak le na lastne moči. Zato •*e . Mercator značilen primer Satnora®tnika. ki je premagoval 1:14 fevoji poti'neštete ovire sam, ^°Sosto tudi za ceno nižjih 0sebnih dohodkov.« £[sTl RAČUNI povezujejo ‘•Nakopravne partnerje Prvi obrisi sedanjega velikega Podjetja segajo v leto 19H1. Te-'taj je tudi Mercator zajel pro-ces integracij. Podjetju se je Pr|pojilo 16 samostojnih trgovskih podjetij, Tovarna mesnih ‘zdelkov, Hladilnica, Emba in hvesta. Interesi enih in drugih bili jasni: s skupnimi denar-cjmi, prodajnimi in kadrovski-zmogljivostmi se bomo imeje razvijali. Njihovj med-,ebojni računj so bili čisti: že-.Tn° tako in tako samoupravno amositojnost, »to« bomo dali, °* dobili. Kar so si pred imte-®'aoij,0 obljubili, to so tudi po- tili. Imamo že preko 2000 m” lastnih prodajnih in skladiščnih površin, ustvarjamo letno 4 milijarde starih dinarjev prometa, medtem ko so bili naši uspehi pred integracijo mnogo, mnogo skromnejši: nismo imeli nobene samopostrežne trgovine, prometa pa le za 60 milijonov starih dinarjev letno.« ® Stane Černe, direktor poslovne enote Polje: »K veletrgovini Mercator smo se pripojili med prvimi. Naš račun je bil — večje možnosti za razširjeno reprodukcijo. Obnovili smo doma- šno stopnjo samoupravne samostojnosti si bomo ohranili? Za kakršno se bomo dogovorili, so odvrnili v nasprotnem taboru. O njihovem samoupravnem življenju pripoveduje Vera Aljančič, predsednica centralnega delavskega sveta: »Vse pripojene enote so ohranile svoje organe upravljanja in dokajšno poslovno samostojnost. V centralne organe upravljanja volijo svoje predstavnike. Naš razvejan samoupravni sistem, ki ustreza velikosti podjetja, pa terja od vsakega delavca, predvsem p« od čla- nika, nakupe, s tem poveča prodajne zmogljivosti, omogoči potrošniku neposreden stik z blagom in razbremeni trgovske delavce. Za takšno prodajo je moral Mercator vzgojiti kader. V zadnjih letih so izdvojili za vzgojo kadrov skoraj 6 in pol milijona N dinarjev. Zaradi tega so izučili več to učencev v gospodarstvu, šolanje so omogočili preko 700 rednim in izrednim slušateljem srednjih, višjih in visokih šol ter zaposlitev praktikantom. Organizirali so 370 strokovnih ekskurzij v različne evropske države k' raznim velikim trgovskim firmam; različnih Seminarjev za prodajalce, blagajničarke, poslovodje, prodajalce tujim turistom itd. se Večina večjih Mercatorjevih prodajaln ima poleg še moderno urejene bistroje ve, koliko bo zaslužil konec meseca, ker sproti ugotavljajo poslovne uspehe. NA POHODU V NOVO USPEŠNEJŠE OBDOBJE Povrnimo se v. poslovno življenje Mercatorjevega kolelcti-va. »-Že desetletje vlaga Mer-‘ catbr vsa razpoložljiva lastna spoštovali. Najbrž je prav ^p^tovanje dogovorov enako-^avnih partnerjev spodbujalo ‘^jetje za podjetjem, da so si “Šali v roko z novim poslov-lrn Partnerjem. Dbiskah smo tri poslovne pred sedmimi, osmimi leti rhostojna podjetja, in vprašali * JIuove direktorje kako pku- ^ajo sadove integracije. j>® Direktor poslovne enote leth13 Adolf Smid: >>V sedmih v ltl. odkar smo integrirani z trgovino Mercator, smo ob-^^i 10 prodajaln, ha novo 4 0 jih zgradili 5. med njimi Ugi^opostrežne trgovine. To je j, “vomno rezultat integracije. flc, maihno podjetje bi težko tla di kredite in zbrali zadost-lastna sredstva' saj naša zelr> a stroka ustvarja vsa leta Up , Majhno akumulacijo. Zato Vsel3vljam°. da so se uresničile ihte tla®e zeije in napovedi ob ^vgracijj. Zanimivo je še to, Ustv^o leto pred integracijo 45 milijonov starih di-^ilii sitia(iov, iani Pa ze 72 JOnov sitarih dinarjev.« si* Franc Cvelbar, direktor po-enote Špecerija: »Kljub Za(j0 nornu nezaupanju danes z tiattlVo;ijstvom ugotavljamo, da Vej;, j® integracija omogočila razvoj, ki ga nismo slu- la vse naše prodajalne, zgradili nove samopostrežne trgovine, načrtujemo nove in nove moderne trgovske hiše. Nagla stanovanjska gradnja na našem območju terja tudi naš delež pri urejanju komunalnega življenja — več moderno urejenih prodajaln.« ZA VEČJE samoupravne PRISTOJNOSTI — VEČJA OSEBNA ODGOVORNOST IN DISCIPLINA Povedali smo že. da so ko-lektivj po poslovnih enotah občutljivi za svoj samoupravni status. Ob vseh integracijah je bilo vselej prvo vprašanje: kak- PAPIRNATE SERVIETE" nov organov upravlj anja osebno odgovornost in discipliniranost v svoji enoti, v odnosu do drugih enot in do celotnega podjetja. To zagotavlja hkrat: dobre medsebojne odnose med enotami in enoto in podjetjem. Dobre medsebojne odnose pa je mimo tega potrebno graditi s popolnejšo organizacijo dela in z doslednim spoštovanjem statutarnih določil in medsebojnih pogodb ter dogovorov. Uspeha podjetja ni mogoče graditi na škodo posameznih enot, kakoi ne more ena enota uspevati na škodo druge ali celotnega podjetja. Posamezne enote morajo predvsem skrbeti za modernizacijo svojega poslovanja, za stimulativno delitev osebnih dohodkov in za strokovni dvlig svojega kadra.« skrb za Človeka in NJEGOVO STROKOVNOST »Zavedamo se, da lahko tvorijo enoten, požrtvovalen kolektiv le ljudje, ki živijo v urejenih življenjskih in delavnih razmerah ter humanih medsebojnih odnosih.« To lepo misel nam je povedal Marjan Pogačnik, direktor splošnega sektorja. Ni pa je udeležilo preko 800 delavcev; raznih seminarjev za vodilne delavce, člane samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij se je udeležilo v minulih petih letih blizu 500 delavcev. Ti in številni drugi zaninivi podatki pričajo, da je v Mercatorju izobraževanje nepogrešljiv del poslovne politike. Za stanovanjsko izgradnjo so v Mercatorju v zadkih letih namenili iz sklada skupne porabe preko 8- milijonov novih dinarjev. Kljub izdatnim sred-vsem delavcem, ki si še urejajo stvom pa niso mogli ustreči svoje stanovanjsko vprašanje. Poudarjajo, da bodo morali izdelati dolgoročni načrt stanovanjske izgradnje za vse podjetje. da bi tako bolj varčno, hkrati pa smotrno trošili namensko zbrana sredstva za stanovanjsko izgradnjo in dodatna sredstva sklada skupne porabe. Pred meseci so si zasnovali nov pravilnik o nagrajevanju. Sistem delitve osebnih dohodkov sloni na rezultatih dela vsakega delavca in uspehih poslovne enote. Vsak prodajalec sredstva v razširjeno reprodukcijo. Svojo trgovsko mrežo je širil premišljeno in načrtno. V Mercatorju so prepričani, da je še mnogo možnosti za večje zajemanje kupne moči domačih prebivalcev in tujih kupcev, saj se Slovenija vse bolj uveljavlja kot turistična dežela in iz leta v leto občutno bogati deviznj priliv. Te možnosti pa bo mogoče izkoristiti le. če bo imela trgovina možnost za najej*. nje investicijskih kreditov. Drugj'pogoj za večjo ekspanzijo trgovine pa je odprtost jugoslovanskega tržišča. Pri tem ne sme biti pomembno, kdo bo opravljal blagovnj promet, ampak mora biti naš osnovni cilj dostopnost dobrin slehernemu jugoslovanskemu občanu. Večina občinskih skupščin že podpira tako blagovno politko, zatrjujejo v Mercatorju, neka* tere pa so še vedno navezane na svoje občinske meje. Kolektiv Mercatorja ima začrtan perspektivni program svojega razvoja. O njc.n ‘nam je pripovedoval Stane Vrhovec, direktor razvojno-planskega sek- torja; »V začetku letošnjega le-t smo sprejeli petletni perspektivni načrt. Prizadevamo si. da bi težko ustvarjeno akumulacijo naložili kar najbolj ekonomično v razširjeno reprodukcijo. Z uresničevanjem sprejetega programa smo začeli že v letošnjem letu. Ko "bo povsem uresničen, predvidevamo 100'% povečanje dosedanjih prodajnih površin in več kot 300 % povečanje sedanjih skladiščnih površin. To bi hkrati pomenilo povečanje prometa od sedanjih 850 milijonov novih dinarjev na milijardo 800 milijonov novih dinarjev. V programu predvidene prodajalne . bomo gradili predvsem v tistih predelih, kamor še ni seglo tržišče z modernimi trgovskimj prodajalnami. Samopostrežne, t-go vi ne, .blagovnice, proizvodne obrate bomo gradili v Ljubljani, Postojni, Tržiču. Beogradu, Idriji, Celju, Novem mestu, Zadobravi, Zadvoru in na Črnučah. Ta program nam je izdatno pomagala uresničiti K-editna banka in hranilnica v Ljubljani.« Tako ocenjujejo ob svoje « jubileju v Mercatc. 'n prehojeno pot. svoj današnji in jutrišnji dan. Želimo, da bi ob prihodnji njihovi obletnici lahko potrdili napoved, generalnega direktorja Adolfa Osterca: »Mercator bo svoJ na j več ji preporod šele doživel v prihodnjem obdobju z uresničenjem široko, vendar realno zasnovanega programa in se razvil v eno izmed najmočnejših in najčvrstejših trgovskih podjetij v Sloveniji in Jugoslaviji. To je skupna želja vsega kolektiva, ki mora v prihodnje napredovati, ne da bi moral svoj napredek graditi na račun osebnih dohodkov.« I. VRHOVČAK POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce. na krvni obtok in prebavo. NAGEL VZPON PODJETJA VOZILA GORICA JE PREDVSEM PLOD DOBREGA GOSPODARJENJA !N UVAJANJA NOVIH PROIZVODOV radovednosti, pozneje po prepričanju« Veliko zaupanje pri svojih odjemalcih, in na trgu sploh, si je pridobilo go-riško podjetje Vozila Gorica šele v zadnjih letih. Medtem ko so v začetku jugoslovanska transportna podjetja vključevala v svoj vozni park priključna vozila tega podjetja le »iz radovednosti«, je pozneje povpraševanje po izdelkih Vozil Gorica močno naraslo, predvsem na račun sodobne konstrukcijskih in funkcionalnih rešitev ter nadvse uspelih preizkusov novih priključnih vozil... Novogoriško podjetje Vozila Gorica je bilo ustanovljeno pravzaprav šele ob koncu leta 1961 kot industrijsko podjetje za proizvodnjo in prcdaijo specialnih vozil, prikolic, prekucnik prikolic, polprikolic in cistern s črpalnimi agregati za prevoz vseh vrst tekočin. Vendar, ker se je podjetje razvilo v bistvu iz nekdanjega obrtnega podjetja »Avtoobnova«, je slavil delovni kolektiv Vozila Gorica minulo leto Že svoj 20. rojstni dan! Hitra rast podjetja v proizvodnji specialnih vozil in vseh vrst prikolic je zahtevala čim-hitrejšo preusmeri tev v novo proizvodnjo in določitev novega proizvodnega programa. Zato je podjetje do leta 1963 postopoma opustilo izdelovanje nadgradenj avtobusnih karoserij. V letu 1964 pa je opustilo tudi izdelovanje nadgradenj gasilskih orodnih in kombiniranih vozil ter izdelovanje kabin za tovorna vozila. S tem je bil v skladu z delitvijo dela in specializacijo drugih podobnih podjetij v Sloveniji v celoti zamenian prvotni tradicionalni proizvodni program bivšega podjetja »Avto-obnova«, čeprav niso njegovi proizvodi nikoli in v ničemer zaostajali za podobnimi proizvodi iz uvoza. VOZILA GOBICA EDINI PROIZVAJALEC »TRD EX« KOLESNIH OBROČEV V JUGOSLAVIJI Zaradi potreb nenehnega prilagajanja notranje organizacije podjetja potrebam novega proizvodnega programa in tehnološkega procesa v proizvodnji, je bilo treba pogosto reorganizirati posamezne proizvodne enote in strokovne službe v podjetju. S postopnim opuščanjem izdelovanja avtobusnih nadgradenj, je podjetje postopoma tudi ukinjalo posamezne delovne enote v karoserijskem obratu. S tem v zvezi je bilo potreba posamezne delavce ukinjenih enot razporediti na druga delovna mesta, jim omogočiti priuči-tev na drugih delovnih mestih V zvezi z osvajanjem proizvodnega programa vseh vrst priklopnih cestnih vozil in velikim povpraševanjem kupcev po kolesnih sestavih »trilex<- iz uvoza, ja začel razvojni oddelek s poizkusi in pripravama tehnoloških postopkov za domačo proizvodnjo »tridelnih kolesnih sestavov- in s tem po dolgih pripravah tudi uspel. Zaradi potrebe po razširitvi proizvodnega programa tudi na izdelavo trodelnih kolesnih sestavov za cestna vozila, za kate-, ra so bila dotlej vsa avtopre-vozna podjetja v Jugoslaviji odvisna od uvoza, je delavski svet podjetja konec januarja 1964 sprejel sklep o ustanovitvi samostojne obratne enote za proizvodnjo kolesnih sestavov za cestna vozila.' RAZŠIRITEV PROIZVODNIH KAPACITET Kolektiv Vozila Gorica uživa velik ugled predvsem pri podjetjih, ki živijo od špedicije in prevozov težkih tovorov. Vozila Gorica izdelujejo namreč in prodajajo tovorne prikolice in polprikolice z nosilnostjo od 8 ton dalje in cisterne z različno prostornino. Glede na to, da je podjetje zraslo tako rekoč iz večje remontne delavnice, kj ni imela zavidanja vrednih perspektiv, je bila preusmeritev na nov poslovni predmet več kot nujna. Trajala je sicer več let, vendar, sodeč po današnjih rezultatih, so obrodila prizadevanja bogate sadove. »Vrh v akumulatlvnosti so dosegla Vozila Gorica leta 1966, ko smo z upoštevanjem obrata v gradnji ustvarili 624 milijonov starih dinarjev skladov. Ker so potrebe tržišča narekovale nagel nadaljnji razvoj, smo seveda vlagali pretežni del prigospodarjenih sredstev v razširitev proizvodnih kapacitet. Odločitev je bila nujna, če smo se želeli obdržati na domačem tržišču. .«, so nam pred dnevi pojasnjevali v tej goriški delovni organizaciji. VODILNA VLOGA V SPREMLJAJOČI AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Številke kažejo, da prevzemajo danes Vozila Gorica vodilno vlogo v tako imenovani spremljajoči avtomobilski industriji. Delež prozvodnje podjetja Vozila Gorica znaša na jugoslovanskem trgu priključnih vozil blizu tretjino vseh prodanih prikolic in polprikolic. Podjetje Vozila Gorica, ki se je vodilno vlogo v 75 % cistern in nizko nosečih prikolic, za trodelne kolesne obroče pa je podjetje sploh edini proizvajalec fc>ri nas. Naj povemo, da se povpraševanje po pri-ključnih vozilih pri nas iz leta v leto veča. Na osnovi analize domačega in tujega trga predvidevajo v Gorici, da bodo dosegli optimalni obseg proizvodnje v letu 1970, ko bo znašala vrednost proizvodnje več kot 8 milijard starih dinarjev. »Nagla rast podjetja je plod dobrega gospodarjenja in uvajanja novih proizvodov, ki so osvojili tržišče ...«, so nam pripovedovali v Vozilih. »Celotna jugoslovanska industrija prikolic že nekaj let uspešno povzema zahodnoevropske kasične sisteme proizvodnje. Storiti korak naprej na tem področju, kar si predvsem želijo transportna podjetja, pa seveda ni bila lahka naloga. Vemo. da sta ameriški in tudi nemški transport, ki temeljita na solidnej-ših- transportnih sredstvih, daleč pred drugimi v svetu. Zato jima skušamo vsi slediti, kajti dohiteti ju sploh ne moremo .. so nam povedali v Vozilih. SELEKCIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA S postopno rastjo podjetja so se pokazale težnje po uveljavljanju podjetja tudi Izven takratne osnovne dejavnosti, vendar še vedno na istem področju brez resnih teženj, da bi nova proizvodnja s časom postala dominantna v podjetjih. Po vselitvi podjetja v nove prostore, Je bila opravljena tudi delna selekcija proizvodnega programa, ki je postopoma trajala do leta 1963. Podjetje se je v tem času prvič resneje spustilo v konkurenčni boj, da bi lahko plasiralo nove, doslej nepoznane tipe prikolic, čeprav je skromna proizvodnja pet do sedem kosov prikolic mesečno v začetku težko našla kupca. Iz te proizvodnje se -je razvila sedanja z več kot 40 prikolicami mesečno, ki jih po tehnčnih rešitvah in kvaliteti lahko uvrščamo med najboljše ... Ker je po eni plati v letih 1963 — 1964 proizvodnja stalno rasla, po drugi pa so se zahteve trga poostrile, je prišlo do reorganizacije prodajnega sektorja in njegove prilagoditve dejanskim tržnim zahtevam. Tako je bil ustanovljen izvozno-uvoz-ni oddelek, določeni so bili predstavniki v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, 'nastala je delitev dela v samem prodajnem sektorju. Zaradi teh sprememb in zaradi kadrovskih iz- razvilo iz bivšega obrtnega podjetja »Avtoobnova«. prevzema dane« tako imenovani spremljajoči avtomobilski industriji boljšav je prišlo do sistematične obdelave trga, tako da si je podjetje na domačem trgu pridobilo vidno mesto in velik del stalnih kupcev. ZNOVA KORAK NAPREJ V KONSTRUKCIJSKIH IN FUNKCIONALNIH REŠITVAH Vprašanj, s katerimi so se sre-čeviali mladi strokovnjaki v Vozilih Gorica, torej ni bilo malo. Težko je namreč skonstruirati sodobno, kupčevim zahtevam primerno, priključno vozilo, obenem pa trpeti pomanjkanje kvalitetnega materiala in strojev. V podjetju so napravili potrebne analize stroškov vzdrževanja priključnih vozil in spoznali da je vzdrževanje klasičnih priključn h vozil razmeroma drago in da je to eden izmed razlogov, da se kupci dokaj neradi odločijo za nakup teh vozil. » 'skus, ki smo ga začeli pred približno tremi leti, je po letu in pol intenzivnega študija in dela ter večkratnih preizkušenj popolnoma uspel. Nova prikolica — polprikolica — je že po zunanjem videzu nekaj čisto ne- športna podjetja, ki prehajal0 na intenzivnejše gospodarjenj® VNAPREJ PRODANA PROIZVODNJA Razvoj podjetja, ki je hi' morda zaradi potreb tržiš®3 prehiter, je seveda prinašal ta dj nekatere probleme. Kljub s®' lidnemu in rentabilnemu posl0! vanju vprašanje nelikvidne®^ n, obšlo tega goriškega pcdjet. ja. Ob povečani proizvodnji velikih vlaganjih v moderni^3' cijo proizvodnje ter v strokov ni kader je prišlo tud-j do pr0’ blema nezadostniih obratrii'1 sredstev. Čeprav rezultati poslovanj3 niso ostali neopazni bančni1^ ustanovam, podjetju le nj nS' pelo zagotoviti dovolj sredste'^ za kreditiranje kupcev in se z3‘ radi tega srečuje včasih s Prr cejšnjimi problemi, saj nekat_e' ra konkurenčna podjetja la2® dobijo potrebne kredite ko Vozila Gorica. »Znano je, da . se pojavlja v svetu prav v avtomobilski indj1' striji splošna konjuktura. je eden izmed vzrokov, da 'e naša proizvodnja kljub vsem0 prodana že za nekaj tromes®' Kiper prikolica z nosilnostjo 18 ton, izdelana v Vozilih Gorica vega. Izboljšav ni malo. Prikolica je tudi lažja in nižja od klasičnih, kar je seveda pomembna prednost predvsem za transporterje, ki vozijo v mednarodni špediciji. Z manjšimi spremembami lahko prilagodimo prikolico tudi Zc paletnj transport. To so novosti, ki so vsekakor dragocene za tran- čij vnaprej. Problem, ki je bil pred let, še neznan, ie^ tem, da stalne odjemalce mnoge naročnike s težavo za3 vodjimo, saj so proizvod zmogljivosti manjše od poVP^. Sevanja...-«, so povzeli naš govor predstavniki podje1,J Vozila Gorica. Najkoristnejše darilo za šoferja N varnostna pas llllll!llll!lllllllll!!iill!!ill!i!l!llllllllll!lll!!l!lllllllll!llllllllllllll!lllll!lllllll!!l!llllllllll!l>lllllll!llllllllllll!ll' !l!ll!lllll!llllllll!!ll!llllllllll!llllllllllllll!IIIHi!l!llllllllllll GARANTIRANO 0 prvovrstna izdelava, preizkušena kakovost • enostavna vgradnja • funkcionalnost • konkurenčna cena VARNOSTNE PASOVE IZDELUJEMO ZA VSE TIPE OSEBNIH AVTOMOBILOV V prodaji so v vseh prodajalnah Slovenija avta. Volana, Avto-moto Celje* Ferromoto Maribor ali neposredno pri proizvajalcu TOVARNI AVTOOPREME PTUJ RAJŠPOVA 16 — telefon 77-016 l!l!!llllllllllllllll!lllllll!lll!!lllllllll!!ll!IW iiiiiisiiiiiih1111" O LESNOINDUSTRIJSKEM PODJETJU Novost v izgradnji industrijskih proizvodnih hal @ Nova tovarna pohištva Aiples v Železnikih, ki jo gradijo gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane, Tako bo izglodala nova tovarna pohištva Alplesa iz Železnikov Kemooprema Trebnje in Termika iz Ljubljane, predstavlja zadnji dosežek industrijske gradnje tovrstnih objektov pri nas in v svetu ® Veliki pri- # hranki v ceni na kvadratni meter površine in v času izgradnje »Da vtam bo vsa stvar bolj jasna, naj povem, da je celotni dohodek v naši tovarni pred sedmimi leti žrršal komaj 834 milijonov S dinarjev, potem ko smo v letu 1967 zgradil} novo žago, se je ta povzpel že na blizu 3,5 milijarde S dinarjev jn leta 1973. ko bo nova tovarna pohištva v polnem pogonu, računamo, da bo naš celotni do- Tako kot mnoga naša podjetja, se je tudi podjetje Alpiles iz Železnikov v Selški dolini °dločilo, da poveča proizvodnjo. Zato je pred dvema mesecema začelo z gradnjo nove tovarne Pohištva. Z novo tovarno pohištva, ne bodo samo povečali Proizvcdtnje in produktivnosti, haarveč bodo v podjetju zaposlili tudi blizu 200 novih delav-oev, kar je danes, ko se tu in tam pojavlja brezposelnost, zelo razveseljiva novica. Nova tovarna pohištva bo kolektiv Alplesa veljala nič Planj kot 3 milijarde S dv„rjev. »Pretežni del sredstev za to investicijo bomo prispevali sami,-« je v razgovoru povedal Janez Ster, direktor tovarne. "■Denar pa nam bodo posodili tu-9°renjska kreditna banka, občinska skupščina v Škofji Loki in naši poslovni partnerji v Zahodni Nemčiji ter Italiji. Računamo, če bo gradnia nove tovarne tekla tako kot sedaj, da bo ta zgrajena že do konca Prihodnjega leta.« »Kaj pravzaprav pomen; za Vaš kolektiv nova tovarna Pohištva?« Strojna oprema, ki jo bodo montirali v novi tovarni pohištva Alplesa v Železnikih, je zadnji dosežek tehnike na svetu na tem področju hodek znašal že nad 10 milijard S dinarjev.« NOVI KADRI — NOV PROIZVODNI PROGRAM Vzporedno z gradnjo nove tovarne pohištva v Alplesu ne držijo križem rok glede usposabljanja novih kadrov za novo in povečano proizvodnjo lesnoindustrijskih izdelkov. »V ta namen že zdaj _.ipen-diramo 64 naših delavcev ter Študentov in dijakov na najrazličnejših strokovnih šolah in fakultetah. ' Ustanovili simo tudi lastni oddelek srednje tehnične šole, kjer se imajo možnost šolati naši kvalificirani delavci, ki so zaposleni v sedanjih obratih tovarne. Vsi. ki se bedo potrudili in si pridobili s šolanjem še dodatne kvalifikacije, bodo lahko postali organizatorji proizvodnje v novi tovarni...,« je pojasnil Janez Ster. Q Kakšen bo vaš proizvodni program po dograditvi tovarne pohištva? Na to 'vprašanje je odgovoril inž. Tone Tavčar, vodja razvojnega oddelka v tovarni: »Po izgradnji tovarne pohištva bo naš proizvodni program obsegal še naprej žaganje vseh yršt lega, izdelovanje zabojev in elementov stavbenega pohištva. Še naprej bomo v velikih serijah izdelovali tako imenovano fonsko pohištvo, to je radijska in TV ohišja ter ohišja za glasbene skrinje. Novost v proizvodnem programu pa bo pro- izvodnja najrazličnejšega sodobnega omarskega pohištva.« LEGITIMACIJA NOVE PROIZVODNE HALE Nova proizvodna hala, v kateri bo dobila svoje mesto nova tovarna pohištva, bo imela pokrite površine 16.128 m2. Od te površine bo odpadlo za proizvodne prostore 11.524 m2, za skladišča surovin, gotovih izdelkov, nakladalno in razkla-dalno rampo 4224 m2 površine. »Sama gradnja nove proizvodne hale predstavlja pri nas v nekem smislu revolucionarno novost v gradnji tovrstnih objektov,« je nadaljeval vodja razvojnega oddelka. »Novost je v tem, da bo jeklena konstrukcija hale zgrajena iz HOP (hladno oblikovani profili) profilov.« @ Kako ste se pravzaprav odločili za tak način gradnje? »Potem ko smo dobili vrsto ponudb od številnih projektantskih organizacij, smo se na koncu dogovorili s projektantom inž. Markom Kosom iz Ljubljane. Ta nam je pokazal najnovej-še dosežke sodobnega industrijskega načina gradnje z novimi elementi, to je z omenjenim; HOP profili. Prednost konstruk-,cije s HOP profil; pred klasično gradnjo je v tem, da jse dajo s tem doseči izredno lahki gradbeni elementi. Za primerjavo naj navedem, da s HOP profili porabimo na kvadratni meter hale le 15 do 17 kilogramov jekla, pri klasični gradnji pa bi porabili na kvadratni meter najmanj 27 do 35 kilogramov jekla. Kar je naj bistvene j še, je obdelava elementov pri novem načinu gradnje s HOP profili časovno neprimerno krajša kot pri klasični ' gradnji jeklenih konstrukcij. Pri tem načinu gradnje namreč odpade klasično varjenje in uporabljamo le varilne aparate za tako imenovano punktiranje« je pojasnil inž. Tone Tavčar. S tem ko se je kolektiv Alplesa odločil ža tak način gradnje ■ novih proizvodnih prostorov, bo prihranil tudi mnogo denarja. Za kvadratni meter same proizv dne hale bodo od-; šteli le 40 starih tisočakov, sicer bi morali odšteti več kot 70 starih tisočakov. Celotna hala, se pravi s sanitarijami in vsemi omenjenimi spremljajočim; prostori pa bo veljala le 869 milijonov S dinarjev, ostala- sredstva so namenjena za stroje in opremo. »Ob koncu bi rad posebej poudaril kvaliteto del, ki jih opravljajo podjetja Tehnika iz Ljubljane (gradbena dela), Kemooprema iz Trebnjega (jeklena konstrukcija hale) in Termika iz Ljubljane (izolacije in instalacije). Ta kvaliteta je na takšni višini, da se lahko kosa z delom vsakega tujega tovrstnega gradbenega podjetja. Prepričan sem, da bodo vsi trije delovni kolektivi s takšnim, izredno poceni in obenem kvalitetnim načinom gradnje industrijskih proizvodnih hal dosegli na domačem trgu še lepe poslovne uspehe,« je dodal direktor Janez Ster. MILAN 2IVKOVIČ EMO IZ CELJA Letošnje leto praznuje podje-lJe EMO iz Celja 75. obletnico 0O3toja. V tem obdobju je do-^glo solidne uspehe tako na do-v^čem kot na tujem trgu in je »anes med največjim; podjetji .^vinsko-predelovalne industri-jp v Jugoslaviji. Pr; širjenju hadaljnjih možnosti plasmaja Jelkov na domačem in tujih rS|h se čedalje bolj prilagaja in P^lužuje modernih metod in PDJemov, na področju proizvod-.le, _ komerciale in propagan-^ svojem proizvodnem pro-ern1*"^ vrsto izdelkov od J^jlirane, pocinkane in alu g, sode, sanitarne in gospodinj-12e opreme, toplotnih naprav, odpreskov in koles za motoma vozila, vse vrste orodij za serijsko proizvodnjo in opravlja usluge emajliranja, pocinkanja in predelave pločevine. V proizvodnem programu pa podjetje daje čedalje večji poudarek področju ogrevanja, kamor štejemo kotle za centralno in etažno ogrevanje, radiatorje ter peči za sobno ogrevanje na olje in premog. Danes je podjetje soliden proizvajalec sobnih peči, ki jih poznamo pod imeni: EMO-3, EMO-5, KAMIN EMO -5, EMO-6 in EMO-8. Pisati o pečeh podjetja EMO, bi bilo enostransko, če bi pri tem upoštevali samo mnenja proizvajalcev. Zato smo zbrali tudi nekaj potrošnikov. Njihovo mnenje je lahko edino merilo Za objektivno oceno kvalitete: ® Emil Greksa iz Gložana v Bački piše: »Dovolite, da vam čestitam za vaše odlične izdelke. Kupil sem peč na olje EMO-5 in priznavam, da je odlična«. © Biljana Jeftič iz Beograda pravi: »EMO-5 je več kot čudovita In več kot topla. Je pravi tovariš in prijatelj. Prisrčna vam hvala za tako dobro peč.« ® Jožica Oblak iz Črnomlja: »V hiši imamo oljno peč EMO-8 in smo z njo zadovoljni, zato bom vaše izdelke vsakomur priporočala.« $ Ivo Franki iz Bihača pa pravi: »Dovpltte mi, da izkoristim to priložnost in izrazim svoje veliko zadovoljstvo nad vašim izdelkom — sobno pečjo na olje EMO-5. Peč se ne odlikuje samo po zelo lepi konstrukciji, ampak tudi — ob upoštevanju vaših navodil za ravnanje — odlično deluje, zato bom to vašo peč vedno in vsakomur priporočil.« Q Maks Geč iz Maribora meni: »Z vašo pečjo (KAMIN EMO-5) sem zelo zadovoljen, daje veliko toplote, prostoru pa lep izgled, tako da si jo stranke, ki me obiskujejo, z zanimanjem Ogledujejo in pravijo, da jo bodo tudi one kupile ...« • Enako meni Jože Sepec iz Rogaške Slatine: »S KAMINOM .sem tako zadovoljen, da nafcup takšne peči priporočam tudi drugim.« Tako pravijo potrošniki EMO peči. Takšna In podobna pisma prihajajo vsak dan, Razumljivo je, da prihajajo poleg takšnih pisem tudi napotki in tudi kritike. Marsikaj bo potrebno še urediti, predvsem izboljšati kvaliteto dela servisov, izobraziti trgovske delavce, da bodo pravilno razlagali delovanje posameznih izdelkov itd. I Delovni kolektiv čestita fE~ občanom in potrošnikom 7 ob dnevu republike! EMC v' J yV\«CVVVN^V\A/VN/VVVV\A/VN« ..Ppllife KAMIN EMO-5 EMO-3 EMO-5 EMO-8 DVOJNI POMEN GESLA ZREŠKIH KOVAČEV: »POMAGAJ SI SAM IN UNIOR TI BO POMAGAL« k W m/ Naslov, ki so si ga izbrali zreški kovači za ponudbo pomembnega dela svojega proizvodnega programa — »Unior« orodja, ima mnogo globlje vsebinske korenine, kot zgolj reklamno geslo. Bridke izkušnje v bližnji preteklosti, ko so zreški kovači že mislili, da bodo morali po 50 letih kovanja utišati svoja kladiva in pogasiti žerjavico, so jih naučile več kot vsa dotedanja življenjska šola: nihče ti ne bo pomagal iz težav, če boš čakal na pomoč križem rok; le z lastnim delom in znanjem boš znova shodil. Ta neizprosen življenjski zakon je toliko star, kot je star razvoj človeške družbe. V poslovnem svetu, novih ekonomskih tokovih, ki se jim izroča tudi naše družbeno življenje, pa je dobil še mnogo bolj jasne obrise. Zreški kovači so ga občutili na lastni koži. Še pred dobrim letom so bili za konjiško komuno »ne bodi ga treba«. — Kdo se bo prijazno nasmehnil kolektivu, ki je zavozil v izgubo, in mu nosil družbeno pomoč, če nima hkrati jamstva, da tudi njegovi milijoni ne bodo splavali po vodi. Zrečam pa so si znali vnovič pridobiti naklonjenost družbe. Kako? »Pljunili smo v roke,« porečejo robato. »Začeli smo se učiti pri drugih in pošteno delati.« Cesar niso znali sami napraviti, so si ogledali pri sosedu. Ce pri njem niso vsega izvedeli, so se napotili v svet k sorodnim, uspešnejšim proizvajalcem. Poleg kakovostnega dela so se navzeli tudi dobrih poslovnih navad. Kupci so jeli sami prihajati. Naročali so več, kot so lahko zreški kovači ob dotedanjem delu napravili, zato je bilo potrebno delati s pametjo, dobro in hitro. Obračun takega dela je bil bogat: za spremembo od lani, ko je bilo za tri milijone 500 tisoč novih dinarjev izgube, so letos že ustvarili 2 milijona 500 tisoč akumulacije. S 1. novembrom pa so tudi osebne dohodke zvišali za 15 % in se v povprečju že približujejo 1000 novim dinarjem osebnih dohodkov. Rane minulega obdobja se trdovratno celijo, zato tudi osebne dohodke zvišujejo po- časneje, kot bi jih, če bi njihova enoletna rast slonela na bo- gatejši dediščini poslovnih let. minulih dveh Svojo prihodnost gledajo skozi rožnata očala. Proizvodni program bodo usmerili na povečan1 obseg proizvodnje odkovkov in znatno povečan program ročnega orodja. Računajo, da bi že prihodnje leto proizvodnjo podvojili, leto kasneje, 1971. leta, pa celo početverili. Tržišče za svoje izdelke bodo iskali tudi izven meja, ker bi radi z velikimi serijami tudi povečali rentabilnost. »To je naša bližnja prihodnost,« razlagajo. »Ce jo bomo Znali izrabiti in realne načrte tudi izpolniti, potlej se bomo že lahko postavili z organizacijo, ki je ne bodo mogla omajati tudi večja konjunkturna nihanja v domačem, gospodarstvu in gospodarstvu tujine.« Perspektivne načrte bodo uresničevali z večjim številom zaposlenih, s posebno skrbjo za življenjsko raven delavcev, z vzgojo strokovnih kadrov in povečano mehanizacijo. Delo z modernimi strojnimi napravami samo po sebi sili v izpopolnitev kadrovske strukture, v večje zaposlovanje, kvalificiranih delavcev, prekvalifikacijo zaposlenih in zmanjševanje števila nekvalificiranih delavcev. Številke pa Sredi zelenih gozdov in polj si zreški kovači kujejo svojo še boljšo prihodnost napovedujejo take spremembe: letos 'bodo predvidoma dosegli za 45 milijonov bruto produkta; leta 1972 pa predvidevajo že 100 milijonov novih dinarjev. Osebni dohodki pa bi se v prihodnjem letu povzpeli v povprečju na 1250 N-dinarjev. Osebne dohodke in sploh naložbe v življenjski standard zelo poudarjajo v Kovaški industriji v Zrečah. Končno so osebni dohodki, med drugim, bili osnovni vzrok za zelo zrahljane medsebojne odnose pred dobrim letom. Cez mesec, dva, se bodo začeli pripravljati na prehod iz prisilnega upravljanja na samoupravno gospodarstvo. Do tedaj morajo, kar je vse hvale m priznanja vredno prizadevanje prisilne Uprave, ustvariti solidne temelje novi samoupravi. Mimo materialne osnove za nadaljnji razvoj podjetja in solidnih osebnih dohodkbv pa morajo te temelje postaviti delavci sami z zavestno pripravljenostjo slehernega zreškega kovača za zrelo, odraslo samoupravno gospodarstvo. I. V. Pred pefnajsfimi leti se je v Novem mestu iz majhnega farmacevtskega laboratorija porodila sedanja tovarna zdravil »KRKA«, ki je danes že na tretjem mestu v jugoslovanski farmacevtski industriji. Naj to izredno dinamično rast ponazorimo s podatkom, da je »KRKA« leta 1966 ustvarila 60 milijonov novih dinarjev bruto produkta, letos pa bo dosegla že približno 230 milijonov novih dinarjev proizvodnje; to pomeni v treh letih skoraj štirikratno povečanje proizvodnje. Pri tem pa je seveda treba poudariti, da je novomeška tovarna zdravil »KRKA« vsa leta izgradnje vlagala veliko sredstev v modernizacijo proizvodnje in poslovanja. Tako je tovarna postopoma prešla od obrtniške in maloserijske proizvodnje do moderne in na znanstvenih osnovah urejene tehnologije. Začeli so z majhnim izborom far- . macevtskih izdelkov, zdaj pa tečejo v »KRKI« že štiri zvrsti proizvodnje. Leta 1960 so na novi lokaciji v Ločni zgradili prvi objekt za proizvodnjo farmacevtskih surovin s pomočjo kemijske sinteze. Sedem let kasneje je zrastel tu že novi objekt za proizvodnjo antibiotikov na fermenta-tivni osnovi. Lani pa so uvedli še proizvodnjo kozmetičnih in tehničnih izdelkov. Tako obsega »KRKIN« proizvodni program zdaj že približno 350 različnih farmacevtskih, kozmetičnih in drugih proizvodov. K doseženim uspehom pa je nedvomno veliko pripomogel tudi institut za raziskave in razvoj, ki deluje v sklopu podjetja. Naj povemo, da vlaga »KRKA« kar 5 odstotkov letnega bruto produkta v raziskovalne dejavnost in da je institut doslej prijavil že več kot 25 lastnih patentov s področja farmacevtske in kemijske industrije. Prav tako je tovarna prek svojega instituta poslovno povezana z vrsto drugih institutov, univerz in klinik v domovini in tujini. »KRKA« sodeluje z 8 znanstve- OKNA v/RATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT ribnica nimj ustanovami v tujini, medtem po poslovno tehnično sodeluje kar s 16 svetovno, znanimi firmami s področja farmacije, kemije in kozmetike. PETINA ZAPOSLENIH Z VISOKO IZOBRAZBO Razen vlaganj v raziskovalno dejavnost pa tovarna že vsa leta obstoja skrbi tudi za ustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ki morajo biti kos tako zahtevnemu raziskovalnemu delu kot modernim tehnološkim postopkom. Med skoraj 1100 zaposlenimi ima v »KRKI« kar petina visoko strokovno izobrazbo. Do tako ugodne strukture zaposlenih je podjetje prišlo z načrtnim štipendiranjem mladih strokovnjakov prav v času, ko so se številna druga podjetja, zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, štipendiranju odrekla. Doslej je novomeška tovarna zdravil štipendirala že več kot 220 mladih ljudi, kar pomeni, da si je pravzaprav sama vzgojila svoj strokovni kader. medtem ko zdaj štipendira še 75 bodočih strokovnjakov. DELAVSKA ENOTNOST St. 48-49 — 29. novembra STROKOVNOST, SPOSOBNOST IN PRIZADEVNOST, TO SO ADUTI, KI ZAGOTAVLJAJO TOVARNI ZDRAVIL KRKA NENEHEN VZPON i Tretji v jugoslovanski farmacevtski industriji EKSPANZIJA NA TUJA TRŽIŠČA »KRKA« pa ni znana samo na domačem tržišču, pač pa so njena zdravila že 1963. leta našla prve kupce tudi v tujini. Takrat je iztržila prvih 20.000 dolarjev. Izvoz se od tedaj iz leta v leto povečuje, tako zdaj izvažajo že v več kot 20 dežel na vseh celinah sveta. Lani so iz- ' vozili za 3,300.000 dolarjev, letos pa bodo že presegli 5 milijonov dolarjev izvoza. Od tega bodo pojovico izvozili na tržišča s konvertibilno valuto. Izvoz se povečuje v Sovjetsko zvezo. in nekatere druge vzhodne države, čedalje bolj pa se uveljavlja »KRKA« tudi v Afriki, Aziji in Ameriki, medtem ko na Zahod prodira predvsem z antibiotiki in zdravilnimi zelišči. Sedaj izvozijo v »KRKI« že 30 odstotkov svoje proizvodnje. Izreden razmah predvideva novomeška tovarna zdravil »KRKA« v prihodnjih letih, ko bo vložila v izgradnjo tovarne še novih 85 milijonov dinarjev. Približno petino potrebnega de- , nar ja bodo investirali iz lastnih 1 sredstev, za ostalo pa bodo dobili posojila pri bankah in pri nekaterih tujih poslovnih partnerjih. S tem denarjem bodo predvidoma v prihodnjih dveh letih zgradili na novi lokaciji v Ločni obrat za proizvodnjo tablet, rekonstruirali bodo obrat antibiotikov, zgradili obrata za ga-lensko proizvodnjo in proizvodnjo aerosolov, povečali energetsko bazo, zgradili centralno skladišče in skladišče za vnetljive tekočine z butansko postajo. ur^’1* hleve za živali, nabavili! čicfMne nar ra ve za industrijske odplake, uredili obrat Za vzdrževanje strojnih naprav, zgradili nove prostore instituta za raziskave in razvoj podjetja ter uredili mehanografski center po ameriškem IBM sistemu. Vrednost proizvodnje bo po izgradnji novih objektov dosegla blizu 500 milijonov novih dinarjev, kar pomeni več kot enkratno povečanje sedanje proizvodnje. Ob tem pa se bo seveda povečal tudi izvoz od sedanjih 5 na dobrih 8 milijonov dolarjev. VIŠAJO STANDARD SEBI IN DRUGIM Ko bodo v prihodnjih letih v Ločni zgradili tudi upravno stavbo podjetja, bodo hkrati poskrbeli še za objekte družbenega standarda. Urediti nameravajo sodobno kuhinjo z delavsko restavracijo, zdravstveno ambulanto ter družabne prostore in prostore za izobraževalno dejavnost kolektiva. Sicer pa podjetje že zdaj razmeroma dobro skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev svojih delavčev. Rešuje pa tudi stanovanjske probleme, saj ima zdaj že več kot 60 lastnih stanovanj za svoje delavce in uslužbence, medtem ko je za letos in prihodnje leto delavski svet podjetja odobril več kot 3 milijone novih dinarjev za gradnjo stanovanj. Ob koncu velja zapisati, da ima tovarna posluh, tudi za širše probleme in večkrat prispeva denar za reševanje raznih dejavnosti izven tovarne. Skratka, tovarna zdravil »KRKA« veliko pomeni ne samo za novomeško občino, ampak za vso Dolenjsko, saj se s svojo izredno hitro ekspanzijo v zadnjih letih uvršča med vodilna podictio na celotnem dolenjskem obm«”iu. R S. Oddelek za proizvodnjo antibiotikov v Krki 1969 PRED OTVORITVIJO NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV V JELOVICI Dokončno izoblikovan proizvodni program Uubljanski investicijski zavod, Ljubljana, Beethovnova 11/ t/l RAZPISUJE ODDAJO POSLOVNIH POVlfŠIN NA PLOŠČADI BORISA KRAIGHERJA V LJUBLJANI, ki je po generalnem urbanističnem načrtu mesta predvidena kot jedro -mestnega središča in se nahaja med Titovo in Miklošičevo cesto ter med Dalmatinovo in Čopovo ulico. POD NASLEDNJIMI POGOJI: I. Oddajajo se naslednje poslovne površine — ca. m2: Od letos do prihodnjega leta bodo v Jelovici potrojili vrednost proizvodnje - ; Obisk v škofjeloški Jelovici, kvarni stavbenega pohiištva in ^ontažnih hiš, je znova potrdi, da ugled kolektiva, ki sloni predvsem na zavidljivo Visoki kvaliteti izdelkov, upravičeno iz leta v leto raste. Medtem, ko je bila Jelovica ^ana širšemu krogu ljudi do nedavnega predvsem po svojih kvalitetnih montažnih stanovanjskih hišah, slovi danes to-yarna tudi po industrijski pro-Izvodnji sodobnega stavbenega Pohištva. >vV začetku leta 1967 je naš kolektiv osvojil nov proizvodni Program ..nam je pred dne-yi pripovedoval Janez Hude, komercialni direktor Jelovice. ^Odločil; smo se, da obdržimo Proizvodnjo stavbenega po-ništva in montažnih hiš. pro-l2vodnjo ostalega pa počasi nPUstimo. Za proizvodnjo našega stavbenega pohištva je značil- 7 milijonov novih dinarjev. Dve leti pozneje je narasla že na 18 milijonov, medtem ko predvideva letošnji plan proizvodnjo stavbenega pohištva v vrednosti 30 milijonov novih dinarjev. Prihodnje leto, ko bodo polno izkoriščene nove kapacitete tovarne, bo poskočila vrednost proizvodnje stavbenega pohištva že na 70 milijonov, kar nedvomno pomeni za škofjeloško Jelovico nov, pomemben korak naprej pri realizaciji smelih načrtov. GLAVNA ODLIKA: SODOBNI IZDELKI IN PREMIŠLJENA KONSTRUKCIJA Kljub dejstvu, da proizvaja Jelovica le stavbeno pohištvo, namenjeno za zahtevnejšo gradnjo, to je za gradnjo višjega standarda, je povpraševanje po njenih izdelkih več kot veliko. »•Danes računamo približno s « ' • . SIL 3 da so izdelki povsem finali* “ani, temu pravimo. Dej-jr)Vo Poudarjam zato. ker je pri-jer tako rekoč edinstven v SoislavijiL Nekatera podjetja p finalizirajo svoje stavbeno hištvo, vendar gre v tem pri-rjJ~u za klasično, to je obrt-t^ ko dokončno obdelavo, med-k° gre pri nas za indu-isko finalizacijo ...« VkJ0'i2;Vodnj program Jelovice jv,kurije danes vse stavbeno hin tvo: vhodna vrata, notra-ran Vrata — pleskana in furni-t6r a’ °kna in balkonska vrata ^ okenska senčila od klasičnih Vai en .d° aluminijastih žaluzij, in arUkli so povsem finalizirani ^halirani v transportno in p^hitveno embalažo. na račun kvalitete iz-Hjav0v in solidnega izpolnjeva-ev0i ■ f^Sodbenih obveznosti do dane odjemalcev v Jelovici stav J, močno raste proizvodnja ^ “enega pohištva. datk0P?nazoritev 1® nekaj po-stavvV: vrednost proizvodnje V Te,neSa pohištva je znašala lovilci teta 1966 komaj tem. da so naše možnosti v Sloveniji, da osvojimo blizu 50 % trga, drugje v Jugoslaviji pa 20 — do 30 % ..nam je dejal komercialni direktor, Janez Hude. »Pripravljamo med drugim tudi konsignacijsko skladišče v Zahodn Nemčiji v Niiren-bergu...« Skratka, Jelovica danes nima nikakršnih problemov s plasmajem svojih izdelkov. Skrivnost njenega uspeha je predvsem v tem. da gre v proizvodnji v korak s časom, ter v izredno premišljeni konstrukciji. Njena okna imajo na primer sodobne velike steklene površine, razmak med stekli je idealnih dimenzij, ki omogočajo največjo možno izolacijo, zaščita pred propustnostjo vode in zraka je izredno visoka — lahko bi dejali: na naj višji možni stopnji, itd. Eno z drugim: Izoblikovan proizvodni program tovarne, ki je danes bistveno ožji kot nekdaj, in visoke investicije v modernizacijo podjetja, se že danes bo- j8u„ m .' v:-. : '-V GfCVi l ■ * gato obrestujejo. Ne glede na . dejstvo, da so krediti kratkoroč-. 5 ni. rok vračanja znaša za med- v narodno posojilo 4, za škofje- > loško pa samo 2 leti, se Jelo- V vica ni rhogla premisliti ozi- c roma ni imela izbire, č »Ko bo vse nared, ko bo S proizvodnja na novih strojih in i v novih prostorih _ normalno ' ^ stekla —1 in upamo, da bo to db občinskega praznika, ki bo meseca januarja prihodnje leto —-bo pri nas precej drugače, kot je bilo pred časom ..nam je pripovedoval France Puhar, generalni direktor Jelovice. Poskrbeli smo za povsem novb kotlovnico, nove sušilne komore in, kar je najvažnejše, danes imamo nov strojni park za proizvodnjo oken in vrat. Dalje je v gradnjj 5000 m2 velik prostor, ki bo služil kot skladišče, v manjši meri pa tudj za potrebe proizvodnje.. »PREDSODEK PRED MONTAŽNIMI HIŠAMI IZ LETA V LETO MANJŠI" Milijoni, ki jih je podjetje vložilo v modernizacijo proizvodnje, se bodo že v kratkem več kot dobro obrestovali. Medtem, ko je znašal minulo leto celoten bruto dohodek Jelovice 40 milijonov novih dinarjev. se bo že naslednje leto skoraj potrojil. »Predvidevamo, do borne prihodnje leto izdelali za 70 milijonov dinarjev stavbenega pohištva, to je za 44 milijonov več kot minulo leto .. .".'so nam povedali v Jelovici. »Tudi proizvodnjo hiš bomo prihodnje leto podvojili. Letos bomo dali na trg 250 do 300 hiš, naslednje leto pa že najmanj 500. Danes izdelujemo že 23 novih tipov stanovanjskih hiš, za naslednje leto pripravljajo naši. strokovnjaki nove načrte tudi ža vikende ..." Medtem ko v Jelovici nimajo težav s prodajo svojega stavbenega pohištva si montažne hiše še vedno le s težavo utirajo pot na tržišče. Pa ne zaradi tega, ker ljudje ne bj bili z njimi zadovoljni. Sploh ne! Urbanisti so tisti, ki vihajo nos nad njtenj in razen redkih izjem rig dovolijo, da bi v montažnih hišah prebivali tudi ljudje v mestih. Kljub vsemu opažamo, da odpor urbanistov do montažnih hiš počasi slabi. To je tudi razumljivo. Naše hiše so vse bolj kvalitetne, zunanji videz pa tudi ni več problematičen. Naj povem, da smo letos pričeli izdelovati stene iz poliore-tana, ki ustrezajo glede toplotne in zvočne izolacije 60 cm debelemu klasičnemu zidu so povzeli v Jelovici. SAMOSTOJEN UVOZNIK IN IZVOZNIK Jelovica danes predstavlja samostojnega uvoznika i izvoznika. Poleg tega je v želji, da bi najbolj skrajšala pot od proizvajalca do potrošnika, razvila tudj svojo lastno prodajno mrežo. Tako ima danes svoje trgovine v Škofji Loki, Puli Crik-venici, Zadru in Šibeniku. V kratkem pa bo odprla svoji prodajalni tudi v Splitu in v Zagrebu. Na našem obalnem območju, kjer traja gradbena sezona vseh 12 mesecev v letu, pa so danes možnosti prodaje izdelkov za Jelovico naj več je. ep. a) za prodajo živil b) za opravljanje gostinske dejavnosti c) za prodajo oblačil d) za prodajo gospodinjske opreme e) za prodajo opreme stanovanja f) za ostale specializirane trgovske dejavnosti g) za trgovine večjih enot — blagovnice h) za opravljanje Storitvene dejavnosti i) za opravljanje servisnih služb j) za denarne zavode in zavarovalnice k) za ostale poslovne dejavnosti l) za parkirne površine >f|lf 3.100 m* 5.000 m2 14.500 m* 1.000 m2 3.500 m2 10.000 m* 32.500 m2 1.500 m2 3.500 m2 5.000 m2 28.000 m2 20.000 m2 II. Poslovne površine se oddajajo pod naslednjimi pogoji: •— da opravlja prijavljenec registrirano poslovno dejavnost pod tč. I. in da se prijavi za določeno površino (v bruto m2) v okviru zgoraj navedenih dejavnosti; — da prijavi bruto površine v m2 z opisom programa uporabe prijavljenih površin in število lokalov; — da Sprejema osnovne pogoje, ki jih bodo za vse sprejete pfijavljenee vsebovale okvirne pogodbe, ki so za vse enake; — da bo svojo poslovno dejavnost organiziral tako. da se bo podredil osnovnim pogojem delovanja ploščadi Borisa Kraigherja kot celote; — da bo podpisal po prejemu obvestila o izidu razpisa okvirno pogodbo o pri« pravljalnih delih, okvirno pogodbo o načinu zagotovitve sredstev za prijavljene prostore ter pogodbo o izločanju sredstev na posebni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana in da bo 8 dni po podpisu pogodbe vplačal sredstva za pripravljalna dela; — da pristaja na dokončni obračun cene za poslovne prostore na podlagi obračuna po dokončni izgradnji ploščadi Borisa Kraigherja kot celote; — da izpolnjuje pogodbene .obveznosti v rokih, določenih v pogodbah. III. Finančni pogoj! razpisa 1. Akontacija za pripravljalna dela in za investicijsko tehnično dokumentacijo znaša 250.00 din za m2 bruto poslovne površine. 2. Aproksimativna cena za m2 bruto poslovnih površin znaša 5 000,00 din. 'IV. Način izbora prijavljencev Prijavljeni interesenti bodo izbrani po sledečih kriterijih: a) da prijavljena poslovna dejavnost prijavljenca ustreza programu namemtfc nosti, b) da je predlagani način prijavljenčeve poslovne dejavnosti najsodobnejši, c) po kriteriju čimprejšnje zagotovitve finančnih sredstev, najmanj pa v 6 letih po ponudertlh letnih obrokih. V. Razporeditev poslovnega prostora Sprejeti prijavljenec bo dobil poslovni prostor v tistem delu ploščadi Borisa Kraigherja, ki bo najbolj ustrezal smotrni razporeditvi po programu namembnosti, v cilju zagotovitve delovanja ploščadi Borisa Kraigherja kot celote. VI. Rok izgradnje Rok izgradnje in ostale detajlnejše pogoje urejajo okvirne pogodbe. VII. Vsebina prijave Prijava mora vsebovati naslednje: — osnovno poslovno dejavnost prijavljenca. ki jo bo opravljal v prijavljenem prostoru (če bo opravljal več dejavnosti, je potrebno navesti vse dejavnosti s podrobnim opisom obsega posamezne dejavnosti), — število potrebnih bruto m2 poslovne površine z opisom vseh prostorov, — izjavo o rokih zagotovitve sredstev za poslovne površine, — predlog želene razporeditve poslovnih prostorov. VIII. Rok prijave Upoštevane bodo vse prijave, ki bodo dospele do vključno 15. januarja 1970. IX. Izid razpisa Vsi prijavljene!, ki bodo nudili najugodnejše pogoje do zasedbe razpisanih površin., bodo prejeli do 1. februarja 1970 v podpis okvirne pogodbe in bodo istočasno obveščen) o izidu razpisa. Ostali prijavljene! bodo obveščeni 0 izidu razpisa do 1. marca 1970. Vse potrebne informacije dobe interesenti pri LJUBLJANSKEM INVESTICIJSKEM ZAVODU, inženiring ploščadi Borisa Kraigherja, Ljubljana, Titova c. 18/1. telefon 22-108. AEROSI JE USTVARIL UGLED Vse uspešnejši m m bogatejši • Letos bo 540-članski kolektiv ustvaril predvidoma 100-milijonsko vrednost proizvodnje. ® Na sklade razdelijo 70 odstotkov dohodka. • Moderno proizvodnjo upravlja OO^/o kvalificiranih delavcev, 30 °/o pa ima srednjo ali visoko izobrazbo. • Povprečni osebni dohodki so 1220 dinarjev. • Prihodnje leto bodo predvidoma izdelali raznih izdelkov za 120 milijonov dinarjev. • Bogat proizvodni program vključuje tudi integracije. V najtežjih preizkušnjah gospodarske reforme Aerov korak niti za trenutek ne zastane. To ni kolektiv, ki bi se srečal z gospodarsko abecedo včeraj. Učil se je je in si jo podrejal od prvih povojnih dni, ko je 70 delavcev začelo odločen proizvodni in poslovni pohod Aera. Sprva so obvladovali majhen obseg proizvodnje na obrtniški način. 2e po nekaj mesecih so usposobili redno proizvodnjo, pač v tedanjih skromnejših okvirih. Začela se je bitka za vsak dinar, ki bi ga lahko vložili v nove stroje, novo tehnologijo, osvajanje novih izdelkov v veliki družini Aerovih proizvodov, bitka za nove modeme proizvodne dvorane, za kvalite- to, za večji obseg proizvodnje. Sprva so izdelovali lepikol, leto pozneje so mu pridružili akva-relne barvice, v poznejših letih so osvojili vrsto novih izdelkov: matrice, tempera plakatne barvice, umetniške oljne barve in papir jasnit, barvo za razmnoževanje, znano belilo »Mica«, lepilne trakove, samolepilne trakove, etikete, iks lepila itd. itd. Njihovi izdelki so preplavili vso Jugoslavijo, pozna jih vsak šol- SKORAJ DVE TRETJINI DOHODKA ZA SKLADE Varčevanje pri stroških, povečana produktivnost, kvaliteta, večji obseg proizvodnje, kar je omogočilo odpiranje novih delovnih mest — to je značilen okvir Aerove poslovne politike.' Predvidoma bodo letos proizvedli raznih izdelkov v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Skoraj tri četrtine dohodka razpo- ^ redijo na sklade, saj znaša nji-- ki zagotavljata poceni proizvodnjo, večje razlike med proizvodno in prodajno ceno in kvaliteto izdelkov, ki se bodo sami ponujali in prodajali. Drugi pogoj za tako uspešno poslovno politiko pa so nedvomno strokovno usposobljeni delavci. Pri Aero ima kar 60 % _ delavcev kvalifikacije, 30 % de-. lavcev ima srednjo ali visoko dov. To je le en del njihovih realnih možnosti, kot jih načrtujejo v svojem obsežnem razvojnem programu. K temu naj dodamo še njihove načrte na področju povezovanja z drugimi sorodnimi podjetji, s Celjskim tiskom in Papirnico Radeče. Prvi njihov korak na tem področju je usmerjen v Papirnico Radeče. Tej organizaciji bodo aero ski kolektiv, vsaka pisarna, mnogo gospodinjstev. Prav zahteve in potrebe domačega trga jih niso nikdar silile v večjo prodajo na tujem tržišču. Tja izvažajo le malo svojih izdelkov, saj potuje skoraj polovica njihove proizvodnje v druge republike, pomemben del pa po Sloveniji. hovo delitveno razmerje 70:30 v dobro skladov. Samo ta podatek zgovorno priča o gospodarjenju:, ki bržkone nima para pri nas. Za takšno dohodkovno strukturo so si prizadevali vsa minula leta. Le iz polne vreče je mogoče zajeti in dajati tja, kjer se bogati vloženi dinar: v moderno opremo, moderno tehnologijo, izobrazbo Imajo dobro organizirano raziskovalno službo, ki skrbi za to, da bo Aerova tehnologija vedno hodila v korak z najmodernejšimi dosežki znanosti na njihovem proizvodnem področju. Prihodnje leto računajo, da bi izdelali za 120 milijonov novih dinarjev različnih proizvo- kreditiral; nakup novega stroja za proizvodnjo papirja, ki ga bo uporabljal Aero za svojo proizvodnjo. Stroj bo veljal 25 mili-jaltov dinarjev. SKRB ZA OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD Kako občuti kolektiv dobro gospodarjenje podjetja? Njihovi povprečni osebni dohodki zn*' šajo 1220 dinarjev. Stanovanje je dobil vsak četrti delavec, mimo tega pa je 100 članov kolektiva dobilo kredite za gradnjo stanovanj. Pred dvema letoma smo v našem časopisu že obširno poročali o finančni pomoči Aera svojim upokojencem-Vsak mesec jim s svojimi sredstvi povečajo izplačano pokojnino za 30 %. Poudarjajo, da to ni miloščina, ampak iskreno priznanje in hvaležnost generaciji, ki je v najtežjih dneh gradila Aero in ima zato nemalo zaslug za njegove sedanje uspehe. Aerovo blagostanje pa občuti vsa celjska komuna. Pred dvema letoma So dali 500 tisoč dinarjev za dograditev tribune na celjskem mestnem drsališču. Marsikateri dinar je kanil tudi v blagajne raznih drugih športnih in kulturnih društev. Tako ali še večjo naklonjenost bi izražali še danes, če jih zakon ne bi kaznoval za »dobroto«. Zakon o obdavčevanju izdatkov sklada skupne porabe povečuje »ceno denarne pomoči«, hkrati P3 zmanjšuje učinek dobronamerne pomoči kolektiva za razne občinske potrebe. Zato Aero zaenkrat več ne bo pomagal raznim organizacijam v Celju. Denar bo vložil v nove investicije svojega podjetja. -ka ZAPIS Z OBISKA V ELRI, TOVARNI GOSPODINJSKIH APARATOV V ŠKOFJI LOKI um mmmmm ,,,, - \„ I - KONČNO POD SKUPNO STREHO Še predlanskim je brutoprodukt te škofjeloške tovarne znašal nekaj več kot milijardo 800 milijonov S-dinarjev# letos pa se je ta povzpel že na 4,5 milijarde starih dinarjev 9 Prihodnje leto računajo, da bodo izvozili že za blizu pol milijona dolarjev izdelkov Kolektiv škofjeloške tovarne gospodinjskih aparatov ELRA je končno dobil skupno streho. Prej je bil raztresen na treh koncih, v starih prostorih v cen- H tru Škofje Loke, potem v bivših prostorih reteške pilame ih v Vižmarjah. »To nam je, ne samo poveča-valo proizvodne stroške, marveč ■ V škofjeloški tovarni gospodinjskih aparatov ELRA v Škofji Loki so zelo ponosni na novo emajlirni-co. Glavnega konstruktorja v tovarni, ki je tudi predsednik sindikalne organizacije, Janeza Trojar- ja smo našli v razgovoru z delavko ob peči. je bila glavna težava v tem, da nismo mogli organizirati proizvodnje tako, kot je treba,« je povedal Janez Trojar, glavni konstruktor v tovarni, sicer pa opravlja še funkcijo predsednika sindikalne organizacije. »Vseskozi smo težili za tem, da bi, vse naše obrate spravili pod skupno streho. S tem namenom smo že 1963. leta odkupili stare prostore pilarne v Retečah, sedem kilometrov oddaljenih iz Škofje Loke. Takoj smo ob teh prostorih pričeli z gradnjo novih in pred dvema letoma vanje preselilj obrat iz Vižmarij. Letos pa smo zaključili ob teh gradnjo proizvodnih prostorov še za obrat iz Škofje Loke, kamor smo ga pred nedavnim tudi preselili. V petek bomo novo tovarno, ko bomo hkrati proslavljali 15-letnico podjetja, tudi odprli...« Pogovoru se je pridružil Ljubomir Slavkovič, direktor tovarne, ki je na kratko opisal, kakšni napori so bili potrebni, da je kolektiv ELRE le dobil skupno streho. »Vsa investicija od leta 1963. do danes nas je veljala kar 664 milijone S dinarjev. Od tega je kolektiv prispeval 352 milijonov S dinarjev, lastnih sredstev, 202 milijona 'starih dinarjev so znašali bančni krediti, 110 milijonov S dinarjev pa so nam posodili naši dobavitelji,« je pristavil direktor tovarne. Denar, ki ga je kolektiv ELre naložil v nove proizvodne prostore se bogato obrestuje že zdaj. Tako rekoč čez noč so povečali bruto produkt z 1 milijarde BOO milijonov S dinarjev kar na 4,5 milijarde S dinarjev v letošnjem letu. Povečali so se tudi osebnj dohodki zaposlenih. Se nedavno so znašali komaj nekaj več kot 50 starih tisočakov, danes se je to -povprečje dvignilo že na več kot 90 starih tisočakov. Povečali so tudi izvoz svojih izdelkov in računajo, da bodo že prihodnje leto izvozili za blizu- pol :, milijona dolarjev izdelkov, in sicer v Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Italijo. In še bi lahko naštevali. Res pa je, da vse to še ni končni učinek vloženega denarja. KAJ PROIZVAJA ELRA Proizvodni program pravzaprav mlade škofjeloške tovarne gospodinjskih aparatov je zelo pester. Težko bi našteli vse izdelke, ki jih proizvajajo. Toda najpomembnejše sj le poglejmo malo bliže. O Najbolj znane so vsekakor njihove električne peči in v zadnjem času plinske peči, ki so na trgu zelo dobrodošle. Prednost Elrine plinske peči je v tem, da jo - je mogoče prestavljati brez posebnih težav, izdelana pa je tako, kot bi imeli v sobi lep kos pohištva. Zelo znani so tudi električnj kuhalniki z eno, dvema in tremi grelnimi ploščami. ® »Novost našega proizvod-ga programa,« je poudaril Janez Trojar, »je luksusni štedilnik, ki ga proizvajamo v kooperaciji z italijansko tvrdko Over ali. Potem so tu še drugi izdelki iz proizvodnega programa ELRE. 9 Znana je skupina izdelkov ki jih je najbolj vesel nežni spol To so najrazličnejši feni. ventilatorji, koloriferji, kodral- ci las Itd. Omenimo še proizvod' njo transformatorjev najrazlič; nejših velikost, pa smo omend1 skoraj vse pomembnejše iz ’ 'lke Elre. PERSPEKTIVA V KVALITETNIH IZDELKI** Posebej o perspektivah v Elri nočejo govoriti, še manj Pa’ da bi pisali o njih. »Raje počakajmo, da spet n3" kaj novega naredimo, potem b3' mo spet kaj zapisali,« je malc.e hudomušno dejal L.jubo®ir Slavkovič, direktor tovarn®-»Za zd vam povem lahko 1® to, da bomo naš proizvod® program v prihodnje izpeli®’ tako, da se bomo znebili vseh tistih izdelkov, ki niso kvalit®:] ni. Se pravi, da bomo v nrihod' nje vso pozornost usmeril, kva' liteti naših izdelkov. To po®®’ ni, da bomo denar nalagali stroje, najprej v tiste, ki na® danes predstavljajo ozko grlo • ^ danes predstavljajo ozko grlo . ■ • . Nato je direktor Elre želel-da zapišemo še tole: »Tako kot druga podjetja tu' di nas tare nelikvidnost in tem pomanjkanje obratnih sr*® štev. Kupci nam trenutno do gujšjo preko milijardo S di113, jev, mi pa našim dobavitelje^^ le blizu 500 milijonov S din3^ jev. Tega problema ne bo®, mogli sam; razrešiti. . Drug problem, o katerem lim, da zapišete nekaj bas od, L pomanjkanje strokovnjakov, ^ jih potrebuje naša tovarna, veseljem bi takoj sprejel, kega strojnega inženirja in nika, elektro inženirja. inžen®J kemije, ekonomista . ..« » M. ZIVKOVIC 7 dni v sindikatih \ ' ' Kmalu v Novi Gorici trgovska hiša Nova blagovnica s prodajno površino 2500 m2. V prodaji: živila in sveže meso, tekstilna, usnjena in krznena konfekcija, spominki, kristal, gospodinjski aparati, televizorji in ra-dioaparati ter bife. Se priporoča: GROSIST GORICA ŠEMPETER PRI GORICI JA ROB OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V LOGATCU Napotilo za akcijo »Nekateri ljudje v upravah in v ustanovah trdijo, da smo delavci nezainteresirani za gospodarjenje... Pa še kako smo zainteresirani. Zanima nas vse, kar zadeva gospodarstvo v podjetju in v občini. Vemo, da je od tega, kako gospodarimo, odvisna naša življenjska raven. Le organizirati bi nas bilo treba ... Nekdo mora organizirati to naše sanimanje v koristno akcijo.« To misel delavca v KLI Logatec sem napisal že pred leti. Ko pa sem ondan sedel na °bčnem zboru logaškega občinskega sindikalnega sveta, sem se spet spomnil nanjo. Sicer pa, kdo drug je bolj P°klican, da »organizira to naše ~anitnanje«, kot prav sindikalna 0r8anizacija! = V minulih letih je delavsko 11 družbeno samoupravljanje P°stalo polnoletno in ves naš arUžbeni razvoj terja, da se vse “Olj krepi. Prav zato pa se nuj-Jto veča družbena veljava sindi-^ta, in če ga zdaj, denimo, ne več imeli, bi ga morali ponovno ustanoviti. Naš čas za-teva vsakodnevno organizirano “elo delavcev; in sindikalne or- Inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT »nacije, ki se tega zavedajo, Rajajo nujno potreben sestav-samoupravne prakse. EA,^a občnem zboru so veliko eovorili o tem. Toda... tov* - k' mogli reči,« je dejal (j:, ariš Mohor, predsednik sin-Srt^a^a v KLI Logatec, »da ni-v^delali; drži pa, da posebno l^*h uspehov ni bilo. Delo sindikata se odvija pretežno na sejah izvršnega odbora, dol k delavcem pa težko pridemo.« Ponekod je še slabše. Iz poročila o delu sindikalnega sveta v minulih dveh letih je razvidno, da v nekaterih organizacijah, zlasti v manjših podjetjih, spijo spanje pravičnega tudi izvršni odbori sindikalnih organizacij. Zato so v razpravi nekajkrat poudarili, da mora biti letošnji občni zbor predvsem napotilo za akcijo. »Zdaj, ko uresničujemo 15. amandma ustave,« je še zlasti opozoril tovariš Godina, dozdajšnji predsednik občinskega sindikalnega sveta, »moramo samoupravljanje organizirati tako, da, bo postalo last delavcev. V delovnih organizacijah se zavzemajo za številne modele, ki' naj bi po mnenju njihovih avtorjev zagotovili »racionalno gospodarjenje« in »dobro poslovno politiko«, v bistvu pa ožijo samoupravljalne možnosti zaposlenih. V sindikatih se upiramo takšnim težnjam, nimamo pa svojih predlogov.« Najlaže je reči: ni prav, kar predlagate! Vaš predlog nasprotuje naši razvojni usmeritvi! — Teže pa je sestaviti predloge o novi organizaciji samouprave, ki bi temeljili na naših stališčih. Takšnih primerov »nezainteresiranosti« sindikata in »pomanjkanja lastnih predlogov« hi tako malo. Na občnem zboru lo- Novo na tržišču! Osebni avtomobil ŠKODA, model 1970, z novo obliko karoserije in z novim zavornim sistemom. voljo so naslednji tipi vozil: ŠKODA Š 100 cena 21.200.- din ŠKODA Š 100 L cena 22.200,- din ŠKODA Š 110 L cena 23.200.— din '/se informacije in dinarska vplačila sprejema volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 gaških sindikatov so opozarjali na pomanjkljivosti v zdravstveni službi, v otroškem varstvu in sploh v socialni politiki, v družbenih službah, govorili so o gospodarskih težavah nekaterih delovnih-'organizacij, o pomanjkanju", stanovanj in o tem, da nimajo pravšnje stanovanjske politike. Toda to so bila zgolj opozorila, kritične ocene sedanjih in minulih razmer in nič-več. : s . »Morali pa bi govoriti,« je dejal dosedanji predsednik, »ne-kakd takole: za kaj se sindikati na tem področju zavzemamo, kaj smo že naredili in kaj ter kako moramo delati v bodoče.« . Naj ob koncu zapišem še misel, ki jo je na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Logatcu povedal Vinko Haložan, predsednik občinske skupščine: v »Pravimo: oblast je v rokah proizvajalcev. In prav je tako! Zdaj pa poskrbimo vsi skupaj, da bodo delavci to oblast kar najbolj občutili in si jo lastili, da bodo odgovorni zanjo, da se bodo v sindikatih usposabljali kot nosilci samoupravnih pravic in tudi dolžnosti.« Zaradi vsega tega sem v naslovu teh razmišljanj, ob robu občpega zbora občinskega sindi-kalnega sveta v Logaftcu napisal, da 'je njihova razprava izzvenela predvsem kot napotilo za akcijo. Dela jim, kot kaže, ne manj- JANEZ VOLJČ Sprejem za gradbince — stare revolucionarje in sindikalne aktiviste V soboto, 22. novembra dopoldne, je predsedstvo Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenijo priredilo v Domu sindikatov sprejem za stare revolucionarje in sindikalne aktiviste, ki so delali v vrstah gradbincev. Ta sprejem je poriienil nekakšno zaključno svečanost v okviru letošnjih proslav gradbincev ob 50.- obletnici ustanovitve KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ. Med približno štiridesetimi udeleženci sprejema so rili tudi tovariš Franc Leskošek-Luka. nekdanji tajnik slovenskih kovinarjev in visok partijski delavec, ki je leta 1935 pomagal organizirati prvo zborovanje slovenskih gradbincev, dalje stari gradbinci-revolucio-narji Rudi Ganzitti, Jože Kopitar. Lojze Ocepek in drugi. Tovariša Ganzitti in Kopitar sta posvetila mnogo dela tudi za organizacijo tega sprejema, saj sta osebno obiskala tako rekoč vse njegove udeležence na domu in jih povabila na to tovariško srečanje; Udeležence sprejema je pozdravil predsednik RO sindikata gradbincev- Lojze Capuder, ki je v krajšem govoru orisal zgodovino predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji, še posebej pa najznačilnejše trenutke iz revolucionarnega gibanja slovenskih gradbincev. Pozdravil jih je kot »neumorne sindikalne aktiviste, revolucionarje in graditelje temeljev današnje slovenske in jugoslovanske socialistične skupnosti« in jim čestital ob petdesetletnici sindikatov, hkrati pa tudi za dan republike. Po sprejemu v Domu sindikatov so njegovi udeleženci odšli na skupno kosilo v hotel Union. M. P. ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA DOMŽALSKIH SINDIKATOV »Se stroj se ustavi...« OBČiNSKIH iNDlKALNIH Domžalski sindikati so imeli svoj občni zbor minuli torek v dvorani Biotehnične fakultete v Grobljah. Ker smo o pripravah na obračun njihovega dela v zadnji mandatni dobi obširneje že poročali v posebni izdaji (DE štev. 46 z dne 15. XI. 1969), se tokrat omejujemo le na nekatere najvažnejše vtise in ugotovitve. Razprava, ki so se je udeležili številni delegati in gosti, je opozorila, da je bilo prav, ko so domžalski sindikati uresničevanje svoje akcijske osnove pojmovali predvsem akcijsko; se pravi, da so poskušali razreševati predvsem tiste probleme, ki so bili v posameznih obdobjih še posebej aktualni ali zaostreni. Zato se seveda uresničevanje programske osnove za delo domžalskih sindikatov ne začenja z občnim zborom pred dvema letoma niti se ne zaključuje s tokratnim obračunom njihovega dela, ampak številne naloge ostajajo aktualne tudi za prihodnja mandantna obdobja. Zaradi tega, kakor so poudarili v razpravi, programsko osnovo prihodnjih prizadevanj domžalskih sindikatov predstavlja vse tisto, o čemer so delegati občnega zbora že spregovorili v posebni izdaji DE pred občnim zborom. Izmed vsega tega pa so še zlasti v ospredju vprašanja s področja nadaljnjega poglabljanja samoupravnih in delitvenih odnosov, skrb za čimbolj temeljito splošno. in družbeno ekonomsko izobraževanje vseh zaposlenih ter še posebej sindikalnih delavcev in članov samoupravnih organov. Razen tega postaja vedno bolj aktualna tudi problematika družbenega standarda v občini. Ob obravnavanju in razreševanju teh in drugih vprašanj so domžalski sindikati v zadnji 'mandatni dobi dosegli precejšnje uspehe. Vendar pa se brez mazanja tudi stroj ustavi, kakor je nekdo zelo domiselno poudaril v razpravi; to pomeni, da ob doseženih uspehih ne bi smeli biti zadovoljni, kajti nič ni tako dobro; da ne bi moglo biti še bpljše. Omenjeno opozorilo je tbliko bolj na mestu zaradi tega, ker bi na osnovi statističnih in drugih podatkov lahko ugotovili, da razmere v domžalski občini niso zaskrbljujoče. V zvezi s tem pa je eden izmed udeležencev razprave omenil tudi naslednje: »Ce pogledamo naše osebne dohodke, se nad povprečjem niti ne bi smeli pritoževati, čeprav je tudi pri nas prišlo do nekaterih ekscesov. Toda kaj smo in kaj bomo storili, da bi se izboljšali tisti zaslužki, ki so tako nizki, da ne omogočajo človeka vrednega življenja? Se kdaj vprašamo, kako živijo ti ljudje in njihove družine? Še odgovor na to vprašanje, ki je hkrati tudi sklep občnega zbora: »Pospešiti je treba uveljavljanje objektivnih meril delitve po delu. V kolektivih, kjer tudi tako ne bi mogli delavcem zagotoviti primernih zaslužkov, je treba razmisliti o preusmeritvi proizvodnje, o integraciji, ki bi tudi priključeni enoti lahko zagotovila bolj rentabilno proizvodnjo. Ni važno ime nad vrati, pomemben je končni rezultat: dohodek podjetja in zaslužek delavcev!« Še več odlomkov iz razprave in enako konkretnih sklepov ali napotkov občnega .zbora bi lahko omenili. Enega. izmed njih vseeno navajamo:. Potem ko so se domžalski sindikati v zadnji mandatni dobi z uspehom vključili v prizadevanja za modernizacijo šolstva in zdravstva v občini, zdaj sodijo, da bi morali nemudoma pričeti s podobno.; k-cijo tudi na področju otroškega varstva. Med vsemi zaposlenimi v občini je namreč kar 53 % žena; otroško-varstvene ustanove v občini pa trenutno lahko sprejmejo le nekaj več kot 300 otrok. Brez urejenega varstva je zdaj vsaj še trikrat toliko otrok. Po sklepu občnega zbora bodo zato domžalski sindikati v najkrajšem času pripravili konkreten program za akcijo, ki. naj bi z morebitnim samoprispevkom. Z/ združevanjem sredstev delovnih organizacij ali kako drugače pospešila tudi razreševanje problemov s tega področja. -mG Obvestilo bralcem Spričo pomanjkanja prostora v današnji številki smo morali za tokrat feljton o mestu družbeno-političnih organizacij v statutu prestaviti v prihodnjo številko našega tednika. Bralce prosimo, da nam to oproste. Uredništvo ;■■■■■■aaaaBaaaaaaaaaaaaBBaaaaaaBaaB »m# © MARIBOR Na razširjeni še ji predsedstva Občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Maribor šo med drugim obravnavali tudi poročilo o izvajanju in sprejemanju družbenega dogovora o zaposlovanju. Pri obravnavi poročila o izvajanju družbenega dogovora, o zaposlovanju, ki sta ga skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje in občinski sindikalni svet v juniju poslala v razpravo in podpis delovnim orgahizačijam, so ugotovili, da večina delovnih organizacij do tega predloga ni bila dovolj pozorna, saj je iz področja industrije obravnavalo in podpisalo ta dogovor le pet delovnih organizacij. Nekatere delovne organizacije so sicer v ožjem krogu že. obravnavale vsebino dogovora in ga pozitivno ocenile, nato pa so »-pozabile« nanj. ,Ker tudi osnovne organizacije sindakata niso pokazale posebno aktivnega odnosa do tega vprašanja, so člani odbora sklenili, da bodo v tem mesecu skupaj s predsedniki OSO proučili, zakaj in kje se je zataknilo ter v katerih predalih je obležal družbeni dogovor. I. A. Izobraževanje in kultura V-.,...,. -/ SPECIALNE NEPOKVARLJIVE 75 Ifrf _ SJBOEJiaflg same 34C‘-dln mdžnost obročnega odplačevanja ZA ŠIRŠO RAZPRAVO O SISTEMSKEM ZAKONU S PODROČJA KULTURE ^ BI V LJUBLJANI MORALI IMETI ANALIZO SEDANJIH RAZMER V KULTURNIH ^ DEJAVNOSTIH MESTA ________ Enoten kulturni prostor PROIZVAJALEC IN DOBAVITELJ H: ;#:S 1* J\^o tvtilo aexp.oit Mestni sindikalni svet in Mestni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana sta prejšnji teden na razširjeni seji razpravljala o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji. Opozorili so, da bi za širšo in ustvarjalnejšo razpravo o tem sistemskem zakonu v Ljubljani morali razpolagati z analizo sedanjih razmer v kulturnih dejavnostih mesta. Zato bo Mestni sindikalni svet Mestni skupščini ljubljanski svetoval, kot je dejal predsednik MSS tov. RUDI BREGAR, da tako analizo čimprej pripravijo, saj bo le-ta potrebna tudi sestavljavcem statuta mestne kulturne skupnosti, ki naj bi ga začeli pripravljati že zdaj in ob tem našli morda tudi boljše rešitve za sam zakon. Pomisleki oziroma določena skepsa kulturnih delavcev v Ljubljani so namreč pogojeni s sedanjim stanjem v kulturnih dejavnostih na področju mesta; to stanje z mnogimi odprtimi vprašanji je v Ljubljani gotovo neugodno za javno razpravo o omenjenem zakonskem osnutku. Sindikati menijo, da se bo to razpoloženje spremenilo le. če bo Ljubljana v nadaljnji razpravi razpolagala z omenjeno analizo stanja in le opremljeni s podatki bi sindikati lahko razširili razpravo tudi na druge delovne organizacije, med tiste, ki naj bi v prihodnje imele večji vpliv na kulturno politiko in kulturno življenje. Ta vpliv bi se po mnenju sindikatov moral močneje uveljaviti, kot se je uveljavil na primer doslej v politiki temeljne izobraževalne skupnosti, ki je še vedno pretežno pod vplivom samih izobraževalnih institucij. Sindikati pa že zdaj dajejo odločno podporo vsem tistim, ki se zavzemajo za to, da postane Ljubljana enoten kulturni prostor, a to stališče bi moralo prodreti že zdaj, ko se sestavlja statut Mestne skupščine ljubljanske. Glede vseh ostalih predlogov, izrečenih na skupni seji v zvezi z zakonskim osnutkom, pa mestni sindikati menijo, naj se preverjajo še v nadaljnji javni razpravi. SKOPJE - Konserviran grah ' doza 1/1 8 kom Konserviran stročji fižol doza l/l 8 kom Konserviran djuveč doza 1/1 8 kom / Paradižnikova mezga tuba 0,2 kg 10 kom - Goveja in kokošja juha zavitki 0>65 Vložene kumarice kozarec 0,800 6 kom Paradižnikova paprika kozarec 0>800 6 kom Paprika »Kapija* kozarec 0.800 4 kom Paprična solata kozarec 0.800 4 kom Ajvar kozarec 0.800 4 kom SADNI KOMPOTI (marelica, breskev, jagoda, češnja, višnja, hruška, jabolka in sliva) doza 1/1 8 kom DŽEMI (marmelade) (marelica, jagoda, breskev, šipek) kozarci 0,800 ccm 4 kom PRIPRAVLJENA JEDILA (sarma, grah z mesom, djuveč, stročji fižol z mesom, fižol s klobaso, fižol s pleskavico ali slanino) doze 1/1 kg 4 kom SADNI SOKOVI (borovnica, jagoda, ribezen, marelica, breskev, malina, robida. limona, pomaranča, višnja) v tetra paku 0,21 18 kom POMARANČNI SIRUP klenica 1/11 1 kom ste- j • li , OPOMBA DOBAVITELJA! Dobavitelj si pridržuje pravico, da pri sestavi paketa $t-3 menja sestavo kompotov, džemov in pripravljenih jedil glede na razpoložljive količine letnega pridelka. PRODAJNI POGOJI: za nakup paketov — Nakup paketov se kreditira oajveč do zneska 680,— din Kupec mora poravnati znesek za nakup paketov St, t, 2 in 3 največ v petih mesečnih obrokih s plačilom gotovine na žiro račun 401-1-512 »KONZERVA EXPORT« SKOPJE Mesečni odplačilni rok ne sme biti manjši od 10,— din Z gotovino lahko kupite vsak paket posebej po želji kupca Reklamiranje dobavljenih paketov priznavamo v 8 dneh po prejemu paketa in pismenem obvestilu VSE INFORMACIJE ZA NAKUP DAJE: POSLOVNO ZDRUŽENJE EMONA MERKUR LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 38/11 Telefon 316-279 * ^ v..,,;- /■ " • > :• / g, ■/'/: ^ ' ' 'z'- '//v' - ■//// Tehtnost In številnost predlogov, ki srno jih slišali na omenjeni seji, pa vsekakor ni bila * pogojena z udeležbo članov obeh sindikalnih vodstev na tej seji. Udeležba je bila izredno pičla, Tnorda celo simptomatična za interes, kakršnega pri nas največ-krat pobudi obravnavano področje: kultura. Naj omenim najprej konkretne predloge pododbora za kulturo pri Mestnem odboru sindikata : delavcev družbenih dejavnosti, o katerih je informiral Peter Toš. Pododbor meni, da je v za-| ikonskem osnutku vloga republiške kulturne skupnosti premalo natančno opredeljena. Meni. da bi le-ta morala skrbeti tudi za razvoj kulturnih dejavnosti na območjih, kjer te niso razvite in jih je potrebno pospeševati. Pre-splošne so tudi formulacije o tem. da naj bi republiška kulturna skupnost utrjevala celovitost slovenskega kulturnega prostora. Glede zagotavljanja sredstev republiški kulturni skupnosti pododbor ocenjuje kot boljšo drugo varianto, po kateri so viri napajanja točno našteti. Pododbor je opozoril, da zakonski osnutek ne vsebuje določil o tem, kako naj se kulturne dejavnosti vrednotijo, čeravno bi morali delavcem v kulturi z zakonom zagotavljati enak druž-beno-ekonomski položaj kakršnega imajo delavci na ostalih področjih družbenega dela. PRAVO MESTO DRUŽBENIM IN SAMOUPRAVNIM DOGOVOROM Tovariš Slavko Grčar, tajnik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je opozoril, da bi v zakonu morali uveljaviti družbeni dogovor kot metodo za samoupravno urejanje odnosov na področju kulturnih dejavnosti, Pristojnosti skupščin družbeno-političnih skupnosti naj bi zakon obravnaval kot pristojnosti enega izmed enakopravnih partnerjev. Skratka, družbeno dogovarjanje med vsemi nosilci delnih in splošnih interesov na področju kulture bi v zakonu moralo dobiti večji poudarek. Opozoril je dalje, da zakonski osnutek sicer zagotavlja večjo stabilnost finančnih virov, ne uveljavlja pa dovolj samoupravnih odnosov na področju financiranja. Proračun naj bi zagotavljal le del sredstev za financiranje kulturnih dejavnosti, ostali viri naj bi bili z zakonom sicer tudi določeni, njihova višina pa naj bi bila v skladu z obsegom in kvaliteto kulturnega dela vendarle stvar samoupravnih dogovorov. Glede konkretnih dilem v Ljubljani, kdo naj bi poslej financiral dejavnost nekaterih osrednjih kulturnih zavodov, na primer Slovenske filharmonije ali SNG, pa je me,-nil, da bi se morali odločiti za čistejši odnos, kot je bila sedanja polovična participacija dveh sofinancerjev, republiškega sklada in mesta. Ta odnos nam je ustvarjal velike težave in odločiti se bo treba za enega samega osnovnega nosilca financiranja. Miloš Mikeln, direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, je govoril o določenem nerazpoloženi!! kulturnih delavcev do nredloženega zakonskega osnutka. saj spremliaioče gradivo/ni nH nravi leno tako. da bi tisti, ki rdai o noiožaiu (n odnosih v jculbirni sferi icnnhroino raz-P**nvliain. lahko virlpli nredno-sti predloženih rešitev. V kultur- nih ustanovah ljudem ni jasno, v čem se bo materialni položaj kulture izboljšal, če poznamo le izvore sredstev za financiranje, ne pa njihovega obsega. Znano je namreč, da bi po merilih Kataloga drugo leto potrebovali za okoli 100 kulturnih zavodov v Sloveniji ob sedanjem obsegu dejavnosti 30 do 35 °/n več sredstev, kot jih je bilo na razpolago letos Omenjeno nerazpo-loženje med kulturnimi delavci zato lahko spremenimo v ustvarjalno sodelovanje le. če se bomo oborožili s številkami, izračuni, Mikeln je predlagal, naj bi Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti postal stalna vsakoletna oblika obveščanja javnosti o razmerjih in nesorazmerjih doseženega stanja,' s čimer bi se sindikat zagotovo družbeno zelo koristno uveljavil. Glede financiranja nekaterih najštevilnejših slovenskih kulturnih korpusov pa je dejal, da se bo sistem sofinanciranja gotovo tudi v prihodnje še moral ohraniti, toda na način, ko bi republiška kulturna skupnost sofinancirala le tisto, kar je v dejavnosti kogarkoli resnično splošno nacionalnega pomena. V razpravi sproženo, a v odgovoru nedorečeno je ostalo vprašanje Svete Jovanoviča iz SNG, in sicer, na kak način bodo temeljne kulturne skupnosti sodelovale pri sofinanciranju tishh zavodov, ki svoje programe posredujejo širšemu območju, če bi prepustili možnosti sofinanciranja svobodnemu kulturnemu tržišču, ponudbi in povpraševanju, možnostim družbenega dogovora, lahko po mnenju Jovanoviča računamo na posledice, kakršne je že opaziti v Beogradu. Tu namreč mesto financira vsa gledališča, gledališka komuna zagotavlja gledališčem dovolj publike iz samega mesta, s tem pa se zapirajo meje med beograjskimi gledališči in ostalimi kraji, saj gledališča eksistenčno niso zainteresirana, da bi odhajala na gostovanja izven Beograda. Po mnenju Miloša Mikelna pa se bo verjetno šele znotraj razvitih kulturnih skupnosti začela porajati zavest o nujnosti povezovanja. Peter Toš pa je bil mnenja, da bi doživeli precejšen politični in kulturni polom, če bi dopustili prodor zgolj občinskih lokalnih teženj in bi namesto povezovanja v širših kulturnih regijah z osrednjimi kulturnimi žarišči uveljavili.skraino razdrobljenost. Možnost medobčinskega povezovanja je v zakonskem osnutku sicer podana, sam proces povezovanja pa bo terial konkretne kulturne dogovore in akcije. S. G. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SRS JE PREVZELA PATRONAT NAD ŽRTVAMI PROMETNE NESREČE PRI ORMOŽU_____________________________ POSEBNA SKRB ZA 51 OTROK Razlogi za to, da je izvršni odbor Izobraževalne skupnosti SRS imel svojo zadnjo sejo prvič izven Ljubljane, v Ormožu« so bili dvojni. Ob tej priložnosti so se seznanili s problematik0 šolstva v občini podrobneje; s tem, kako v občini, ki ima poleg občine Lenart v Sloveniji najnižji narodni dohodek na prebi' valca, sami s skrajnimi napori rešujejo svoje probleme izobraževanja, kaj jim pomeni pomoč republiške izobraževalne skupnost* in kakšna naj bi bila v, prihodnje ta, da bi bila najbolj učlnk°' • vita. Poleg tega so na seji v Ormožu sklenili prevzeti patronat nad 51 šolarji iz Tomaža, ki so bili žrtve prometne nesrečf pri Ormožu. Sklep o tem, kako bodo pomagali ublažiti posledic* nesreče, so ob obisku šole v Tomažu sporočili tudi šolskemu k°' iektivu. Ob tej priložnosti so mu tudi poklonili kionoaparatur0 narodnem dohodku težko rešuj® problem šolanja skoraj 3^° otrok. Za vlaganje na negosp0' darsko področje ima zelo mai0 možnosti. Pa vendar store nai' več, kar morejo, ker se zavedajo, da se bo njihova mladi113 lahko vključila v nadaljnje S°' lan j e m se zaposlovala le, če vsaj njihovo osnovno šolstv° imelo enake pogoje kot drugj®’ S sredstvi občine in Izobraž®' valne skupnosti SRS so v zadnjih letih že zgradili ozirom* obnovili nekaj šolskega prostor^ Letos spomladi so se odločili /a gradnjo nove. šole v Tomaž11' Pripravili so načrte, huda nesoča pa je dela zavrla. A P/3 zaradi nesreče, ki je prizadeja)3 ta kraj, je zdaj njihov dolg 0 Tomaža še večji Zato obljutlj®' no pomoč RISK toplo pozdrav' ijajo- .. Naj ob koncu povemo, da J izvršni odbor RISK na seji Ormožu, kjer je razpravljal o finančnem načrtu za leto 1"! in o kriterijih za dodeljevali dopolnilnih sredstev temelja’ _ izobraževalnim skupnostim, skl® nil. da drugo leto povečan’ sredstev za materialne izdate Od 56 otrok iz Tomaža, ki so bili udeleženi v nesreči, jih pet nikoli več ne bo sedlo v šolske klopi, pet jih je še vedno v bolnišnici. Pri tistih, ki danes že obiskujejo pouk, je opaziti raztresenost in bodo potrebni posebne dodatne pomoči pri učenju, da se bo njihovo šolanje kolikor se le da uspešno nadaljevalo. Tisti, ki bodo verjetno še dolgo nepokretni in so njihovi domovi od šole tudi zelo oddaljeni, pa bodo morali dobiti pomoč učiteljev na domu, čeprav se seveda za nekatere otroke še dolgo ne bo vedelo, kaj in kdaj bodo zmogli. Republiška izobraževalna skupnost bo zato nudila vso potrebno finančno pomoč, da bo šola lahko organizirala individualno delo z učenci, da bi tako otroci izgubili čim manj znanja in let. Da bi ublažili nesrečo otrok in kraja pa so tudi sklenili, da bodo s štipendijami pomagali vsem 51 otrokom vse dotlej, dokler bodo sposobni študirati oziroma- se ne bodo izučili poklica. S tem je Izobraževalna skupnost SRS prevzela dolgotrajno skrb za te otroke in to je prav. saj tako radi prehitro pozabljamo na takšne kolektivne nesreče, katerih posledice so zelo dolgotrajne. Poleg tega so sklenili na seji v Ormožu, da bodo sofinanciranje pri izgradnji nove šole v Tomažu dali na prioritetno listo, saj se pouk odvija zdaj .v treh stavbah, od katerih je ena, sicer čvrsto grajena, stara blizu 200 let in seveda povsem neprimerna za sodoben pouk. Oblina Ormož, ki je izrazito kmečko področje, ob najnižjem ne bo razdfobil, pač pa bo z d’' mi poizkušal učinkoviteje gati šolam, kjer so pogoji sodobnejši pouk na.jslabši Se^3 nji sistem dopolnjevanja sre štev temeljnim izobraževaln’ skupnostim pa je kot nepr’’1'1^ ren ocenil tudi predsednik 0 činske skupščine Ormož, k’ dejal, da tak sistem dopolnie'^ nja z republiškimi srerbtvi omogoča, da bi se nerazvit '\g čine postodZvria iztrgale iz nerazvitosti. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITESS3 DELAVSKA ENOTNOST Posebna izdaja za občinski sindikalni svet Nova Gorica Občnemu zboru novogoriških sindikatov sta prisostvovali tudi enotni delegaciji vseh treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in Uit,) iz provinc Gorica in Pordenone. Najprej je občni zbor pozdravil predstavnik enotne delegacije sindikatov iz Gorice tov. Papais in obširneje spregovoril o današnjih prizadevanjih italijanskih sindikatov za izboljšanje materialnega in družbenega položaja delavskega razreda. Ob koncu pa je Papais apeliral, da bi se stiki med sindikati z obeh strani meje še poglobili. V imenu vseh treh sindikalnih organizacij iz province Pordenone pa je zaželel občnemu zboru veliko uspeha tov. Carciola. Tudi Carciola je spregovoril o "boju italijanskega delavskega razreda, in o novi taktiki sindikatov, ki jo označuje zlasti premagovanje dosedanje razcepljenosti. Predstavriik enotne delegacije sindikatov CGIL, CISL in UIL iz goriške province je predal predsedniku delovnega predsedstva spominsko darilo IZ UVODNEGA REFERATA NA DESETEM OBČNEM ZBORU NOVOGORIŠKEGA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA: Lalik® siliti |i@ii**snf na velike uspehe na vseh poclroejih dela Novi predsednik novogoriških sindikatov Jože ŠušmeSj: »Našemu delovnemu človeku ni več potrebno sramežljivo skrivati svojih delovnih uspehov pred bogatejšim sosedom, počasi, vendar vztrajno ga dohiteva v organizaciji dela in v svojem osebnem standardu, hkrati pa se zaveda, da je vse to napravil s svojimi rokami in pridnostjo. K tem uspehom so v veliki meri prispevali tudi sindikati.« Občni zbor novogoriških sindikatov še je v marsičem iztekel v jubilejnem vzdušju. Na to je vplivalo več dejstev: že to, da je bil tokratni občni zbor deseti zbor novogoriških sindikatov, je dajalo zboru posebno vzdušja, še očitnejši pa je bi! vpiiv dveh drugih obletnic: 50. obletnice delovanja jugoslovanskih sindikatov in bližnje dvajsete obletnice razvoja samoupravnih odnosov. Kljub temu pa bi storili krivico novogoriškim sindikatom, če bi ne prizna!!, da je bil njihov občni zbor izrazito deloven dogovor sindikatov v tej občini o bodočih nalogah. Tako je občni zbor že od vsega začetka usmeril v svojem uvodnem referatu tudi novi predsednik ObSS Nova Gorica Jože Šušmeij. V nadaljevanju na kratko povzemamo nekatere osnovne ugotovitve iz referata. Ko je.Jože Sušmelj govoril o nalogah sindikatov na področju gospodarjenja, je ugotovil, da novogoriška občina v primerjavi z republiko in federacijo v zadnjem obdobju sicer dosega manjšo stopnjo razvoja, vendar pa je zavoljo boljšega ekonomskega poslovanja in višje produktivnosti dela stopnja porasta dohodka enaka republiški, dobiček novogoriškega gospodarstva pa celo hitreje na- rašča: Nova Gorica — indeks 119, Slovenija 115, Jugoslavija 105. Udeležba dobička v celotnem dohodku pa je v novogoriški občini 6,8 %, v državi pa 3,9%. NEIZBEŽNI STA MODERNIZACIJA IN INTEGRACIJA »Doseženi rezultati so zelo dobri in nadpovprečni, ni pa poroštva, da bodo naše gospodarske organizacije tudi v prihodnje dose- gale nadpovprečne rezulta-, te, ker so osnovna sredstva našega gospodarstva v večji meri izrabljena kot v Sloveniji in v Jugoslaviji,« je v nadaljevanju poudaril tov. Šušmeij. »Edina rešitev je zato modernizacija in rekonstrukcija sedanjih proizvodnih kapacitet.« Novogoriško gospodarstvo se na to svojo obnovo že pripravlja. Številne delovne organizacije so pripravile študije o nadaljnjem razvoju in vlaganjih. Pri tem pa sindikati že opozarjajo -na neenakomer- (Nadaljevanje na 4. str.) Za večjo učinko-vitost. Občni zbor novogoriških sindikatov je sprejel programsko osnovo za delo sindikatov v občini v prihodnjem mandatnem obdobju H S programsko osnovo žele sindikati v Novi Gorici zagotoviti večjo učinkovitost delovanja in večjo enotnost akcije Programska osnova, ki jo je sprejel 10. občni zbor sindikatov v Novi Gorici, ne pomeni ostre prelomnice med včerajšnjimi in jutrišnjimi prizadevanji sindikatov v občini. Številne nadloge, sindikatov v prihodnjem obdobju, so pravzaprav naloge iz prejšnjih obdobij; prav tdlco ni mogoča pojmovati programske osnove kot nekak dokončen spisek akcij sindikatov, ker bo pač življenje sproti porajalo njihove probleme in s tem nove naloge, ki sa jim sindikati ne bodo niti mogli niti smeli izogniti. Vendar pa hkrati programska osnova jasno uokvirja prizadevanja sindikatov v prihodnjem obdobju in pomeni po svojem bistvu dogovor sindikatov v občini, katerim problemom bodo posvetili v prihodnje , pretežni del svoje idejno politične aktivnosti. Prav v slednjem pa pomeni programska osnova tudi pot sa dosego enotnosti akcije sindikatov pri razvijanju družb eno-elionomskih odnosov na samoupravnih osnovah. Pri tem pa dokumenti 10. občnega zbora novogoriških sindikatov poudarja: »Akcijska enotnost, ki jo bomo gradili na tej programski osnovi, ne pomeni uniformiranja delovanja sindikata, temveč le osnovo za enotno programiranje bodočega dela, ki naj bi zagotovilo večjo učinkovitost prav zato, ker predstavlja demokratično sprejet družbeni (Nadaljevanje na 8. str.) Posebno izdajo Delavske enotnosti v Novi Gorici so pripravili novinarji: MILAN GOVEKAR M SLAN ŽIVKOVIČ in BOJAN SAMARIN vwwiv v>-vv>^»i: — 'vz.v>rvs iv — ■z.\>. ^v»/ 'E.^vw».iv Poglobljeno sodelovanje Da je meja z Italijo najbolj odprta meja v Evropi, je tudi zasluga sodelovanja novogoriških sindikatov s sindikati provinc Gorica in Pordenone Eden izmed sklepov prejšnjega občnega zbora novogoriških sindikatov je bil, naj občinski sindikalni svet nadaljuje in ^poglablja plodno sodelovanje z italijanskimi sindikati. Danes — po dveh letih in ob začetku desetega občnega zbora — pa že lahko rečemo, da je novogoriški občinski sindikalni svet z uspehom opravil tudi to nalogo. V minulem mandatnem obdobju je občinski sindikalni svet svojo aktivnost usmeril predvsem v razvijanje in poglobitev Stikov z vsemi tremi sindikalnimi organizacijami — CGIL, CISL, in U1L — v provincah Gorica in Pordenone. Razen tega je imel novogoriški občinski sindikalni svet tudi dokaj živahne stike s sindikalnimi vodstvi drugih italijanskih provinc in z deželnimi vodstvi. Novogoriški sindikati ob obračunu svojega dela v minuli mandatni dobi kritično ugotavljajo, da so obširno področje mednarodnega sodelovanja in številne pobude ita’ /anskih sindikatov terjale od njih mnogo aktivno! da pa kljub temu niso vselej uspeli sprejeti ponujenega sodelovanja. Tako, denimo, novogoriš /i sindikati samokritično ugotavljajo, da niso usp* /t v celoti uresničiti sklepa devetega občnega zbo/d, ki je zadolževal občinsko vodstvo, da okrepi stike zlasti med strolcovnimi sindikati. Kljub vsemu pa v Novi Gorici ugotavljajo, da je sodelovanje z italijanskimi sindikati v nekaj letih preraslo okvire manijestativnih. priložnostnih in nenačrtnih stikov, da današnje sodelovanje označujejo stalni stiki, medsebojno informiranje in sodelovanje pri razreševanju perečih družbeno-ekonomskih problemov. Zato to sodelovanje označuje čedalje večja pestrost oblik — od študijskih ekskurzij, skupnih posvetovanj, organizacije seminarjev, izmenjav delegacij pa vse do vsakodnevnega kontaktiranja med vodstvi. Skrb za izobraževanje stalna naloga sindikatov Sindikati v Novi Gorici: Če ne povečamo investicij v izobrazbo, nikoli ne bomo ujeli razvitejših V novogoriških sindikatih je prevladalo spoznanje, da je skrb za izobraževanje stalna in izredno pomembna naloga sindikatov. Da pa bi lahko laže dojeli pomen te naloge, si na kratko oglejmo nekatere ugotovitve o kadrovski strukturi v gospodarstvu novogoriške občine. Analiza o kadrih in štipendiranju — pripravila jo je občinska skupščina v oktobru letos — izpričuje sila neugodno kadrovsko strukturo ter prepočasno povečevanje števila kadrov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Če se na hitro sprehodimo med najbolj značilnimi številkami, je podoba kadrovske strukture novogoriškega gospodarstva naslednja: © Čeprav se je v letih od 19C5 do 1968 v novogoriški občini občutno povečalo število kadrov z visokošolsko (42 %) in z višjo (30 %) izobrazbo, pa občina še vedno močno zaostaja: glede na celotno prebivalstvo je v državi 2 % kadrov z višjo in visoko izobrazbo, v republiki 2,4 %, v novogoriški občini pa le 1,6 %. © Neugodna so tudi razmerja pri kadrih s poklicno šolo. Čeprav se je v obdob- ju od 1966. do 1968. leta povečala poprečna vrednost delovnih priprav v industriji od 32.590 N-din na 37.368 N-din, kar bi seveda terjalo tudi bistvene premike v kadrovski strukturi; kljub temu pa se je število industrijskih delavcev z nedokončano osnovno šolo povečalo od 42 na 44.5 % od celotnega števila zaposlenih v tej panogi gospodarstva. Med 3068 zaposlenimi v industriji, ki nimajo dokončane osemletke, je dve tretjini mlajših od 35 let. K tem ugotovitvam pa novogoriški sindikati dodajajo še nekatere druge. Tako med drugim ugotavljajo, da večina delovnih organizacij nima strokovno izdelane sistematizacije delovnih mest in da zato tudi ne more učinkovito programirati razvoja kadrovske strukture in ga prilagoje-vati tehnološkemu razvoju, a tudi družba kot celota nima izdelanih osnov za razvoj šolske mreže. Zato novogoriški sindikati še posebej opozarjajo delovne organizacije, da je izdelava splošnih aktov o sistematizaciji — kar so dolžne po zakonu opraviti do sredine maja prihodnjega leta —• izredno zahtevno in stro- DA BI ZAGOTOVILI SKLADNEJŠI RAZVOJ NOVOGORIŠKI SINDIKATI SE ZAVZEMAJO ZA UČINKOVITO ZDRAVSTVENO VARSTVO, REZULTATI NJIHOVIH PRIZADEVANJ PA SE ŽE KAŽEJO Problematiko na področju zdravstva in v socialnem zavarovanju nasploh v novogoriški občini je opredelil že občni zbor občinskega sindikalnega sveta pr^i dvema letoma. Zato se je v minuli mandatni dobi občinski sindikalni svet vključil v reševanje posameznih problemov, bodisi na širšem družbenem, bodisi na ožjem komunalnem območju. Tako so se na primer organi novogoriškega občinskega sindikalnega sveta zavzemali za uveljavitev skupnih stališč naše republike glele zveznega zakcna o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju, za ohranitev in nadaljni dvig ravni v zdravstvenem varstvu, ki ga naj ureja re-pubiika, za pospešitev procesa usklajevanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja novim razmeram. Zavzemali so se za sistemsko in konkretno rešitev vprašanja, kako v bodoče financirati zdravstveno zavarovanje. Zlasti v slednjem so bili novogoriški simTkatj sooblikovalci nekaterih konkretnih akcij; med temi ie naioomembnej-še predpisovanje udeležbe zavarovancev — delavcev pri stroških zdravstvenega varstva, oblikovanje krite- rijev in oblik za delitev sredstev med skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi, oblikovanje kriterijev za pravičnejšo porazdelitev sredstev med zdravstvenimi zavodi v obliki samoupravnega sporazuma med zdravstvenimi zavodi v novogoriški občini in regiji. Sadovi teh prizadevanj spodbujajo novogoriške sindikate k razmišljanju, da b; kazalo tudi za prihodnje obdobie začrtati naloge na tem področju in zadolžiti novo vodstvo občinske zveze sindikatov, da se aktivne vključi v prizadevanja, kj naj omogoči’« eadaljnjd razvoj samoupravnih odnosov, delitev dohodka in materialno osnovo zdravstvenih zavodov, da bi se tako lahko razvijalo zdravstveno varstvo skladno s potrebami in dejanskimi možnostmi novogoriške družbene skupnosti. To toliko bolj, ker se za prihodnje obdobje že razkrivajo možnosti za kadrovsko izpopolnitev v zdravstvenih zavodih, za modernizacijo opreme v zdravstvu, za funkcional-nejšo povezavo posameznih služb in za dograditev kliničnega centra v Šempetru, ki bo pomenil vrh medicinsko zdravstvene službe na Goriškem. kovno delo. Marsikje pa se že zdaj razkrivajo težnje, da bi v sistematizaciji še znižali izobrazbeno strukturo, ker jim tako pač narekujejo trenutne razmere. Tem poskusom bi se morali sindikati upreti. Dejavnost sindikalnih organizacij in drugih družbenih sil bo morala biti v prihodnje usmerjena tudi v odpravljanje pomanjkljivosti osnovnošolskega sistema — opozarja novogoriški občinski sindikalni svet. In dodaja: kot samoupravna družba se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da le 65 % otrok dokonča osnovno šolo v obveznem roku. Razen tega moramo omogočiti vsem delavcem do primerne starostne dobe, da dokončajo osnovno šolo in si tako pridobijo znanje, ki jim bo omogočilo nadaljnje strokovno usposabljanje in prilagajanje zahtevam tehnoloških sprememb. Očitno je tudi to, da se številni delavci ne morejo vključiti v sistem izobraževanja na srednjih, višjih in visokih šolah zavoljo gmotnih razlogov. Sindikati v Novi Gorici zato opozarjajo: delovne skupnosti bi morale stimulirati študij ob delu in izpopolnjevanje za potrebe delovnega mesta tudi s stimulativnim nagrajevanjem in z različnimi drugimi ugodnostmi. Od tega bodo imele navsezadnje največ koristi prav delovne skupnosti. In slednjič še ugotovitev: če je že v katerem od statutov ali pravilnikov o izobraževanju omenjeno druž-beno-ekonomsko izobraževanje delavcev, potem so to samo prazne formulacije. Redki so namreč primeri v zadnjih letih, da bi vodstvo delovne organizacije, samoupravni organ ali sindikalna organizacija izrekli potrebo po tem izobraževanju in ga tudi izvedli. Spričo teh dejstev novogoriški sindikalni svet tudi meni, da bi morale delovne organizacije s samoupravnimi akti zagotoviti, da postane druž-be.,o-ekonomsko izobraževanje delavcev sestavina družben o-proizvodni h procesov da v prihodnje v delovnih organizacijah posvetijo posebno skrb izobraževanju članov sindikalnih odborov in samoupravnih organov, da torej družbenoekonomsko izobraževanje dejansko vključimo v celotni sistem izobraževanja. Prednost imata: bohliŠniCiš in otroško varstvo Občinski sindikalni svet v Novi Gorici si je tudi v minulem dveletnem mandatnem obdobju prizadeval, da bi s svojim delom, zlasti pa s številnimi napotki in akcijami pomagal k porastu življenjskih razmer v občini in se ve tudi k boljšemu družbenemu in osebnemu standardu. Trud ni bil zaman, o čemer pričajo tudi številni podatki. Za ponazoritev povzemamo nekatere najbolj zgovorne. ODDIH IN REKREACIJA Iz podatkov, ki so na voljo iz 89 delovnih organizacij novogoriške občine in ki skupno zaposlujejo 14.128 delavcev, je razvidno, da le-te razpolagajo v svojih počitniških domovih s 607 ležišči. Delavci iz novogoriške občine pa se zadnji dve leti poslužujejo za letni oddih tudi počitniških domov Počitniške skupnosti Alpe-Adria. Zadnja leta se je namreč zanimanje za letovanja 'izredno povečalo, zmogljivosti počitniških domov novogoriških podjetij pa so zlasti v glavni počitniški sezoni preskromne. Posebno občutijo pomanjkanje počitniških dpmpv v družbenih službah in v storitvenih dejavnostih; zato delavci iz teh deiavno.sti po navadi izkoristijo proste zmogljivosti počitniških domov drugih delovnih organizacij, v času ko le-te niso polno zasedene. Regres za dopust prejemajo skoraj vsi delavci v občini, občutne pa so razlike v višini in pogojih za pridobivanje regresa. Te razlike so vidne tako med dejavnostmi kot tudi med posameznimi delovnimi organizacijami. Športna aktivnost V novogoriški občini je zelo razgibana športna aktivnost zaposlenih. Zlasti v nekaterih delovnih organizacijah, med njimi velja posebej omeniti Salonit v Anhovem, zelo načrtno skrbijo za športno udejstvovanje članov kolektiva. Sicer pa se športna aktivnost članov delovnih kolektivov odvija v okviru športnih iger, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet. Letos jih je že tretjič organiziral. V letu 1967 se je teh iger udeležilo 324 aktivnih tekmovalcev, lani že 450, letos je bilo na igrah prav toliko tekmovalcev. Razen tega pa je občinski sindikalni svet že drugič poskrbel za udeležbo delavcev novogoriških podjetij na medobčinskih delavsko-športnih trobojih Koper. Postojna in Nova Gorica. Fdlni večji problem, s katerim se novogoriški sindikati srečujejo pri organizaciji delavskega športa, so športni objekti; zdajšnjih 91 objektov je za blizu 17,000 zaposlenih odločno premalo. DRUŽBENA PREHRANA V novogoriški občini je v skoraj vseh podjetjih in ustanovah organizirana družbena prehrana za zaposlene delavce. Ponekod se delavci lahko abonirajo na celoten obrok, drugje pa jim pripravijo sama toplo malico. V nekaterih podjetjih so cene znatno nižje od Po podatkih zavoda S za zaposlovanje je bilo 5 v septembru letos v ■ novogoriški občini 538 ■ nezaposlenih delavcev, S kar je 3,13 %. vseh zapo- ■ slenih. Od tega števila ■ je 238 mladincev, ki še niso dopolnili 18. leta ; starosti. ekonomskih, v nekaterih podjetjih novogoriške občine pa delavci plačujejo za hrano. ekonomsko ceno. Tudi prostori, kjer hrano pripravljajo in kjer se delavci hranijo, so zelo različni. Opozoriti velja ob tem, da nekateri prostori ne izpolnjujejo niti osnovnih higienskih zahtev! Sila pereče je vprašanje, kako zagotoviti dnevno prehrano občanov v centru Nove Gorice. Tu je namreč več ustanov, ki zaposlujejo veliko število delavcev, le-te pa nimajo lastnih obratov družbene prehrane. Ti delavci se poslužujejo uslug, ki jim jih nudijo različni gostinski obrati in bifeji, v katerih pa je hrana sorazmerno draga. Sindikati zato opozarjajo, da bi bil že čas tudi Novi Gorici resneje razmišljati o sodobnem obratu družbene prehrane. Hrano iz takega obrata bi lahko prevažali tudi v druge delovne organizacije na območju Nove Gorice in bi tako mimogrede odstranili težave še kje drugje. OTROŠKO VARSTVO Potreba po družbeni skrbi za otroke, predvsem z vi- dika organiziranega varstva je najbolj pereča v industrijskih centrih, kjer je tudi največ družin z dvema zaposlenima roditeljema. V novogoriški občini se je najbolj zaostrila problematika otroškega varstva v Novi Gorici, Šempetru, Solkanu in v Mirnu. V Šempetru in v Novi Gorici že gradijo dva vrtca, ki bosta skupaj zajela v varstvo 240.novih otrok, v letu 1973 pa je v načrtu gradnja otroškega vrtca med Solkanom in Novo Gorico. S to gradnjo bi rešili problem otroškega vrtca zlasti v Solkanu. STANOVANJSKA GRADNJA V Novi Gorici in v Šempetru je zaposlenih blizu 10.400 delavcev. Zavoljo tega je razumljivo, da so bile doslej vse stanovanjske gradnje usmerjene v večje centre, in sicer v Novo Gorico, Solkan in Šempeter. V teh centrih je po podatkih tudi zelo veliko interesentov za individualno gradnjo; ^ vsem niti ne morejo več ustreči, saj so rezervati za gradnjo individualnih hiš tako rekoč že razprodani. Tudi gradbena podjetja, ki nastopajo kot investitorji in izvajalci, gradijo stanovanja za trg; večino teh stanovanj odkupijo delovne organizacije, vendar podatki kažejo, da so letos 25 % teh stanovanj pokupili individualni kupci. Cene stanovanjske gradnje v Novi Gorici so za 10 odstotkov nižje od poprečnih cen v Sloveniji. Od leta 1993 do danes je bilo v novogoriški občini zgrajenih več kot 1500 družbenih in zasebnih stanovanj. PROGRAM INVESTICIJ , Ob uvedbi 1,5-odstotnega prispevka od osebnega dohodka delavcev v letu 1967 je občinski sindikalni svet v Novi Gorici izvedel v sindikalnih organizacijah anketo. Le-ta naj bi pripomogla, da bi se pri programiranju uporabe teh sredstev čimbolj upoštevale želje proizvajalcev. Dobljeni podatki kažejo, da so delavci najbolj zavzemajo za dograditev bolnišnice in za ureditev varstva tako šolskih kot tudi predšolskih otrok. Iz programov koriščenja teh sredstev pa je razvidno, da se v precejšnji meri upoštevajo želje in potrebe delovnih ljudi ter da bo tako tudi v prihodnje. VEG KOT 450 PROBLEMOV Služba pravne pomoči pri novogoriških sindikatih opravlja delo za področje občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. V začetku je služba delovala le občasno, in sicer dvakrat tedensko popoldne, zavoljo vse večjega števila delavcev, ki iščejo pravno pomoč, pa so v oktobru lani pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici ustanovili delovno mesto pravnika, tako da lahko delavci zdaj prihajajo po pomoč tudi v dopoldanskem času. Služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici je v letu 1964 obravnavala 37 primerov, lani 196, do 31. oktobra letos pa 321 primerov, število dejanskih obiskov pa . se je do konca oktobra letos povzpelo na več kot 450. Glede na to, da sta do konca leta še dva meseca, na novogoriških sindikatih pričakujejo, da bo letos število zadev v primerjavi z letom 1964 vsaj desetkrat večje. Služba pravne pordoči novogoriških sindikatov je v treh četrtinah primerov uspešna. Točen odstotek je sicer težko ugotoviti, ker delovna organizacija izroči pismeni odgovor le delavcu, ta pa službe pravne pomoči največkrat ne obvesti, kako je njegov zahtevek ali ugovor rešen. NAJVEČ SPOROV ZAVOLJO OSEBNIH DOHODKOV V minulem letu so se delavci najpogosteje zatekali po pravno pomoč zaradi osebnih dohodkov, in sicer v 46 primerih. Tudi letos v sporih prednjačijo osebni dohodki, in sicer so doslej zabeležili kar 75 primerov. Lani je v Novi ril @ W WL M ® In četrtine rešenih Tudi pri novogoriškem občinskem sindikalnem svetu je bila pred petimi leti ustanovljena služba pravne pomoči; njena naloga je v tem, da zagotovi delavcem pomoč in zaščito v sporih iz delovnih razmerij Gorici iskalo pravno pomoč 65 žensk in 131 moških, letos pa doslej 126 žensk in 195 moških. Od delavcev, ki so letos, iskali pravno pomoč je 73 nekvalificiranih, 18 pol-kvalificiranih, 109 kvalificiranih, 37 delavcev je s srednjo izobrazbo, 22 delavcev pa z visoko. Kot smo še lahko razbrali iz poročila o tej problematiki, pomenijo poseben problem pri iskanju pravne pomoči delavci, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Zaradi zelo pomanjkljive zakonodaje na tem področju je služba pravne pomoči novogoriških sindikatov cesto nemočna. V tej zvezi je treba povedati, da republiški zakon o delavcih, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, ne omenja vrnitve delavca na prejšnje delovno mesto v primeru nezakonite odpovedi delovnega razmerja ali odpusta z dela. Za te primere je predvidena le odškodnina za nastalo škodo. Spričo takih razmer na občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici upajo, da bo novi zakon, katerega predlog je že v razpravi, mnogo pomagal pri urejanju omenjene problematike, saj predvideva poleg sedanjih individualnih delovnih pogodb tudi kolektivne pogodbe, ki jih bosta sklepala sindikat in gospodarska zbornica. Kot lahko preberemo v poročilu občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici, se vse pogosteje zatekajo po pomoč na pravno službo tudi vajenci. Po prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih v letu 1965 so, kot kaže, zašle delovne organizacije in zasebni delodajalci v dilemo, kako naj poslej vajence sploh obravnavajo. Kljub določilu, da se do izdaje republiških predpisov sprejemajo učenci v uk in sklepajo učne pogodbe na način in ob pogojih, določenih v razveljavljeni uredbi, na novogoriških sindikatih ugotavljajo, da nekatere delovne organizacije obravnavajo vajence sila različno. Tako pride cesto do kratenja pravic vajencev, kar opravičujejo delovne organizacije in zasebni delodajalci s tem, da imajo z vajenci le stroške, saj jih po tretjino leta ni na delu in podobno. Lahko smo ponosni na velike uspehe na vseh področjih dela Iz uvodnega referata predsednika novogoriških sindikatov Jožeta šušemlja na desetem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) no investiranje v gospodarstvu. »Krivda za neenakomernost je predvsem v tem, da ni medsebojnega usklajevanja med go-podarskimi organizacijami,« je nadaljeval Jože Sušmelj, »in v tem, da vsaka organizacija pripravlja razvojni program sama zase. Glavni vzrok za to pa je seveda v tem, ker v naši regiji še nimamo izoblikovanega perspektivnega programa razvoja gospodarstva in zato tudi nimamo programa, kako usmerjati sredstva. Z dolgoročnim programom razvoja pa bi lahko uskladili interese delovnih organizacij.« Drug zaviralni moment v nadaljnjem razvoju novogoriškega gospodarstva predstavljajo premalo intenzivni integracijski procesi. To zlasti velja za integracijske procese na relaciji kmetijstvo — trgovina — gostinstvo. Sindikati tudi opozarjajo, da novogoriško gospodarstvo ni znalo izkoristiti možnosti za sodelovanje. z gospodarstvom onstran meje. Rezultati političnega in kulturnega sodelovanja s sosednjo Italijo namreč daleč prekašajo rezultate gospodarskih stikov; celo podjetja iz notranjosti republike so bolje znala izkoristiti pripravljenost za sodelovanje pri podjetjih onstran meje. .\'i:C DELOVNIH MEST IN BOLJŠE DELOVNE RAZMERE! Nato pa je novi predsed-nih novogoriških sindikatov nadaljeval: »Z razvojem gospodarstva je tesno povezano tudi zaposlovanje delavcev. Število prijavljenih nezaposlenih znaša kakih 580, od t_ga pa je približno 460 žensk; med njimi so v večini tiste, ki prvič iščejo zaposlitev. V sindikatih smo zato zainteresirani, da se investicijska sredstva usmerijo zlasti tja, kjer bodo omogočila z razširitvijo proizvodnje zaposlovanje te nezaposlene ženske delovne sile. Te možnosti daje zlasti razširitev proizvodnje v Iskri. Sindikat pa nima interesa podpirati tistih delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali celo z izgubo. Ta podjetja naj se, upoštevaje možnosti njihovih programov, v celoti sa- Jože Sušmelj, novi predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novi .Gorici nirujo tako, da bodo sposobna nuditi delovnemu človeku primeren osebni dohodek, ali pa naj se taka proizvodnja-ukine, sredstva pa nalože v tista podjetja, ki poslujejo z visoko stopnjo rentabilnosti.« SINDIKAT TERJA ODPRAVO NIZKIH OSEBNIH DOHODKOV Tov. Šušmelj je tudi opozoril, da je naloga sindikatov izboljšanje delovnih razmer, da se ne bi delavci prehitro izčrpavali na svojih delovnih mestih. Kadar pa je že treba premestiti izčrpane delavce na manj zahtevna delovna mesta, potem bi se morali sindikati energično zavzeti tudi zato, da ti delavci ne bi bili prikrajšani pri osebnem dohodku. Po mnenju tov. Šušmelja so sindikati že v preteklosti posvečali veliko pozornosti delitvi osebnih dohodkov'. To bodo morali tudi v prihodnje. Čeprav so se osebni dohodki v novogoriški občini doslej v glavnem povečali skladno s porastom produktivnosti dela, pa je v posameznih primerih vendarle možno pripisati intenzivnejši porast osebnih dohodkov bolj konjunkturi na tržišču in pomanjkljivostim v pravilnikih kakor pa porastu produktivnosti dela. »Vsestranska, skrb sindikatov mora bitt usmerjena tudi v odstranjevanje nizkih in prenizkih osebnih dohodkov,« je zaključil ta del svojega razmišljanja tov. Šušmelj, »ki se pojavljajo na našem območju zlasti v tekstilni industriji, industriji usnja in obutve, gostinstvu in gozdarstvu. V naši občini je po podatkih iz septembra letos še vedno 285 zaposlenih, ki za redni delovni čas prejemajo manj kot 600 din mesečnega dohodka. Še vedno je torej veliko delavcev, ki s svojim zaslužkom ne morejo kriti osnovnih življenjskih stroškov. Sindikat bo še naprej moral 'vztrajati, da se do-slednjo uveljavi sprejeto stališče družbeno-političnih organizacij, naj bi najnižji osebni dohodek delavca v občini ne bil nižji od 600 dinarjev mesečno. POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA JE STALNA NALOGA SINDIKATOV V nadaljevanju svojega uvodnega referata je tov. Šušmelj opozoril na naloge sindikatov v procesu razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. Dejal je, da je poglabljanje samoupravljanja stalna naloga sindikatov,. da pa je spričo uveljavitve XV. ustavnega amandmaja v tein trenutku to še posebej zahtevna naloga. Smotrno porazdelitev funkcij, dolžnosti in pristojnosti so v nekaterih kolektivih izvedli že celo pred uveljavitvijo ustavnih sprememb, v večini kolektivov si to prizadevajo storiti zdaj; vendar so očitna tudi prizadevanja, ki poskušajo opredeljevati samoupravljanje kot politično konstrukcijo, ki ločujejo samoupravljanje od gospodarjenja. »V sindikatih si ne smemo delati utvar,« je poudaril 'tov. šušmelj, »da bodo take težnje same po sebi zamrle. Njihovo odmiranje je odvisno prav od aktivnega, kritičnega dela Zveze sindikatov, ZK, samoupravnih organov in drugih zavestnih sil. Pri tem pa se je treba boriti tako proti težnjam, ki skušajo opredeliti samoupravljanje kot vseobsegajočo pravico brez posebej opredeljenih pristojnosti in . odgovornosti, kot tudi proti težnjam, da je potrebno zavoljo večje strokovnosti pri odločanju pri izbiri samo- upravnih organov dajati prednost predstavnikom upravnih vodstev. V nadaljnjem razvoju samoupravljanja pa vidijo novogoriški sindikati zlasti dva zaviralna momenta: prvega predstavlja izredno nizka izobrazba večine članov delovnih kolektivov, drugega pa neinformiranost proizvajalcev — upravijalcev. Nato je novi predsednik novogoriških sindikatov nadaljeval: »Samoupravljanje v gospodarstvu se bo v celoti uveljavilo kot nova oblika vodenja in upravljanja le tedaj, če bo prodrlo in se uveljavilo tudi v delovni skupini kot najmanjši celici industrijskega podjetja, ne pa samo na ravni celotnega podjetja in delovnih enot. Vse preveč s_e je samoupravljanje v zadnjih letih tudi omejevalo in izčrpavalo v delitvi dohodka, le malo pa' je posegalo v glob- , ije poslanstvo samoupravljanja, v bolj humano organizacijo dela. V iskanju spodbud pri delu srno se vse preveč omejevali le na mehanizem delitve dohodka i i ■ B ■ n B B ; Menjava tuje valute v ■ £ dinarski protivrednosti S £ se je letos povečala za ! S 27 %, v italijanskih lirah 5 ■ pa za 31 %; prodaja tc- “ 5 kocih goriv je v novo- £ goriški občini porasla S = za 33%. a BBBBrBBBBBMBBBflBBBaBaBBBBBBRBBBBBBBI kot na. tisto vsemogočno kategorijo, ki naj kot edina pritegne človeka in poveča njegovo prizadevnost na delovnem mestu. Ne moremo sicer odrekati dohodku primarne vloge v spodbujanju pri delu, vendar ne moremo pri tem podcenjevati tudi drugih dejavnikov in vplivov na produktivnost« ŽE ZA DVAJSET LET ZAMUDE Zadnji del svojega uvodnega referata je Jože Šušmelj posvetil problematiki dela občinske zveze sindikatov. Opozoril je na zdajšnjo neustrezno strukturo novogoriškega gospodarstva : glede strokovnega kadra. Razen tega je novogoriško gospodarstvo tudi preveč razdrobljeno, da bi lahko intenzivneje zaposlovalo visoko strokovne kadre. Od tod znatne razlike med sistematiziranimi in dejansko zasedenimi delovnimi mesti v gospodarstvu. In če bi se delovna 1 mesta - izpopolnjevala z dosedanjim tempom, bi industrija lahko uveljavila sedanjo sistematizacijo šele v dvajsetih letih! Prizadevanja sindikatov morajo biti zato v prihodnjem obdobju posvečena temu, da bi v delovnih organizacijah začeli intenzivnejše razmišljati o zaposlovanju strokovnjakov, da bi se izpopolnil sistem izobraževanja od delovnega mesta naprej, da bi se odpravila socialna diferenciacija v možnostih za nadaljnje šolanje in izobraževanje, da bi se ustrezno ovrednotilo tudi delo strokovnjakov. NE IZVEN OBČINE — VENDAR S SVOJO POLITIKO Tov. Šušmelj je zatem dejal, da se je sindikat v zadnjih letih močno uveljavil v delovnih organizacijah in da si je pridobil ugled in zaupanje med delovnimi ljudmi. Delo osnovnih organizacij pa je v mnogočem odvisno od prizadevnosti vodstev, zato naj velja v prihodnje vsa pozornost prav izbiri ljudi, ki bodo delovali v sindikalnih vodstvih. Po mnenju tov. Šušmelja pa bo moral biti v prihodnje tudi občinski sindikalni svet bolj gibčno telo, moral se bo večkrat sestajati in obravnavati vse aktualne probleme v občini. Posebno skrb bo moral svet posvetiti tudi informiranju osnovnih organizacij o svojem delu in razviti sistem izobraževanja sindikalnih delavcev v občini. »Sindikat ne more delovati izven komunalnega sistema, ločeno od dela in pobud drugih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, vendar pa mora imeti svojo politiko.« »Podrejanje drugim ciljem, morebitnim ambicijam in interesom posameznikov, ki niso v skladu s socialističnimi samoupravnimi odnosi, bi delo sindikalne organizacije samo osiromašilo in jo potisnilo na stranski tir družbenega dogajanja,« je zaključil svoj referat novi predsednik novogoriških sindikatov Jože Šušmelj. ALOJZ LAH, DELEGAT KOLEKTIVOV OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV: ZAOSTAJANJE ZA GOSPODARSTVOM Izmed delegatov, ki so jih za občni zbor novogoriških sindikatov izvolili kolektivi občinskih upravnih organov, je spregovoril tovariš Alojz Lah. V svoji razpravi je orisal predvsem položaj in probleme tistih članov sindikata, ki so zaposleni v organih občinske uprave. »V javnosti pogosto prevladuje vtis, da vsem nam, ki smo zaposlena v občinskih organih uprave, ni prav nič hudega, da redno za boljše in bolje plačano zaposlitev že deset fakultetno usposobljenih strokovnjakov in . še več z višjo strokovno izobrazbo. Tovrstni problemi pa se samo še stopnjujejo, namesto da bi o njih govorili vse bolj poredko in le izjemoma. V imenu vseh tistih, ki smo zaposleni v občinskih upravnih organih, zato predlagam, da bi naš občinsikd sindikalni svet v prihodnje del svojih prizadevanj posvetil tudi skrbi za premagovanje razkoraka v materialnem položaju družbenih služb in gospodarstva kot celote«. dobivamo plače, -; obenem pa po teh miišljeiijih predstavljamo birokraci jo. ki je gluha za vse pripombe občanov jn delovnih organizacij. Ne trdim, da občinski organi uprave delujejo vselej v zadovoljstvo tistih, zavoljo katerih sploh obstajajo. Ne glede na to pa omenjene govorice sploh ne vzdržijo resne kritike! Zato ne, ker smo delavci upravnih organov kljub zagotovljenim osebnim dohodkom vseeno na slabšem v primerjavi z drugimi državljani v delovnem razmerju. Tako zaradi tega, ker proračun točno odmerja sredstva za naše osebne dohodke. To pomeni, da v naše vrste težko privabimo strokovni kader, ker se le-ta pač lahko drugje računa z višjimi zaslužki. Slednjič gre tudi za to, da delavci občinskih upravnih organov in družbenih služb nasploh ne morejo računati s takšnimi možnosti za regresiranje letnega oddiha, zia urejenost družbene prehrane in za razreševanje stanovanjske problematike, kakor lahko računajo delavci, zaposleni v gospodarstvu. Sredstva, ki so za te potrebe na voljo občinski upravi, vselej zaostajajo za sredstvi, ks jih ob sicer enaki kadrovski strukturi lahko porabi katerakoli gospodarska organizacija. Ker je tako, naše vrste zapušča vse več' strokovno usposobljenih kadrov. Delo v občinski upravi je do danes na primer zamenjalo RAJKO SLOKAN, DELEGAT DELAVSKE UNIVERZE NOVA GORICA: Zakaj bi slepomišili? Delegat Delavske univerze Nova Gorica Rajko Slokan je najprej spregovoril o zadnjih novelah TZDR, ki med drugim dovoljujejo delovnim Organizacijam, da po lastni presoji premestijo na druga delovna mesta tiste zaposlene, ki ne izpolnjujejo zahtev za zasedbo njihovega sedanjega delovnega mesta. V zvezi s tem je dejal: »■Načelno temu niti najmanj ne nasprotujem. Nasprotujem pa temu v primeru, če to dogodi delavcu, ki ni imel možnosti, da bi si pridobil potrebno izobrazbo, čeprav je to želel, mu pa kolektiv pri tem nj hotel pomagati. Še bolj kot to me moti lažno človekoljubje, kot ga kažejo v nekaterih kolektivih. Znani so mi primeri, ko so delavcu, ki ne izpolnjuje5 formalnih pogojev za zasedbo sedanjega delovnega mesta, postavili rok šestih mesecev, ko mora pridobiti manjkajočo izobrazbo, če noče biti premeščen. Ustreči taki zahtevi : je praktično nemogoče, ker pač šolanje traja nekaj let. In vendar v podjetju nekaj slepomišijo, hkrati pa nimajo izdelane kadrovske politike in seveda tudi ne vedo, kje bodo. dobili sro-kovnjake, ki naj bi zasedli izpraznjena delovna mesta. Občutek imam, da ponekod želijo na ta način zavezal jezik članom kolektiva, da bi pač molčali o .vsem tistem, kar pač vedo. Po mnenju tovariša Slokana ki sindikalne organizacije morale še posebej pozorno spremljati priprave na novo sistematizacijo delovnih mest povsod tam, kjer jo zdaj pripravljajo. Skoraj vsepovsod iso namreč dokaj očitne težnje, da bi sistematizacijo tt< lovnih mest prilagodili zdajšnjemu stanju in strukturi zaposlenih. Če naj bi se postopoma le približati temu, da bi vsako delovno mesto zasedal ustrezno usposobljen posameznik, potem dvojni in trajni pogoji glede šolske izobrazbe, ob kateri posameznik lahko zasede posamezno delovno mesto, smejo pomeniti le izjemd in ne pravila! Prizadevati bi si morali za nasprotno: pogoji za zasedbo delovnih mest naj bodo natančno opredeljeni, torej brez alternativnih rešitev: r Če pa bi se kje vseeno odtočili za alternativne rešitve, potem naj te izvirajo iz natančno oblikovane kadrovske politike, ki mora vsebovati tudi ukrepe, ki naj spodbudijo in zagotovijo nadaljnje izobraževanje že zaposlenih članov kolektiva. Nikakor pa omenjenih alternativnih rešitev ne bi smel vsebova-_ti že akt o sistematizaciji delovnih mest. MiLO VIŽINTIN, POSLANEC REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS: Sindikati in samoupravljanje Tovariš Milo Vižintin, poslanec repubiišizega zbora Skupščine SRS, ki je na občnem zboru novogoriških sindikatov sodeloval kot gost, je spregovoril o vlooi sindikatov pri nadaljnjem razvoju in uveljavljanju samouprav* nih odnosov. Med drugim je povedal tudi naslednje: »V času, ko preživljamo najbolj kritično obdobje boja za. reformo, se vse bolj oglašajo tisti, ki bi radi povsem uicinili samoupravljanje, ali pa vsaj bistveno zožili vpliv organiziranih samoupravljavcev. Menim pa, da so dosedanji rezultati samoupravljanja tolikšni, da nikakor ne bi smeli misliti na kakršnokoli likvidacijo samoupravljanja, ampak da si moramo prizadevati za prav nasprotno: za nadaljnji razvoj in uveljavljanje samoupravnih družbenih odnosov. Ce tega ne bi storili, bi zavestno podrli. temelje našega družbeno-političnega sistema. Prepričan sem, da bi sindikati morali in da tudi bodo storili vsefa kar je v njihovih močeh, da bi dokončno in odločno o i»- i» i» V minuli mandatni dobi se je sestal plenum novogoriškega sindikalnega sveta na 7 sejah* predsedstvo občinskega sveta pa se je sestalo na 23 sejah. V 125 osnovnih organizacijah vključuje občinski sindikalni svet 14.640 članov ali 95 % vseh zaposlenih v novogoriški občini. V prvem polletju letos je obiskalo novogoriško občino za 12 % več gostov, pri čemer se je zlasti povečal obisk domačih gostov (ind. 117), medtem ko so se nočnine povečale le za 6 %, kar pomeni, da v novogoriški občini prevladuje prehodni turizem. Inovo VODSTVO I Občni zbor novogoriških sindikatov je ob koncu izvolil tudi novo vodstvo. V plenum občinskega sindikalnega sveta so bili za prihodnje mandatno obdobje'izvoljeni , inž. Jože Abram, Mehanične delavnice servisnih služb, Šempeter; Dragica Bitežnik, ŠGP Gorica, Nova Gorica; Stane Bratuž, Gostol; Tone Čebokli, Zavod SRS za šolstvo; Julij Dakskobler, Soške elektrarne; inž^ Franc Dovečar, PTT Nova Gorica; Mirko Gašperin, KZ Brda, Dobrovo; Albert Gregorič, Tekstilna tovarna Okroglica, Volčja Draga; Marjan Gregorič, Pekarna Mozetič, Renče; Franc Humar, PPVS, Nova Gorica; Veljko Jc-iaska, Final, Nova Gorica; inž. Mirko Jug, KZ Gorica, Šempeter; Rudi Jug, Zivinopromet Gorica; Ivan Kobal, Avtopromet Gorica; Aldo Kolaveič, Grosist Gorica — Šempeter; Cvetko Krpan, Salonit, Anhovo; Teodora Krpan, Otroški vrtec Nova Gorica; Boris Kruljc, Cestno podjetje Nova Gorica; Alojz Lah, Skupščina občine Nova Gorica; Antonija Majcen, Ideal, Nova Gorica; Viktor .Makarovič, Bolnišnica Šempeter; Ludvik Mozetič, Šampionka. Renče; Zofija Nanut. Manufaktura, Nova Gorica; Srečko Pahor. Itek Kanal: Viljem Pahor, Zavarovalnica »Sava«. Nova Gorica. Janez Petrovčič, Vozila, Šempeter: inv. Prem. Goriške opekarne, Bukovi- ca: Jože Rigler, CZP Soča. Šempeter; Anton Saksida, Carinarnica Nova Gorica: Humbcrt Slejko, Iskra Šempeter; Rudi Satler..Iskra Šempeter; Jože Sivec, Meblo, Nova Gorica; inž. Jože Slivnjak, Kmetijski zavod Nova Gorica: Drago Švoljšak, Goriški muzej; Stane Štokelj, Jadran, Miren; Jože Šušmelj, Skupščina občine Nova Gorica; Venceslav Tin ta, Salonit, Anhovo; Bruno Tutta, SVP Nova Gorica; Anica Uršič, osnovna šola Solkan; Bruno Uršič, SGP Gorica, Nova Gorica; Maks Vidič; Solkanska industrija apna, Nova Gorica; Miloš Vodopivec, Meblo, Nova Gorica; Rado Zorn, Slovenija sadje. Volčja Draga. V petčlanski nadzorni odbor so bili izvoljeni: Stanko Debeljak, SDK Nova Gorica: Jordana Gregorič, Park hotel, Nova Gorica; Dominik Mrakia, Meblo Nova Gorica: Jože Pahor, PPVS, Nova Gorica; Ivan Peternel, KZ Gorica, • Šempeter. Na prvi seji je novoizvoljeni folenum izvolil iz svoje srede predsedstvo novogoriškega občinskega sindikalnega sveta, nolžnost predsednii a pa so člani zaupali Jožetu Šušmel.iu: za podpredsednika je oil je bil izvoljen inž. Mirko Jug, za tajnika občinskega sindikalnega, sveta pa dolgoletni sindikalni delavec Bruna Tutta. = llllll!!llli!llillillll!l!ll!!!ll1ii'llli!IMiil!lllill:;;!!l!)'!ll!!!!!i!l!!l!!H|||H!!!ii!!lll|!j!|!||[||||ji|||||!||||||!|!!|||!||||[t||!!|!|]||!||!|||i||!!||||||!|||!|||j||[|]|!!i!||ii|ij||!]!|j|| Za večjo učinkovitost (Nadaljevanje s 1. strani) dogovor o nekaterih najpomembnejših nalogah članstva in njegovih organov v delovni organizaciji in v občini. »Seveda pa taka programslza osnova tudi omogoča članstvu, da sproti kontrolira delo tako občinskega vodstva sindikatov kot vodstev v osnovnih organizacijah, s čimer se znatno zaostruje individualna odgovornost tistih, ki delajo v teh vodstvih. Preveč skopo odmerjen prostor nam preprečuje, da bi se x>odrobneje seznanili s programsko osnovo novogoriških sindikatov. Zato bomo v nadaljevanju na kratko povzeli le nekatera temeljna področja bodočih prizadevanj sindikatov v novogoriški občini: ® Osnovni interes članstva je v tem, da bi se or-organizacija sindikata utrdila in razširila svojo vodilno vlogo pri odločanju o bistvenih vprašanjih delovnih ljudi, nosilcev samoup-ranih družbenoekonomskih interesov in odnosov. Osnovna naloga sindikata je zatorej razvijanje samoupravljanja v sleherni delovni organizaciji in na vsakem področju dela. Prav sedaj, ko prilagajamo statute in druge interne akte novosprejetim ustavnim amandmajem, lahko opredelimo vlogo sindikata v delovni organizaciji. Ob izpopolnjevanju interne zakonodaje morajo izvršni odbori sindikata tudi proučiti osnutke statutov in odgovoriti na vprašanje, ali so v skladu s sprejetimi političnimi stališči in hotenji ustavnih amandmajev. © Samoupravljanje vklu-čuje prizadevanja za racionalno gospodarjenje in gospodarski napredek. S tem so opredeljene zlasti naslednje naloge sindikata: nadaljnja prizadevanja za povečanje produktivnosti dela in inteziviranje gospodarjenja. pospeševanje integracijskih procesov v gospodarstvu. skrb za izpopolnjevanje sistemov formiranja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov, skrb za dosego polne zaposlenosti v občini, skrb za izpopolnjevanje kadrovske strukture in za razširitev sistema izobraževanja na vsa delovna mesta. © Tretje področje, neposredno pogojeno s prizadevanji na obeh prejšnjih, pa pomeni skrb sindikatov ta izboljšanje družbenega standarda delovnih ljudi. Programska osnova novogoriških sindikatov pri tem opozarja na potrebo po izboljšanju zdravstvenega varstva občanov, opozarja na potrebe po večji skrbi delovnih organizacij in sindikatov za oddih ih rekreacijo delavcev. V skrbi za izboljšanje delovnih pogojev bi se moral sindikat zavzemati za urejanje družbene prehrane, za reševanje problemov otroškega varstva, za, varnejše delo na slehernem delovnem mestu. © Programska osnova govori o tem, da morajo sindikati še okrepiti svojo, zaščitno funkcijo in poglobiti sodelovanje s sindikati onstran meje. Slednjič pa programska osnova opozarja, da bo potrebno za uresničevanje sprejetih nalog poiskati ustrezen način in take oblike dela, ki bodo zagotavljale povezavo z os-1 novnimi organizacijami sindikata. Enotnost akcije terja tudi izboljšanje informiranosti, zato bo potrebno razviti nove oblike obveščanja, obenem pa se tesneje povezati z sindikalnim glasilom »Delavsko enotnostjo* in z lokalnim listom »Primorske novice*. Programska osnova še posebej poudarja dolžnost organizacije, da posveti več pozornosti kadrovski politiki, saj je prav od kadrov, ki delujejo v sindikatih, v marsičem odvisen ugled in učinkovitost organizacije kot celote. Si m s y 9 a Si m a m ti 9 £9 S 9 tl £3 SJ 9 □ m a gl 9 n m a m Razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v novogoriški občini znaša letos 1 : 3,8. Najnižje osebne "'dohodke je dosegla tekstilna industrija (667 N-dinarjev), industrija usnja in obutve (896 N-din), gostinstvo (970 N-dhi) in gozdarstvo (999 N-din). V marcu letos je bilo med polno zaposlenimi delavci 37 takih, ki so prejemali osebne dohodke do 400 N-din, in 592 z osebnim dohodkom od 401 do 600 N-din. V industriji je kadrov z visoko izobrazbo: v državi 2,12 %> v ožji Srbiji 2,51 % na Hrvaškem 2,29 %, v Sloveniji 1,32 °/o in v novogoriški občini 1,4%; z višješolsko izobrazbo: v državi 2,12%, v ožji Srbiji 1,3, na Hrvaškem 0,78, v Sloveniji 0,69 in v Novi Gorici (M>; s srednjo izobrazbo: v državi 6,95% v ožji Srbiji 8,0%, na Hrvaškem 6,83 %, v Sloveniji 5,96 % in v Novi Gorici 7,4 %. Materialni položaj staršev je še vedno odločilen pri otrokovi izbiri poklica. V Novi Gorici ugotavljajo, da študira na višjih in visokih šolah le 41 študentov iz kmečkih družin. Med vsemi vpisanimi študenti iz novogoriške občine jih je 25 % iz delavskih in 33 % iz usluž-benskih družin, čeprav je v občini znatno večje število delavcev kot uslužbencev. Več kot 55% študentov je iz Šempetra in Nove Gorice, čeprav v teh dveh krajih živi le tretjina prebivalcev občine. ' Podatki o rezultatih gospodarjenja v letošnjem letu so zelo ugodni: v primerjavi z minulim letom se je celotni dohodek povečal za 15 %, dohodek za 21 %, dobiček pa za 19 %, medtern ko je produktivnost novo-voriškega gospodarstva porasla za 15 %, osebni dohodki pa za -13 %. V novogoriški občini iz leta Xr leto pada število šoloobveznih- otrok. V šolskem letu 1961/62 je obiskovalo osnovne šo!e 7250 otrok, v šolskem letu 1968/69 pa 6181 otrok. Število šoloobveznih otrok se je tako v devetih letih zmanjšalo za 1069. Strokovnjaki opozarjajo, da bo v prihodnjem obdobju na Goriškem začelo primanjkovati delovne sile. ■ ■ I ■ H a ■ a a a ■ S aBBBgaaasaBBBoaBBBaaBBis&aBBSSBBHaBBBBa Iz naše družbe Na 10 cicero • SLOVENSKE KONJICE Predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov celjske regije so si po nedavnem posvetu v Slov. Konjicah ogledali nekatere Proizvodne obrate dveh podjetij v tej občini, in sicer kovaške industrije v Zrečah ter industrijski kombinat »KONUS« v Slov. Konjicah. Tako so se lahko seznanili z delom in proizvodi, ki jih izdelujejo v teh dveh gospodarskih organizacijah. V. L. • CELJE Minulo sredo se je sestal odbor za proslavo 50-letnice sindikatov Jugoslavije. Dogovorili so se o svečani seji in o podelitvi odlikovanj in priznanj dolgoletnim sindikalnim delavcem. Ta svečana seja bo 17. decembra. v tem času pa bo tudi občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Organizatorji svečane seje in občnega zbora so se namenoma odločili, da bosta svečana seja in občni zbor na isti dan. Želijo namreč, da bi jubilejnemu občnemu zboru Prisostvovali tudi dolgoletni sindikalni delavci, prav tako pa tudi tisti, ki bodo ta dan prejeli zaslužna priznanja in odlikovanja. • TRBOVLJE Posebna komisija za vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravija-nja je pred kratkim konca] s Preučevanjem dosedanjih statutov nekaterih trboveljskih delovnih °rganizacij. Komisija je preuce-vnia 20 statutov večjih industrij-skJi podjetij na osnovi posebnega vprašalnika, ki ga je pripravna komisija za razvoj samoupravljanja Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Osnovni namen preučevanja statutov trboveljskih podjetij je bil pomagati delovnim kolektivom pri izdelavi novih oziroma izpopolnjenih statutov in organi-2aciji samoupravljanja. Ugotovitve komisije trboveljskega sindikalnega sveta so dokaj zanimive. Med drugim se je pokazalo, da so bila Posamezna poglavja nekaterih statutov zelo pomanjkljiva. Komisija bo v kratkem obiskala vse delovne kolektive, katerih dosedanje statute je preučevala in jim prikazala dosedanje pomanjkljivosti teh akr tov in se zavzela za to, da bi dejansko izkoristili vse prednosti, ki jih omogočajo ustavni amandmaji v zvezi z nadaljnjo razširitvijo neposrednosti samoupravljanja, V središču zasavskih revirjev 8°dijo, da marsikje ne bodo kos svoji nalogi, da bi izdelali nove 8tatute in pripravili predloge za novo organizacijo samoupravljanja do predvidenega Časa. Nekatera Podjetja so šele začela s temi oprali, drugod pa so obtičali sredi Priprav. Za zdaj so samo v Zasav-8kih premogovnikih sprejeli pred-Jdg nove organizacije samouprav-Jj^nja, javne razprave/o osnutkih Jfh predlogov in statutov pa bodo Predvideno prihodnje dni začeli v cehientarni, ' Elektrarni in neka-erih drugih podjetjih. V drugih qVeh revirskih občinah imajo za £daj pripravljene osnutke samo v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov in nekaterih manjših kolektivih. -m © VELENJE 5 V Šaleški dolini hitro narašča steviio varčevalcev, pa tudi vsota Privarčevanega denarja. Ob koncu septembra je bilo na 10.800 hranil-J?jh knjižicah pri podružnici Kreditne banke Velenje naloženih M50.000 dinarjev. Letos so se po-ecale vloge vlagateljev za skoraj V1 trilijonov dinarjev, najbolj pa *°j?e na vpogled. Na račun obresti " lani v Velenju pripisali na hra-une knjige varčevalcev kar 000.000 »n ar j e v. Pri velenjski podružnici • B si prizadevalo, da bi krog var- daK*-cev Se predvsem pa, ~ vp^ občanov varčevalo na dljše razdobje oziroma nan^n- (vš) DOPISNIKI POROČAJO ŠPEDTRANS — MARIBOR MEDNARODNI IN TUZEMSKI TRANSPORTI MARIBOR, MELJSKA CESTA 16 TELEFONI: direktor 25-482 vodja komercialno prometne službe 32-555 mednarodni transporti 32-655 , tuzemski transporti 32-955 OPRAVLJAMO MEDNARODNE IN TUZEMSKE TRANSPORTE HITRO — SOLIDNO — POCENI! SE PRIPOROČAMO! KOLEKTIV ČESTITA VSEM DRŽAVLJANOM OB DNEVU REPUBLIKE. SPEDTRANS — MARIBOR V ŠALEŠKI DOLINI BODO IZDELALI ANALIZO O POLOŽAJU IN PROBLEMIH GOSPODARSTVA Stališča v javni razpravi Že nekaj časa so v javni razpravi v okviru delovnih organizacij in osnovnih organizacij sindikata v Šaleški dolini stališča, ki jih je izoblikoval Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje v zvezi z reševanjem problemov, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah v Šaleški dolini. Stališča bodo, če bo potrebno, dopolnili oz. spremenili in tako prispevali svoj delež k temu, da bi bila kar najbolj konkretna. Sprejeli so vrsto staližč glede reševanja problematike. , V stališčih občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje, ki so zdaj v javni razpravi, je dan poseben poudarek odpravi problemov v zvezi z nelikvidnostjo. Zato. tudi večina Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje je nedavno tega obširneje razpravljal o gospodarjenju v letošnjem letu ter o problemih, s katerimi se srečujejo v sedanjem razdobju v delovnih organizacijah v Šaleški dolini. " -' ■ ■ polmstvo ;Vv. in. oprema, za, vaš dom lesnina, yvi ; ■ ' ' ;v" :'.-yv _ ■, v . v:'.;.,, centrala ljubljana titova 51 ia stališč zadeva to problematiko. Med drugim se v Velenju zavzemajo za to, da bi morali s spremembo zakona o knjigovodstvu doseči, da bi imeli dobavitelji prednost pred pla-'čilom družbenih obveznosti in izplačilom 100-odstotnih osebnih dohodkov. Uvedli naj bi tudi »črno listo« nerednih plačnikov. Poslovnim partnerjem bi zato zagotovili večjo informiranost o plačilni sposobnosti kupcev. To evidenco naj bi uredili pri SDK, in sicer na osnovi podatkov o plačilnem .prometu. ■ Nadalje se v Velenju zavzemajo za to, naj bi imeli dobavitelji pravico, da v primeru, da se pojavijo težave pri izterjavi terjatev, zahtevajo uvedbo prisilne uprave, o čemer naj bi odločilo gospodarsko sodišče, oz. da bi lahko v primeru, če bi s tem soglašali obe stranki, spremenili določene terjatve v vlogo za skupni poslovni sklad. Soglašajo pa tudi s predlogom zveznega izvršnega sveta, naj bi uvedli nekatere nove oz. dodatne instrumente za poravnavo obveznosti, kot menico, ček, kompenzacijo in asignacijo terjatev, Pomembno vlogo v prizadevanjih za odpravo nelikvidnosti pripisujejo Velenjčani Službi družbenega knjigovodstva. Ta naj bi v prihodnje s posebnimi revizijskimi Centri v okviru teritorialnih organizacijskih enot na Osnovi podatkov o finančnem poslovanju delovnih organizacij hitreje reagirala, če obstaja sum za malverzacije oz. nelikvidnost, in izvajala pogostejše finančne kontrole, seveda po lastni presoje. Na ta način bi tudi hitreje registrirali pomanjkljivosti v poslovanju oz. gospodarjenju v delovnih organizacijah. (VŠ) • TRBOVLJE Stanovanja za borce V Trbovljah bodo ietos zorali na skladu okrog 1 milijon 700.000 din za gradnjo in popravila stanovanj nekcianjm udeic/encev NOV. Del denarja bodo naiozili v banki, da bi z aooainimi krediti utegnili precej povečati izgradnjo novih najemnih stanovanj, del sredstev pa so že ali še bodo razdelili kot posojila za individualno gradnjo stanovanjskih prostorov oziroma popravila stanovanj nekdanjih udeležencev NOB. Čeprav bodo s tem znatno ublažili stanovanjsko stisko bivših borcev NOV, imajo nekdanji udeleženci NOV v središču zasavskih revirjev še velike težave. Žal, je med njimi precej, če že ne največ borcev-nepo-srednih proizvajalcev. Priporočilo občinske skupščine, med drugim poudarja, da teh vprašnj ni mogoče učinkovito odpravljati zgolj z gradnjo novih stanovanj, marveč bi kazalo pri tem upoštevati tudi zamenjave stanovanj, saj je med borci veliko takih, ki bi jim ustregli, če bi jim dali nekoliko boljše, večje, ustreznejše stanovanje, kot pa jih imajo zdaj. Ta vprašanja pa je nedvomno najlaže urejati v okviru razpolaganja s stanovanjskim skladom znotraj podjetij. Z druge strani predlaga občinski skupščina, da bi vsa stanovanja, ki jih izpraznijo borci-delavci, ko se preseljujejo v nova stanovanja, še vnaprej dali na razpolago nekdanjim udeležencem NOV. V Trbovljah računajo, da bi tako v prihodnjih letih povsem odpravili probleme stanovanj nekdanjih udeležencev NOV, oziroma jim omogočili, da bi pola« goma vsi dobili primerne stanovanjske prostore. Za zdaj so vse družbenopolitične organizacije v trboveljskih delovnih skupnostih, med njimi zlasti sindikati, podprli ta predlog občinske skupščine. -ia_ • CELJE Izhodišča za financiranje sklada zdravstvenepa zavarovanja delavcev v letu 1970 O teh izhodiščih in o vprašanjih, ki se v zvezi s tem porajajo, so govorili na razširjeni seji v torek 25. novembra. Na tej seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsedstva medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti so sodelovali tudi vsi predsedniki občinskih sindikalnih svetov s področja komunalne skupnosti social, nega zavarovanja Celje. Pogovorili so se o izhodiščih, po katerih naj bi se uredilo financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev v prihodnjem letu. M. B* • RAVNE NA KOROŠKEM Za eno komunalno skupnost v Sloveniji Skupščina občine Ravne na Koroškem je na zadnji seji obravnavala enoletno poslovanje Koroškega zdravstvenega doma. Odborniki so v razpravi med drugim poudarili, da je treba združeni Koroški zdravstveni dom organizacijsko še bolj utrditi. Istočasno pa so načelno zavrnili težnje po razpustitvi Komunalne skunnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem oz. priključitev k sosednjim komunalnim skupnostim. Ravenska občinska skupščina pa je na zadnji seji razpravljala še o prevzemu soustanoviteljskih pravic za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec ter o investicijskem programu za obnovo internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. L. S. • VELENJE Rudarje so cepili proti gripi Velenjske rudarje oz. zaposlene na Rudniku lignita Velenje so cepili proti gripi. Drugi« jih bodo cepili proti gripi Cez štirinajst dni. Tisti, ki na cepljenje niso prišl, bodo moral sami plačati stroške zdravljenja, če bodo oboleli za gripo. (vš) 6 SLOVENJ GRADEC Z deli so že začeli V središču Mislinjske doline so že začeli s pripravljalnimi deli za obnovo internega oddelka Splošne bolnišnice. Dela bodo veljala nekaj nad 5 milijonov dinarjev, izvajalo pa jih bo GP Dravograd. Polovico potrebnega denarja so zbrali v slovenjegraški bolnišnici, de lanuitet za posojilo, ki ga je odobrila KB Celje, pa bodo odplačevale skupščine občin Ravne ria Koroškem, Dravogradu. Radlje ob Dravi »Slovenj Gradec in Velenje. V. • DRAVOGRAD Novi prostori so več kot potrebni V Dravogradu že nekaj časa opozarjajo na nujnost ureditve doma za starostnike, v katerem je zdaj blizu 50 starčkov iz vseh štirih koroških občin. Verjetno bo treba zagotoviti nove prostore, če bodo hoteli zagotoviti verifikacijo doma. Denar za ureditev doma pa bi morale solidarno prispevati vse štiri koroške občinske skupščine. L. M. h tekstina Kupujte naše umetno usnje TEXON V tem proizvodu so združene vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila. TEXON je mehak, lahek, zračen, toda za vodo nepropusten ter se kroji, šiva, pere in kemično čisti enako kot tkanine. ' Zaradi naštetih lastnosti je umetno usnje TEXON vsestransko uporabno v konfekciji oblačil, tako modnih plaščev kot raznih športnih modelov. MNENJA IN STALIŠČA Kolegialni izvršilni organi v zdravstvu ™ Si* v-'. Kaj naj obsega delovno področje posameznih kolegialnih izvršilnih organov Dtelovno oziroma samoupravno področje posameznega kolegij-VeAa izvršilnega organa je deloma razvidno že iz naslova organa. obse!inV okviru svojih pristojnosti skladno z določili statuta. Torej s* razmejitev obstaja predvsem v odločanju, Cc ta razmejitev b"rn'ki-1<,rani° Vrsto zadev prenesti iz delovnega področja dosedanjih J sveta na kolegijske izvršilne organe. ?l>lžnn~.ose(ia».io komisijo za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovne HVrSlln- na podlagi gornjih ugotovitev lahko preimenujemo v kolegijski Irbvtiii, orsan- nor. z imenom odbor za Izrekanje ukrepov zoper kršilce I r Im" dolžnosti. Lahko bi sicer obdržali že ustaljen pojem komisije. a kolegijskega izvršilnega organa navsezadnje ni važno in je t bgiki • 0 tl!rii komisija, vendar zaradi enotnega poimenovanja vseh kon,- .h Izvršilnih organov z odbori je bolje, da preimenujemo tudi •Lavnih1’0 sveta v Odbor, Ta odbor bi vodil postopek zoper kršilce s -Hl h- dolžnosti in izrekal ukrepe. Na podlagi zadnjih sprememb Posti Ul lahko izrekal tudi ukrep izključitve delavca iz delovne skup-Ja bi , ■)e bi! do sedaj v izključni pristojnosti sveta zavoda. Lahko ii°s0'ni nu,i »gotavljal višino materialne škode. S tem bi predvsem JPoje vvTanišarie števila komisij oziroma organov zavoda, Ugotav-I Pristni ne Škode glede na nrejšnje ugotovitve vsekakor bolj spada ia t>re,„nost komisiie sveta, kot na kolegijskega izvršilnega organa. iv, ..Ur'n,r:vMa v’*’no pov/ročen** in 1« tehnično zhira po- ^ Pa ’!h nredo^i delavni, ki potem pristane na ugotovitve komisije U(il ne. v nobenem primeru pa ta komisija ne more odločati. * Po drugi strani pa se pogosto ob kršitvah delovne dolžnosti pojavlja tudi vprašanje povrnitve nastale materialne škode. Določila nekaterih pravilnikov o delovnih razmerjih zdravstvenih zavodov že sedaj določajo, da v takšnem primeru odloča o višini nastale materialne škode komisija za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovnih dolžnosti. Tudi v sodstvu poznamo tako imenovani adhezijski postopek v kazenskem pravu. Kazenski sodnik lahko odloči tudi npr. o škodi, če je le-ta glede povzročitelja in glede višine nesporna ter tak vzporedni postopek ne zavlačuje kazenske zadeve. V našem primeru bi lahko odboru za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovnih dolžnosti dodali fie funkcijo, ki jo je do sedaj opravljala komisija za ugotavljanje višine materialne Škode. S tem bi rešili predvsem praktično vprašanje, kako zmanjšati Število organov, ki jih je včasih v zdravstvenem zavodu že toliko, da je vsak član kolektiva vsaj v enem izmed njih. Ce bi se torej odločili za takšno rešitev, bi lahko kolegijski izvršilni organ, ki odloča o teh vprašanjih, imenoval odbor za izrekanje ukrepov zoper kršilce delovnih dolžnosti in za ugotavljanje višine materialne škode. Stanovanjske zadeve je v večini primerov do sedaj obravnaval svet zavoda, komisija sveta pa je pripravljala gradivo s tega področja. Obstaja pa težnja, da se svet zavoda razbremeni konkretnih reševanj in da obravnava politiko zavoda ter politiko posameznih izvršilnim organov. Takšno stališče je vsekakor pravilno ker je naloga sveta predvsem ta. da se ukvarja z načelnimi stališči in odločitvami, ki so bistvenega pomena za zavod. Glede na takšno stališče lahko celotno stanovanjsko problematiko prenesemo na kolegijski izvršilni organ. Ta organ bi lahko imenovali odbor za stanovanjske zadeve. Ta bi združeval funkcijo, ki jo je opravljal svet ter komisija za stanovanjske zadeve pri svetu. Pripravljal bi gradivo ter obenem odločal o vseh stanovanjskih vprašanjih. Zoper odločitve tega odbora pa bi bil dopusten ugovor na svet zavoda. Nekateri pa smatrajo, da bi bilo umest-neje reševanje stanovanjskih zadev vključiti v delovno oziroma samoupravno področje drugega širšega odbora, npr. odbora za finančno-ekonomske in splošne zadeve. Na ta način bi tudi zmanjšali število kolegijskih izvršilnih organov, obenem pa omogočili, da bi stanovanjska vprašanja reševalo večje število Članov delovne skupnosti zdravstvenega zavoda. Ta odbor bi namreč štel vsekakor več članov, kot pa odbor za stanovanjska vprašanja. Na drugi strani pa tako številen odbor za finančno-ekonomske in splošne zadeve ne bi mogel več opravljati tehničnih vprašanj v zvezi s stanovanjsko problematiko ter bi se lahko omejil samo na dokončne odločitve. Zato bi moral imeti komisijo, ki bi mu pripravljala vse stanovanjsko gradivo. Tako vidimo, da se da to problematiko reševati na najrazličnejše načine. Za kakšno rešitev se bo odločil posamezen zdravstveni zavod. Je predvsem odvisno od njegovih notranjih potreb. Odbor za delovna razmerja bi obravnaval predvsem problematiko s področja delovnih razmerij ter ostalo problematiko, ki okvirno spada na to področje. Tako bi obravnaval sprejem na delo, prenehanje dela, reševanje pritožb delavcev, odobravanje letnih dopustov na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih, odločal o premestitvah, o dopolnilnem izobraževanju in štipendiranju, o odstranitvi delavca iz delovne organizacije, razpravljal o sistemizaciji ud. Glede sprejema na delo bi lahko odločal o vseh delavcih, razen o vodilnih delavcih ter direktorju. Tega ne bi mogli prenesti na ta odbor, ker še vedno veljajo določila TZDR in drugih predpisov, ki za sprejem teh delavcev določajo pristojnosti sveta zavoda. Ekonomske, finančne ter ostale zadeve, ki jih ne bi reševal odbor za delovna razmerja ali kakšen drug odbor, bi obravnaval odbor za finančno-ekonomske in splošne zedeve. Vsekakor bi ta odbor obravnaval vso ekonomiko ter vsa finančna vprašanja in bi lahko odigral važno vlogo pri razvijanju nove samoupravne sheme organov uprav, ijanja. Tako bi obravnaval predlog delovnega programa, finančnega in investicijskega načrta ter zaključnega računa, statuta in splošnih aktov zavoda z njegovega samoupravnega področja, predlagal cene storitev zavoda, program koriščenja sredstev skladov ter ta program tudi izvajal, pripravljal predloge za adaptacije in novogradnje, odločal o nabavi in prodaji osnovnih sredstev do določene višine, sklepal o sredstvih sklada skupne porabe za reševanje potreb družbenega standarda delavcev zavoda, imenoval inventurne komisije, lahko pa tudi stanovanjsko komisijo ter odločai o v«eh stanovanjskih vprašanjih. Kolegijski izvršilni organi bi se torej lahko v srednje velikem zdravstvenem zavodu izoblikovali v odbor za finančno-ekonomske in splošne zadeve odbor za delovna razmerja ter odbor za izrekanje ukrepov zoper kršilec delovnih dolžnosti in za ugotavljanje viširte materialne škode. Na zavodih pa je. da takšno rešitev načeloma sprejmejo, jo nrilagodijo svojim potrebam ali pa da najdejo drugo rešitev tega vprašanja. Svet zavoda pa bi kljub novi vlogi, ki Je predvsem v tem, da obravnava načelno problematiko, še vedno moral imet’ nekatere svoje komisije. Glede na nakazano rešitev kolegijskih izvršilnih organov bi svet še vedno lahko imel: komisijo za varstvo pri delu. komisijo za imenovanje direktorja, komisijo za narodno obrambo ter komisijo za sestavo splošnih aktov- Kljub temu pa labko področje naštetih komisij prenesemo na posamezni kolegijski izvršilni organ ali na za to področje ustanovimo nov kolegijski izvršilni organ. Takšna rešitev bi predvsem prišla v poštev v zadevah narodne obrambe ter varstva pri delu. Tako smo s prikazom konkretnih rešitev kolegijskih izvršilnih organov v srednje velikem idealno »armšUenem zdravstvenem zavodu skušali poiskati skuona izhodišča tudi ra vse ostal« zdravstvene zavode. Ti namreč morajo nrav v teh dneh razmisliti, kako uskladiti svoje Statute in ostale akte z novimi zakonskimi predpisi. Mislimo pa, da smo na ta način nrnng<**ili, da bodo zdravstveni zavodi laže poiskali svojo rešitev kolegijskega izvršilnega organa. ALEKSANDER *AT ar DELAVSKA ENOTNOST St. 48-49 — 29. novembra 1969 Iz delovnih kolektivov TOVARNA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO VČERAJ - DANES - JETRI ‘ ' v V. ' _ / • "glA / -nY.■/ PRVI ZAMETKI Današnja industrija motornih vozil Novo mesto je nastala iz leta 1954 ustanovljene »Motomontaže«, ki naj bi se ukvarjala s proizvodnjo motornih vozil v kooperaciji. Cez dve leti, leta 1956, se je k »Motomontaži« priključil takratni »Agroservis« Novo mesto. »Motomontaža-«* je. s tem pridobila prva lastna osnovna sredstva, saj je dotlej poslovala v najetih prostorih. 34-članski kolektiv je v tem letu montiral 56 vozil-kom-bijev zahodnonemške tovarne Auto-Union. V drugi polovici leta 1957 je »Motomontaža« začela z izdelovanjem priprav za sestavo-varjenje posameznih karoserijskih sklopov in sestavo karoserije na traku. Dotedanje izkušnje v izdelavi karoserij na obrtniški način so pripomogle, da so že na začetku naslednjega leta prešli na serijsko proizvodnjo karoserij. Do začetka 1959. leta, ko je kolektiv zaposloval že 647 ljudi, so postopoma osvojili proizvodnjo vse večjega števila sestavnih delov, tako da so morali uvažati samo še motor in nekatere druge sklope, katerih skupna vrednost ni presegala četrtine prodajne cene celotnega vozila. »Motomontaža« je seveda želela v celoti osvojiti proizvodnjo dostavnih vozil. Začeli so razmišljati o nakupu licence. Dotedanji partner — tovarna Auto-Union — pa je postavil tako neugodne pogoje, da jih novomeški kolektiv ni mogel sprejeti. Zato se je kmalu porodila misel, da bi skronstruirali lastno vozilo sodobnejše izvedbe in da bi zanj v inozemstvu kupovali samo še tisto, česar doma ne bi mogli rentabilno proizvajati. Prototip tega lastnega vozila je bil prav kmalu izdelan. V juliju in v avgustu 1959. leta so slednjič proizvedli tudi že prvo poskusno serijo lastnih vozil. Le-ta so nosila Uidi novi emblem in ime proizvajalca: IMV — Industrija motornih vozil Novo mesto, kakor se je od februarja 1959. leta dalje imenovala prejšnja »Mo-tomontaža«. Tako se je rodilo novo podjetje, v čigar prihodnost so verjeli sami člani kolektiva; tako je nastalo novo vozilo, ki se je kasneje — v izpopolnjeni obliki, z motorjem BMC močno uveljavilo tudi na tujih trgih. Tako je nastala nova avtomobilska tovarna, ki je začetno kooperacijo z British Lejdand Motor Corporation v najnovejšem obdobju razširila tudi na izdelovanje, osebnih avtomobilov austin-IMV-1300. hkrati pa iskala in tudi našla lastni, dopolnilni proizvodni program. To šo bile avtomobilske prikolice; edino, kar je ob takratnih razmerah — glede na proizvodne zmogljivosti, konstrukcijski, tehnološki in komercialni kader — IMV sploh zmogel. Na tem traku nastajajo dostavna vozila IMV 0! ■!!!!'!i Že 12.000 prikolic Zdaj Industrija motornih vozil Novo mesto izdeluje že 14 tipov stanovanjskih prikolic različnih izvedb in velikosti, odvisno pač od tega, kateremu tržišču so namenjene. Po evropskih cestah pa potuje že več kot 12.000 prikolic, ki so jih izdelale spretne, natančne in prizadevne roke sodelavcev IMV Novo mesto. Lastniki teh prikolic s ponosom primerjajo svojo lastnino s podobnimi izdelki drugih, tudi najbolj renomiranih proizvajalcev na Zahodu. Vedo namreč, -da njihove »Adria« prikolice v kvaliteti, uporabnosti in po zunanjem videzu dosegajo in tudi presegajo svoje tekmice — pa še cenejše so na trgu! ’l>l!l!!!llllil!S!!!!NIIIIII!!llll!ll)!l!!l!ll!IIIIIIlill!i!!l!U!!!l!l!llj IIIIIIIIIH«!ll!tl!!l»!!l® Avtomobilske prikolice IMV vselej vzbujajo pozornost, še posebej pa, če je skupaj predstavljena »cela družina-«. Naš posnetek je z letošnjega zagrebškega velesejma V številkah V IMV bodo letos izdelali že 8000 avtomobilskih prikolic in 4000 dostavnih ter osebnih avtomobilov. 2644-članski kolektiv bo tako ustvarili blizu 400 milijonov dinarjev celotnega dohodka ali za 7.0 % več kot lani. ■ Tako kot proizvodnja skokovito narašča tudi izvoz: s prodajo na tujih trgih bodo letos iztržili skoraj 6 milijonov dolarjev, kar je za 170 % več kot lani. Kako pa v prihodnje? . Za naslednje leto programirajo proizvodnjo 15.000 prikolic in 10.000 osebnih ter dostavnih avtomobilov v različnih izvedbah. Celotni dohodek’ naj bi dosegel 700 milijonov dinarjev, izvoz pa 10 milijonov dolarjev. Vsa ta proizvodnja je praktično že razprodana! Sedanji kolektiv vseh teh nalog seveda ne bo zmogel. IMV Novo mesto bo torej že prihodnje leto nudil delo več kot 3000 sodelavcem. Takole je nastajal prvi austin-IMV 1300 na tekočem traku novomeške industrije motornih vozil Več kot samo direktor Kadarkoli govorilno o dosedanji rastj Industrije motornih vozil v Novem mestu, se v pripovedi sodelavcev IMV vpleta ime direktorja Jurija Devičnika, ki od 1956. leta dalje vodi njihovo delovno organizacijo. Kolektiv IMV svojemu direktorju ne dolguje samo tega, da je vselej znal prepričati tud; najbolj nezaupljive Tomaže, ki niso mogli verjeti, da bi se v Novem mestu lahko razvila avtomobilska ali njej podobna tovarna. »Našemu direktorju smo hva-ležn; za veliko več; za to, da je v tovarno pripeljal iz leta v leto več strokovnega kadra in da je znal organizirati njegovo delo," pripovedujejo delavci IMV. »Rezultat tega je, da smo uspeli izdelati lastno dostavno vozilo, ki ga je trg izredno dobro sprejel in ki ga kupcem nudimo v več kot' desetih osnovnih tipih in njihovih izvedbah. Rezultat njegovih prizadevanj je, da smo se usmerili v proizvodnjo avtomobilskih prikolic in da se je inozemski trg naravnost nav-, dušil nad celotno družino naših ‘Adria1 camiping prikolic. Po zaslugi našega direktorja smo sploh lahko začeli razmišljati tudi o izdelovanju osebnih avtomobilov. Število zaposlenih in vrednost proizvodnje ter izvoza nenehno naraščata. Vse to in še marsikaj drugega dolgujemo našemu direktorju Juriju Devič- niku! Tudi zaradi njegovega,; prepričanja, da bi celotni razvoj Dolenjske moral sloneti na integriranih interesih vseh dolenjskih občin, je IMV v zadnjem obdobju pod svojo streho sprejel lesnopredelovalni podjetji ‘Lepiš* Suhor in ‘Zora1 iz Črnomlja, razen tega pa še tovarno šivalnih strojev ‘Mirna1 iz Mirne na Dolenjskem. Priključeni obrati so s tem dobili zanesljivo delo in zaposlitev. Podjetje kot celota pa bo laže’ povečalo proizvodnjo dostavnih, vozil in turističnih prikolic.« Tako o svojem direktorju pripovedujejo člani kolektiva IMV. Njegove uspehe dokazujejo s sadovi svojega gospodarjenja. Pogled v dvorano za montažo prikolic TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV izdelujemo garnituro orodja za reševanje. Stanovalci, hišni sveti, delovne in druge organizacije! Različne elementarne nesreče in vojna nam grozijo z uničenjem premoženja in človeških življenj. Da bi bili na to pripravljeni,- moramo imeti potrebna sredstva in opremo. V obrambne namene, za uspešno reševanje ob elementarnih nesrečah in tudi za vsakdanja opravila je Tovarna kovinskih izdelkov Jeklo — Ruše pripravila univerzalno garnituro 14 orodij: 1. kramp 3. 2 zidarski lopati 3. lopata za sneg 4. sekač ledu 5. drog z razcepom 6. sekira za čiščenje ruševin 7. kladivo — 3,5 kg 8. kladivo — 1,36 kg Orodje je kvalitetno nasajeno in zaklepa. 9. gasilski kavelj 10. kombinirana sekira 11. žaga za železo 12. zidarsko dleto 13. ključavničarski sekač 14. izolirane kiišče za rezanje žice pod električno napetostjo ) v stojalu 655 X 350 X 1120 mm, ki Garnitura za reševanje bo vnesena v »Katalog opreme civilne zaščite«. Model zaščiten pri patentnem uradu v Beogradu. Priporočamo vam, da si pravočasno zagotovite omenjeno garnituro. Vse informacije vam posreduje proizvajalec: Jeklo — Kuše, tel. 76-103. se je © DFT AVSKA ENOTNOST Št. 48-49 — 29. novembra 19f>p PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE3 m m L DELAVSKA ENOTNOST 29. novembra 1969 Št. 48—49, leto XXVII ČESTITKE Vsem bralcem in * naročnikom ter poslovnim prijateljem čestita za dan republike I Uprava f 1 Delavske ( enotnosti 1 ■llllllllilllllllll!!!!U«iil>illilll!!llllllll!«!lllll!l»llllllllllll!l!!!llll!t VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE KRANJ ČESTITAJO ZA 29. NOVEMBER — D AN REPUBLIKE OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI ODBOR ZZB IN VVI BTRA.N 2 ia #>. v s ss. A. B.notisos'! OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE! S STROKOVNIMI ODBORI sindikata delavcev industrije in rudarstva sindikata delavcev gradbeništva sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije sindikata delavcev prometa in ivez sindikata delavcev storitvenih dejavnosti sindikata delavcev družbenih dejavnosti fliiiiiiiiiiiiiiiniiii 'i n U,. I iVni--V.o. ;::.K' i.. OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU ČESTITAJO OBČANOM OBČINE SLOVENSKA BISTRICA SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB ^/vvvw^/v\r>/\r^/\rvvVvv\/v'✓N/\^ryv^^JV^/^/\^\^y^/\A(VVVVVv\/vv^✓vvvvryv\^ Ob dnevu republike — 29. novembru čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije Občinski sindikalni svet Aidovščina ' - V f OB PRAZNIKU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET DRAVOGRAD •:i' A i Mestni sindikalni svet Ljubljana IN MESTNI ODBORI sindikata delavcev industrije in rudarstva sindikata delavcev gradbeništva sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije sindikata delavcev prometa in zvez sindikata delavcev storitvenih dejavnosti sindikata delavcev družbenih dejavnosti ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZKS DRAVOGRAD SKUPŠČINA OBČINE DRAVOGRAD OBČINSKA KONFERENCA SZDL DRAVOGRAD ZDRUŽENJE ZBVVI IN ZROP DRAVOGRAD Občinski sindikalni svet Domžale J ✓N/N/N/N/N/VNAVN/N/V* Vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestita ob 29. novembru, dnevu republike Občinski sindikalni svet Idrija BTRA.1S 4 SIS. »>. S "N O 'r 'N OST. ffliiniiiiiiiiiiiniiiiiiifT'1"'''«"1"'"'«""'"''!"™^ ......................................................................milim |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii!iii!»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^ ......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii!||||iuiii!iiiiiiiuiiiiiiii| TITAIM tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK proizvaja: • FITINGE — ČRNE IN POCINKANE © KLUČAVNICE — NAVADNE IN CILINDRIČNE ® OBEŠANKE — NAVADNE IN CILINDRIČNE m GOSPODINJSKE STROJČKE [ @ ULITKE IZ SIVE r IN TEMPERNE LITINE Cenjenim potrošnikom priporočamo naše l^delke- KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! »SLOVENIJA SADJE« izvozno-uvozno podjetje — Ljubljana, Miklošičeva 10/IV Hladilnica in zorilnica banan: • ZALOG PRI LJUBLJANI Hladilnica: • BOHOVA PRI MARIBORU Hladilnice v SR Srbiji: • PEČKA, OSEClNA, KAZANA Predstavništva in skladišča: • MARIBOR, KERSNIKOVA 3 O VOLČJA DRAGA m KANAL OB SOČI O KOPER, VOJKOVO NABREŽJE A2 © BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOI A MII © SUBOTICA, TRG ČARA JOVANA 3 ® ZAGREB, VELETRŽNICA, AVTOPUT BB @ BRČKO, UL. BRACE VUJIČA 6 vsem potrošnikom Čestitamo za dan republike! Illll!!!!lllllllllll!!l!!ll!llll!llll»l!!l!!! I!l!llllllll!llll!lll!:!lll!i!!lill!li!illll!l!lllll9llll!li«liniilllllll!!:l!lilli!!llll!l!!l!!i!!ll!ll!lllllill!lllllllll!!!!!ll!!!l!lllll!l!!!!!!!!llllllll!lll i ' Hlllll NOVOST KROJAŠKO PODJETJE LJUBLJANA — ČOPOVA 7 # se priporoča cenjenim strankam za izdelavo damskih In moških oblačil po najnovejši modi! KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! BIIIIIIII!l!!llll!l!ll!!l!IIHIII!!!!lllllllll!!UIII!llllllllll!IIUIi!l!l ■lli!!!!!!llll!i!!!!llim!llil!! inmilUIIMIIlIffl lililllli!ll!!llll!!llllllll!ll!l!llll!l!!!lllllill!IB'llllll!!illl!llllllllll!!lllllll!!!l!l!l!ll!ll!lllll!ll !!lllllilllllll!l!!!!!!!!lllll!l|!|. Gozdno gospodarstvo Ljubljana S SEDEŽEM V LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 2 0 preko svojih obratov proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, 0 opravlja gozdno gojitvena dela 0 gradi ceste ter osnavlja gozdne alantaže in intenzivne nasade KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! ■ffiBmnranminmuiiiiu IllllllillUlU llllillltlllllllllltitttttlllllllltlllllllllllllllllllllllillllllllllllliililltlllllllllllitttlll uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiin :l!l!!|ll!l!!l!|lll!,l!lll!!llllll!ll!ll>l!lll!!lllll!llll!!!II|l!llll!|lillDI|lllll9lll|llllll!IIIIUP »Dravinjski dom« trgovsko podjetje na drobno in debelo — SLOVENSKE KONJICE čestita vsem delovnim ljudem občine Slovenske Konjice za 29. november praznik republike! TRGOVSKO PODJETJE »FUŽINAR« Vitanje oskrbuje v svojih štirih poslovalnicah prebivalstvo z vsemi dobrinami in drugim potrebnim blagom za gospodinjstvo, kmetijstvo, obrt itd. Na zalogi imamo tildi za najbolj zahtevnega kupca vse vrste blaga v bogati izbiri. Daleč naokrog je podjetje znano po solidnih cenah ter vljudni in strokovni postrežbi. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN HKRATI ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! Gostinsko podjetje »Je! en« SLOVENSKE KONJICE Obiščite nas med prazniki! VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! Sindikalna podružnica trgovskeva podjetja T ’ R G 0 V S K 0 P 0 D JfJ J F NflVTUKO IN MflLfl ■■■■ Teh ivo MERCATOR ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! Kolektiv Opekarne Loče LOČE PRI POLJČANAH čestita delovnim ljudem za praznik republike! MIZARSTVO DRAVINJA Z OBRATOM LOČE, SLOVENSKE KONJICE čestita ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! KOSTROJ TOVARNA USNJARSKIH IN ČEVLJARSKIH STROJEV SLOVENSKE KONJICE čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije za praznik naše republike — 29. november! ufc E. df iV? J mri fd A pr MMHMHMHHMI /\/^y\/\/'^V\/^^VV^/\/^/VV^✓V\/^y\/\A/V\/\/\/^✓VV^A^^A✓\/^✓\/\A/^✓\✓^✓V^✓\/VV\/\/^/^/\/^/^/^^V^ Kemična tovarna Podnart \ POSLUŽUJTE SE NAŠIH GALVANSKIH IZDELKOV! ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE! DELOVNA SKUPNOST SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! SPLOŽNO gradbeno podjetje - y^y\y^y\/' »SAVA« JESENICE NA GORENJSKEM izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sra isT.va za odkup ali pa si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. KOLEKTIV ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE! SUKNO TEKSTILNA TOVARNA Zapuže, p. Begunje na Gorenjskem, Železniška postaja Lesce-Bled Telefoni: Radovljica 70-145, 70-146, 70-147 Tekoči račun pri SDK Radovljica 5154-1-921 Priporočamo svojo bogato izbiro damskih in moških mikanih in česanih tkanin ter volnenih odej. Ne pozabite, da so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev in pocenil KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA ' ZA DAN REPUBLIKE! V,- • ••••.■• ■— ■■•■•.'•V '..V‘ .... '• VV 7 Tovarna verig Lesce ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! tRGOVSKO PODJETJ ZARJA Kolektiv trgovskega podjetja »ZARJA« JESENICE čestita ob dnevu republike vsem cenjenim kupcem in poslovnim sodelavcem in se obenem priporoča za nadaljnje sodelovanje. 0 15 specializiranih trgovin 0 servisna služba za TV, radio-akustične aparate # bogata ponudba 0 ugodne kreditne možnosti 0 brezplačna dostava na dom 0 veliko nagradno žrebanje — 170 nagrad za kupce PROIZVODNO TRGOVSKI KOMBINAT z obrati: AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA, SLAP OB IDRIJCI, VR-TOVIN, UMAG, IDRIJA IN TOLMIN čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november! *!!! AJDOVŠČINA Mlinotest predeluje vse vrste žitaric, proizvaja testenine, torteline, vafel proizvode, kruh in vse vrste peciva ter močna krmila. Telefon: HC 73-040, komerciala: 73-044, tenh. oddelek 73-037 Petovia živilska industrija PTUJ vv VOZILA GORICA Šempeter pri goric; podjetje za proizvodnjo priključnih vozil in kolesnih obročev • ŽELEZNIŠKA POSTAJA VRTOJBA % TELEFON: 21-446 IN 21-466 • TELEGRAM: VOZILA GORICA • TELEX: 34-326 • PREDSTAVNIŠTVA V BEOGRADU, ZAGREBU, SARAJEVU IN SKOPJU Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem za dan republikei Razen priznanega aperitiva Klok še posebej priporočamo »Pelinkovec 67«, odlikovan z dvema zlatima medaljama. Edini zlati pelinkovec v Jugoslaviji! Kolektiv živilske industrije Petovia čestita za dan republike! COMET PODJETJE ZA PROIZVODNJO UMETNIH BRUSOV IN NEKOVIN ZREČE KOVINARSKO PODJETJE Kovinar Vitanje se priporoča in čestita za praznik republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije! novemJkst 350-LETNA TRADICIJA JE GARANCIJA NAŠE KVALITETE! ŽELEZARNA RAVNE IN SINDIKAT ŽELEZARNE ČESTITATA ZA DAN REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! čestita vsem delovnim ljudem za rojstni dan naše Socialistične federativne republike Jugoslavije — 29. november! Železarna Ravne TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Ravne na Koroškem IZDELUJEMO: • VALJANE PROFILE • KOVANO PALIČASTO JEKLO ® ODKOVKE • VZMETI • SVETLO OBDELANE PALICE • INDUSTRIJSKE NOŽE IN • PNEVMATSKO ORODJE STHAN 8 M ", '■ ' v iv P^E^A^i SIS-A -El<> obt: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE 0imnTjmvDrJ3 © I2.VMJA DOMA IN V TUJINI VSE VRSTE GRADBENIH DEL • GRADIMO ZA TRG IN PREVZEMAMO INŽENIRING m V SKLOPU PODJETJA JE ŠE KOVINSKI IN MIZARSKI OBRAT, OBRAT BETONSKIH ELEMENTOV IN PROJEKTIVNO TEHNOLOŠKI BIRO. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM JUGOSLAVIJE ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! industrija metalnih polizdelkov - slovenska histrica VS(^/>s/vv^yv^^A/V%/vvv^w(rV^^vv^^^y^^v,^✓V^✓VV^^^ . -.- : • ' - ' _ ■• v-. ■•■.• ' ' : *: 1 v • ■ : ’ . ' :—. • i i m p o 1 ‘:Vp>V Vil PROIZVAJA: © PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE IN RONDELICE • PALICE, CEVI IN PROFILE © ŽICO, VARILNO ŽICO IN PLETENE ELEKTROVODNIKE % OKNA, VRATA, FASADE IN NOSILNE KONSTRUKCIJE šz aluminija in vseh standardnih aluminijskih zlitin KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! '-Tv k Gradbeno podjetje ((Ljub l j a n a j) ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJA NAROČILA! ^V\/NAyV/VNA/V-^. ■uniiiEiBiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiin Kreditna banka PTUJ ^ opravlja kreditne, devizne, depozitne in vse druge bančne posle. 9 Ugodno obrestuje dinarske in devizne naložbe. ® Nagrajuje vlagatelje in jih zavaruje za vse primere nezgod. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! Tl KO OBRTNO GRADBENO PODJETJE ZA TEHNIČNO ZAŠČITNA DELA iliiilli!!lli!i!!!i[llll!!!lll!l!ll!ll!!!!lllltll!l illl]llililllllll!llll!!!!!!!ll!!llll!ll!!!II[[l! !!T<:i!i! llli!!!lilllil!!:!l!!lliiiillllllll!!!!llllllli!:illllllllllll!ll[llll!ll!ill!!ilil!lllil!lllli!l!M SIGMA PODJETJE GUMI IN KOVINSKIH IZDELKOV TER SERVISI, PTUJ VOZNIKI MOTORNIH VOZIL, POZOR! Prevoziti 100 000 km ni več skrivnost. Poznati je treba le podjetje Sigma — servisi Ptuj. Zaupajte nam vaše vozilo — s kvaliteto poprar vila, zmerno ceno boste zadovoljni! Servisi: Zastava, TAM, Tomos, Pretiš, KZ in Prodajalna z rezervnimi deli. KOLEKTIV SIGME ČESTITA VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE! MARIBOR — TRŽAŠKA CESTA e opravlja : © slikarsko pleskarska dela, # anfikorozijsko zaščito vseh plovnih objektov in železnih konstrukcij, 6 metalizacijo, © plastifikacijo ter # hidroizolacijo KOLEKTIV ČESTITA DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! lllll!iliiilli!i!i;i lilllll!!l!lllllllll!l!l!l!lil!l!llll |!!!IIII1!!!!!II!!!III!1!!!I!II!IIIII1II!I!!IIIIIII!I!I!!!!!IIIIIIIU srni KOLEKTIV iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiliiliiiiliiiiiiiiiJliliiiiili!!ill!ii:',l • ■ Meso- kombinat Perutnina PTUJ Za pripravo različnih jedi in obrokov vam priporočamo — cele in kosane piščance — ostalo petrunino / — meso in mesne izdelke vseh vrst ter — jajca in divjačino Vse to dobite po konkurenčnih cenah pri Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj in pri ostali trgovski mreži. KOLEKTIV MESOKOMBINATA »PERUTNINA« PTUJ 'ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! Opekarne Žabjak pri PTUJU ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU — VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ^ IN SE TUDI VNAPREJ PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI J IZDELKI! ............................. TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO ' umil: MERKUR fF Ptuj čestita c A. m— - V*«- cenjenim odjemalcem za praznik republike — 29. november in se priporoča za obisk svojih prodajaln! iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■■]|ll!!*lipi!»^ srrB.A.N 10 OTET-. A.^ SK. A. 'E'NO'r'NOST lllllll!l!l!l!llll'lll!ll1llllllll!ll!llllllllllllll>llll!lll!l!IIIIM KRANJSKE OPEKARNE KRANJ priporočajo svoje izdelke VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! m m E KRANJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT dobavlja iz proizvodnje obratov: kva>'.tetno jedilno olje »CEKIN« In »SPECIAL« OLJARICA: kva>'.tetno jedilno olje »CEKIN« in »SPECIAL« ▼ steklenicah in v plastinkah, tehnična olja, oljne pogače in krmila; • KLAVNICA: vse vrste in kvalitete svežega mesa,, kvalitetne mesne izdelke ter priznane gorenjske specialitete; • MLEKARNA: pasteliziraho mleko, smetano, jogurt v plastični in stekleni embalaži, skuto ter priznane sire gaudo, tilzit, gorgonzolo, trapist in čajne v aslo; • KMETIJSTVO: jedilni in semenski krompir, vse vrste cvetja in vence. Vse vrste mlečnih izdelkov iz lastne in proizvodnje poslovno-tehničnega sodelovanja dobavljajo trgovskim podjetjem in velikim potro§_ nikom naša skladišča v Kranju Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Splitu. Obiščite naše prodajalne v Kranju. Tržiču in v Ljubljani! ....n... SPLOŠNA k '■ ■■ / ! V ’ VODNA SKUPNOST GORENJSKE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 izvajamo vsa vodogradbena dela in se za naročila priporočamo. VSEM JUGOSLOVANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! ENGINEERING KRANJ projektiramo, dobavljamo, montiramo: 9 objekte in naprave za čiščenje industrijskih in komunalnih odplak O objekte za pripravo pitne in tehnološke vode 0 objekte in naprave za čiščenje zraka in plinov 0 objekte in naprave za površinsko zaščito industrijskih proizvodov S interni transport v raznih industrijskih vejah ZA VSA PODROČJA PREVZEMAMO IZGRADNJO »NA KLJUČ-! l!lll!!llllllllllllll!!ll!!lllllll!!!l!!ii!llll!!!!!]|lllllllllllll!l!!!! i||llll!llililliil!lll KOVINSKO PODJETJE KRANJ IllllliilllllllUIUiil'IUW 1 JEZERSKA 40 priporoča svoje izdelke: # voziček za notranji transport polizdelkov ha končnih izdelkov v čevljarski industriji # voziček za prevoz blaga in podobnega do nosilnosti 800 kg # Po želji lahko izmere prilagodimo naročnikovim potrebam. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO __L_ f ZA DAN REPUBLIKE! 1 !!!llll!lllllll!l!l!!lllllll!tlH!l!lj||||||||||||l!!ll!llllll!ll!ll!l!!!ll!ll!ll!l!ll>i!ll!!!ll!!!l!lllllll!!llll nuiiinn T* tekstilni center OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! KOMUNALNI SERVIS KRANJ s svojimi delovnimi enotami opravlja tele dejavnosti: — komunalno vzdrževanje — nizke gradnje — izdelovanje cementnih izdelkov, dobavljanje peska in betonske mešanice — polaganje parketa in vse vrste tlakov iz plastičnih mas ter opravljanje vsakovrstnih mizarskih in tesarskih del — prevoze tovorov vseh vrst materiala V letu 1970 pa razširjamo svojo dejavnost tudi nat — steklarstvo, sobopleskarstvo, kamnoseštvo in cementarstvo Priporočamo se za usluge! DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! Kolektiv KOMUNALNEGA SERVISA KRANJ KRANJ C. STANETA ŽAGARJA 33 9 proizvaja za jugoslovansko konfekcijsko industrijo vrsto CENTELIN podlog SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA in ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! OBRTNO PODJETJE TRŽIČ TRG SVOBODE 3 9 Tesarska dela vseh vrst, pleskarstvo, zidarstvo, mizarstvo — stavbeno In pohištveno, tapetništvo in sedlarstvo ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER! IllpililllllllllllllllllllllilillliJIllilllllllllllillllillllllllllllllillllllllllllllllflilllitlliilllll Cestno podjetje Kranj ZELI VSEM VOZNIKOM ARNO VOŽNJO MED PRAZNIKI 15R ČESTITA VSEM OBČANOM , PA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! tllli!l>lffll!!llllll!liwi>p>li l!!llll!!lllll!!!!lll'!Ulll!!lffllllllll!lllll!!llll IMIlllllllllllllllllllllIClIlllllllllllllIllItUIII Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika UREJA ZELENICE IN PARKE TER SKRBI ZA RED IN ČISTOČO ULIC IN TRGOV NA VRHNIKI Vsem občanom čestitamo za dan republike! CENJENIM STRANKAM. POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA IN JIM ČESTITAMO „ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! KOVINARSKA VRHNIKA SE PRIPOROČAMO! .. • , ' '• . 'tT-i LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT IZDELUJEMO: • VRATA — SOBNA, VHODNA IN GARAŽNA • PARKETE IN SEDEŽNO POHIŠTVO Vse naše izdelke dobite v poslovni enoti Borovnica in Verd. Informacije po telefonu: Vrhnika 70-139 Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november! Elektro Kranj Kranj s svojimi delovnimi enotami: DISTRIBUTIVNO ENOTO KRANJ DISTRIBUTIVNO ENOTO ŽIROVNICA PROIZVODNO ENOTO KRANJ ter — ✓ SKUPNIMI SLUŽBAMI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE — 29 .NOVEMBER! | TRGOVSKO PODJETJE 1 VRHNIKA , I | JA VRHNIKI I se priporoča za obisk in za nakup živilskega in drugega potrošnega blaga v svojih prodajalnah. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! Hmii WW8WW88WB8IWfflroi!iaMCgM8WBi l!Ullli!!lli!l!llf!l!l!lll!!n[|l!!!!llinil!MI!!l!lll!lllll!IIIIIM : 'i'lli!l!|ll!!!llllll!lllllllliffi»l!llll!Ui!1lll!lfli:iilH>'>lll!!lll!«iniI!!!UI!!!|{MI!llll!!!l!li!l!lll!lllll«lllllllllllli^^ STRAN 12 U A "V A ENOTNOST SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO S SVOJI Ml POSLOVNIMI ENOTAMI GRADI VSE VRSTE OBJEKTOV VISOKE IN NIZKE GRADNJE: NAJSODOBNEJŠE STANOVANJSKE STAVBE, TURISTIČNE, INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE ITD. PO SODOBNIH METODAH S PRIZNANO KVALITETO IN V DOGOVORJENIH ROKIH. S CENTRALNIMI OBRATI IZVRŠUJE GRADBENO OBRTNIŠKE IN AVTOMEHANIČNE USLUGE. RAZPOLAGA TUDI Z LASTNIM PROJEKTIVNIM BIROJEM. INVESTITORJI, POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG, KI JIH PRIPOROČAMO! DELOVNI KOLEKTIV SGP »PIONIR« NOVO MESTO ČESTITA CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! :j Delovni kolektiv TOVARNE OBUTVE PEKO EXOTERM l KEMIČNA TOVARNA ^ KRANJ ^ čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november! S Gozdno gospodarstvo Kranj S S SVOJIMI ENOTAMI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE lllill!l!!llll!!l!l!!!ll!llllllllll!!l!llll!llllllll!l!Hlin lllllllll,lll!lll!l!l!i!!ll!llll!!l!!l!lllllllll!l!lilH!lllll!ll:l!ll!lll|]|!ll!lllllllll!!l!ll!lllll!lil!!l!!lll!llll!;ill!!ll| Lesna industrija Litija LITIJA proizvaja plemenite furnirje vseh vrst, rezan les iglavcev in listavcev, decimiran les in stavbno mizarske izdelke. I VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB DNEVU | 1 REPUBLIKE, ŠE POSEBEJ PA OBČANOM LITIJE | | K OBČINSKEMU PRAZNIKU! J I PREDILNICA I LITIJA V LITIJI ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDR1Č ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! ■iiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim I »JUB« ! KEMIČNA INDUSTRIJA DOV PRI LJUBLJANI čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike In se priporoča s svojima izdelkoma JUBAKON PLASTIČNO STEKLO ZA SPODNJO ZASClTO AVTOMOBILA PLASTIČNO STAKLO ZA DONJU ZASTITU AUTOMOBILA JUBANKON — JUBAKON m rja STA Sl VELIKA SOVRAŽNIKA plastična zaščita za avtomobil e JUBASOL — čistilno sredstvo : fiHilMIIIISM ''IfSlllllflllllillflllllllllllOIIIIIIIItt 'liiinniiinnuiinniiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniraniniiniMiniiniiiiHiiniuiiiiiiiiiiiiiffl H mini. »SVILA« j tekstilna tovarna I Maribor PROIZVAJA NAJRAZLIČNEJŠE SVILENE, POLSVtLENE, SINTETIČNE TKANINE TER TKANINE IZ MEŠANIC RAZLIČNIH TEKSTILNIH MATERIALOV, VSE V GLADKIH IN VZORČASTIH IZVEDBAH DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO | OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 1 29. NOVEMBRU! WW8IIIIU»llllllll!Ullli.ilHIII iiiiiii lll■lllllllllll■lfflr'lllll llll!ll!!l!l!!! IMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIH^ | SINDIKALNA PODRUŽNICA | | KOMUNALNEGA PODJETJA |r a st I | LJUBLJANA | RIMSKA CESTA 24 | čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije B ■ 1 za dan republike — 29. november! 1 ' . 1 iiiiuiii8iii!iiiiiiiiinHiim«iwiiiiiiwuuiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH»^ njiiiiiiiiiiiiiiiHinmimiiimiiiimRiniiiiiaiiiiiiiHiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ra oKoma TOVARNA PLETENIN LJUBLJANA, EMONSKA CESTA 2 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! ■ ISTRAN 14 Sindikalna organizacija Rudnikov in topilnice Mežica Čestita vsem DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! TRGOVSKO PODJETJE »PLANIKA« Slovenska Bistrica ČESTITA SVOJIM STRANKAM IN OBČANOM OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! Industrijsko gradbeno montažno podjetje MONTER Dravograd ČESTITA DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE OB DNEVU REPUBLIKE! Kolektiv Gradbenega podjetja Slovenj Gradec In sindikalna organizacija podjetja S S S S Avtoprevoz Dravograd ff. ■ ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! Čestita vsem občanom ob dnevu republike — 29. novembru! a ; 'r n <• ■; Industrija delovnih zaščitnih sredstev »Prevent« (prej Komfort-Zaščita) Slovenj Gradec izdeluje vse vrste zaščitnih sredstev za različna delovna mesta ter se s svojimi kvalitetnimi izdelki še nadalje priporoča. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! rž m s IMONT INDUSTRIJA KEMIČNE OBDELAVE LESA DRAVOGRAD Čestita vsem občanom I ZA DAN REPUBLIKE — I 29. NOVEMBER! Komunalni zavod za zaposlovanje MARIBOR Gregorčičeva ulica 37 Čestita vsem delovnim ljudem ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec Čestita za praznik republike V(3EM DELOVNIM LJUDEM IN SE POSEBEJ SVOJIM KOOPERANTOM! TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA IN LIVARNA — MUTA Jr ll: Mariborska plinarna čestita vsem cenjenim potrošnikom butana in mestnega plina za dan republike Potrošnikom butana nudimo dostavo plina na dom in s pripadajočim servisom omogočamo nemoteno uporabo plina. Za pojasnila in nasvete se zatekajte k Mariborski plinarni. !l!!lll!Jf lll!Illil!lllll!!lllllllllllllll!llllil’!lll!llllllllllllllllllllllimillll!lllllllll!lll1 TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ ETO L CELJE ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! iiiiMuiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiim Kmetijski kombinat Ptuj Obrat TEHNOSERVIS PTUJ • Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila 0 Obnavljamo vinograde ter opravljamo druga dela s težko mehanizacijo 0 Izdelujemo traktorske kabine in različne priključke za kmetijsko mehanizacijo Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike! IIIUIII!llllllll!lllllllll!llllll!l!!!HItll!l:!IIIIIl!llllll!!lll!llll!l!l!!l!lllllllllllll'!l!llllll!III!l!lllllll!!!llllll!llll!i !!ll!l!lli!in!l!!!!IIIIIIIU!!lllllll»iaiffl §!!l!llll!!!!!lipilll!lll!!!nilin!ll!!lllll!l!lllllllll!l!ll!llll!llll!!l!!lllllllll!!lll!l!llll!ffi Tovarna olja SLOVENSKA BISTRICA čestita vsem občanom za dan republike — 29. november! lllllllll!l!!ll!ll!llllll!!!llll!ll!!!!ll!!l!l!!!!!lllllll!llll!lll!!IIIHIIIIIWIHIUnilllllll!ll!l!!l!llll!illllllll!!llllllllll!!!!!lll!l!lllilll!llll!!!llllllll!!l!llllil!l! llllll!lll!!!!l!l!IUII!!!!!!lllll!lllll!!lllllllll!ll!ll!llll!!!!!lllll!!lllll!ll!llllllllllllllllll!llll!lllim lllil!i!lll!llljl!!ll!ilEil!!i!!il!!B!S^III81illlllllll!lllli!ll!llillllllll!IIIIIIIIII!lll!llllllllll!ll!:illll!lllilllll!ll!llllllli!!!fllllll!!llll'l|'|ll ,I!ii!lll!l!lll!i!llll!l!IIIIII!ll!l!ll!ll!!l!!l!lllllilll!l!llll!!!llllll!ll!l!lIII!l!!lll!llllll!l!li!lll!l!lllllllillllil!!IIIIIIIIIH!!!ll!!!lllill!l!llilll!lllll!lil!l!i!i!lll!illlllll!llllliH!!lll!llllli!ll!llll !i!II!!1iII!!I11!!III!!I1I!I!!!IIIIII!!!III1I1IIII!!IIIIIII priporoča svoje kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike! ■ 1 IM v, "v v* *, ^VVN^V/N/\/VNA/VV\rVVrv*v/' *%^V%y\yr\^. 1949 — 1969 Dvajset let v službi potrošnika KV- 5"^:(. Ca Mercator -S5Ž . ■ DELOVNA SKUPNOST VELETRGOVINE MERCATOR IMPORT-EXPORT i ČESTITA VSEM STRANKAM, KUPCEM, DOBAVITELJEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! n ^yj\^ Lesno industrijsko podjetje »Konjice« v Slovenskih Konjicah s svojimi obrati v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Oplotnici, Poljčanah in Vitanju •J.- - i u f. proizvaja: 0 ŽAGAN LES VSEH VRST 0 ZABOJE IN PALETE 0 STAVBNO POHIŠTVO ZA ŠIROKO POTROŠNJO 0 OTROŠKE POSTELJICE, VEČ VRST STOLOV, 0 BOROVE JEDILNE GARNITURE ter 0 RAZLIČNE DRUGE FINALNE PROIZVDE ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČA *A/VWWV/WWV/\/V/V\A/V^^>V'^~VW*/VWWWVWVV%iVVVWWWV\/WWW'^.~W./WW*^VV»*r*Nr^^ •VAi’ • ^/vvvvv^y^<(»vv^/vv^✓v^-r^r^yv^^rv^/^✓vv^A✓^✓v^✓vvv^Ayv^✓^✓^Ayvvv^/^ | lnqrag[W ....m..... goadbcno industpijsito PO DJETJE ] Gorenjska kreditna banka Kran s poslovnimi enotami: BLED , JESENICE ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA TRŽIČ posluje za vas hitro, natančno in zaupno ter ugodno obrestuje dinarske in devizne naložbe. ZAUPAJTE NAM VAŠE PRIHRANKE! ZA PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO! Gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD« Celje gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj. Je član poslovnega združenja za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij GIPOSS Ljubija-na in se vse bolj uveljavlja s hitro in ceneno gradnjo stanovanj po montažnem sistemu na področju Celja in Ljubljane. Vsa dela opravljamo strokovno, kvalitetno in hitro z uporabo lastne mehanizacije, sodobne tehnike in znanosti. Investitorji, obračajte se na nas, naše usluge vas bodo zadovoljile! KOLEKTIV PODJETJA INGRAD ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! Osnovna sindikalna organizacija prometa in zvez »CREINA« •V _ KRANJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU! PRODAJALNA IN SKLADIŠČE TAM, Maribor čestita vsem svojim odjemalcem za dan republike! SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM LJUBLJANA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!. ) vw^A/v\r*l^r*\/\A/v\/wy^/vvv^/vv\/vrv\r^r^/vvvvvv^/'/ywvvwvw^r^^A/v^/N/v^ iMiMifflniMiiiMiHniin immmiiiimšmimiimmmimmmmiimmiiimmmiammimiiiimiiimiiimiiiimmmiiiiiiimimmmmmmiimmiiiimm TOVARNA MERIL TBISO sa^aC/pumivj ISCUSISIJA GUUEVIH, 1ISKJEM IH HEUIOHIH IZGEUiSK ORION 11.00 — 20 Z 14 IN 16 NVLON PLY RATING VISOKA KVALITETA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike! TRISO V SLOVENJ GRADEC, ustanovljena leta 1904, ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM, KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KUPCEM Z ŽELJO, DA BI BILO TUDI V BODOČE NAŠE SODELOVANJE OBOJESTRANSKO USPEŠNO IN ZADOVOLJIVO DELOVNI KOLEKTIV TRISO SLOVENJ GRADEC f’ & MM ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOV Ul CA ALMIRA— garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto « DELOVNI KOLEKTIV ALMIRE PESTITA ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! m lititeksToJntA Tudi v letošnji sezoni je pripravilo podjetje Koteks-Tobus za vse prinašalce svinjskih kož nagradno žrebanje z bogatimi dobitki, kot so motorna kosilnica, televizor, šivalni stroji, transistorski sprejemniki in več potovanj v inozemstvo. Kmetovalci iu rejci prašičev, pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks-Tobusa ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, skrbno hranite! Žrebanje bo 20. aprila 1970/ izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. OB TEJ PRILOŽNOSTI Čestitamo vsem POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! Vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestita za praznik republike OBČINSKI SINDIKALNI SVET Škofja Loka OBČINSKI SINDIKALNI SVET To min A ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! S ,/^/^y^yv^•'VVVwrw/vvvN^^/^^Nrs/YvVN✓\/vvv^✓v\rvv^/^yv^/vv^✓^ Pekarna »CENTER« LJUBLJANA TRŽAŠKA CESTA 90 Ob prazniku republike — 29. novembru pozdravljajo vs„ delovne ljudi Jugoslavije in jim hkrati čestitajo OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI KOMITE ZMS PTUJ OBČINSKA SKUPŠČINA PTUJ . v A. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO © s svojimi obrati in prodajalnami volan Ijubljana kersnlkova 6 s prodajalnami avtomobilov, rezervnih delov in drugih tehničnih izdelkov ter s servisi ČESTITA VSEM SVO JIM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! * ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! *VVvvVVVVVVV\A^V,|^^VS/VVV\AyVV\A»/\/\/SA«^wVN/V\/\A/\/\/VVV\/VN/VVV\/\AA/VVN^VV^ yVN/VV%^N/VVVVV%/VVVVVVVN/VVv^ Savske elektrarne PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE LJUBLJANA — HAJDRIHOVA 2 z enotami .: • ELEKTRARNA MOSTE • ELEKTRARNA MEDVODE • RTF (razdelilna transformatorska postaja) KLEČE • SLUŽBE ZVEZ skrbi za C ipravo izgradnje in za izgradnjo elektroenergetskih kapacitet in za oskrbo z električno energijo na centralnem področju Slovenije. KOLEKTIV SAVSKIH ELEKTRARN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! l Kolektiv * | Pekarne m slaščičarne \ ŠKOFJA LOKA l l SE PRIPOROČA IN Z $ ČESTITA VSEM OBČANOM Z S ZA DAN REPUBLIKE! i | SPLOŠNO \ | GRADBENO PODJETJE l PROJEKT KRANJ < ČESTITA S S VSEM DELOVNIM LJUDEM > > ZA DAN REPUBLIKE — Z > 29. NOVEMBER! Z fHmSi Opekarna Pragersko Pragersko čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november! GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR z gozdnimi obrati: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor. Reka-Pohorje, Slovenska Bistrica. Oplotnica, Ptuj in Ormož obratom za gradnje obratom za urejanje gozdov obratom za lov in ribolov in obratom za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami '©0m& 'ijmm ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdne stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem. KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA MARIBOR ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! Kolektiv tovarne čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije BLED ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! T>~E.T-. SIS-K 'Et-t OT~K OST !> »im H m w[7 k |i j LIJ JEIDVIGA. Lesna industrija Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike, 29. november in priporočamo svoje izd.elke: montažne stanovanjske hiše, okna in vrata 1 i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiim Želite bivati v stanovanju, ki je — UDOBNO, — SODOBNO, — PRAKTIČNO? Morda ste se odločili celo za lastno hišco? Iščete primeren projekt ter ceneno in kvalitetno izvedbo? Vsem^vašim željam bomo radi ugodili. Obiščite nas! STAVBAR IViaribor INDUSTRIJSKA ULICA 13 telefon 22-958, 22-571 Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike — 29. november! SATURNUS © KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA & EMBALAŽA © AVTOOPREMA UPRAVA: Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 KOMERCIALNI SEKTOR Ljubljana, Proletarska 4/11, tel. 314-477 telex: YU SATURN 31208 telegram: SATURNUS LJUBLJANA poštni predal: 10 NAŠ PROGRAM: • KONZERVNE DOZE ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO • PLOČEVINSKA EMBALAŽA ZA PREHRAMBENO, KEMIČNO, FARMACEVTSKO IN DRUGE INDUSTRIJE • POKROVČKI ZA STEKLENO EMBALAŽO: ALUPO, ALUVI, SAPO, PANO IN KRONSKI @ IZDELKI ZA ŠIROKO POTROŠNJO: DEKORATIVNE ŠKATLE IN PLADNJI TER RAZPRŠILCI ® SVETLOBNA OPREMA ZA VOZILA: ŽAROMETI, SVETILKE IN REFLEKSNI ŽARILCI VSEH VRST ® ELEKTROTERMIČNI APARATI: KUHALNIKI, PEČI, KALORIFERJI • NAPISNE PLOŠČICE: LITOGRAFIRANE, ELOKSIRANE • PLOČEVINSKI REKLAMNI PLAKATI »w» BMuirnmmummimmKmmmmmmiimmiiiiiiimmmimimiimmmmm lll!lliJIII!lllllll!IIHIIIII!l!!llll!lll!!l!lin KOMUNALNO PODJETJE VIČ LJUBLJANA vas vabi, da obiščete njene prodajalne v Ljubljani. Okrepčajte se z našo splošno znano kavo! VSEM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! l![|l!llll!llllll!lll!llllllllll!!!ll!ll!lllilllllll!llllllllll!l!!!!!llllllllll UPRAVA, TEHNIČNI SEKTOR, SEKTOR ZA UREJA-| NJE IN ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ H Ljubljana, Vrhovnikova ulica 2 1 telefon h. c. 61-279 ■ 61-286 61-288 STRANSKA OBRATI: ij Ljubljana, Viška cesta 58 in 65 1 telefon 61-328 1 61-424 • GRADI IN VZDRŽUJE CESTE • GRADI MOSTOVE, KANALIZACIJO, DRUGE OBJEKTE itd. • UREJA MESTNA ZEMLJIŠČA • OPRAVLJA STROJNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH • DAJE BREZPLAČNE TEHNIČNE | INFORMACIJE • OPRAVLJA TRANSPORTNE STORITVE • IZDELUJE IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN | . CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE! KOLEKTIV TOVARNE FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV j LEK Ljubljana 1 y | S SVOJO POSLOVNO ENOTO V MENGŠU čestita I vsem delovnim ljudem za 29. november — f dan republike! lll[lllllll,ill!!llll!lllllllllll!lllliaiilll[!!llll!llllllllllllIIl!ll!IIIIIIIIIIIII!llll|[||l]ll|]|]|||]l!III!lllllill]l!lllllll|II!]l!ll|l!;il|||II||!lll!l|||||||||||||||||lll||llll|||||lll!l|||||!l|||ill||||||]||||||||||l||lllllillll!lll!i|| E LE KTRO MONTAŽA | • ELEKTROINSTALACIJE JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA IN STRELOVODOV • IZDELOVANJE RAZVODNIH OMAR Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VI/36 Čestita vsem delovnim ljudem za dan republike! 11111111111.............. nniiiiiiiMiiii OTTI* OST: 5 PODJETJE l 5 ZA POPRAVILO VOZ IN STROJEV l > NOVA GORICA \ j ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! I r\/\^\/\/\/\/sy\/\r^/\/\/^y\/\/\/\/\Ay\/\^/\/\/\/\/\/^y\/^\/\y\r^\^y\/\/\/\/\/\/^s^ ^\/\/\/\/\/\/\/\/sjr^/\^. 5 DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV < i LJUBLJANA \ \ ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA IN i> \ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN RE- Z l PUBLIKE! | Varteks obleke \ PRODAJALNE KONFEKCIJE \ < LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 ? > 9 Velika razprodaja moških oblek > < # Veliko znižanje cen! i j POHITITE, DOKLER TRAJA ZALOGA! > i PRIČAKUJEMO VAS! i l KOLEKTIV PRODAJALNE ČESTITA Z VSEM KUPCEM ZA DAN REPUBLIKE! Z PODJETJE Z INDUSTRIJSKIMI SUROVINAMI, REPRODUKCIJSKIM IN ODPADNIM BLAGOM, POSLUJE V VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE 9 V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno nekaj tudi za nas in obratno, vsakdo bo našel pri nas nekaj za svoje potrebe. KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE! Avtotehna l ZASTOPSTVO TUJIH FIRM l j LJUBLJANA, CELOVŠKA 38 l | ČESTITA j j ZA DAN REPUBLIKE — l 1 29. NOVEMBER! \ ZAVAROVALNICA SAVA S sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 19/1, tel. 311-822 ČESTITAMO BRALCEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE! # Zavarujemo vas in vaše imetje ter vam nudimo s tem BREZSKRBNEJŠE in MIRNEJŠE ŽIVLJENJE! Z ZAVAROVANJEM NE ODLAŠAJTE, KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA! l INDUSTRIJSKO \ $ MONTAŽNO PODJETJE ? I LJUBLJANA i l ČESTITA \ Z VSEM DELOVNIM IJUDEM l J ZA DAN REPUBUKE! I Šampionka RENČE PRI NOVI GORICI PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PREHRAMBENIH iti KEMIČNIH PROIZVODOV se priporoča s svojimi izdelki: Industrija apna Kresnice % nudi potrošnikom v svoji poslovalnici na Črnučah pri Ljubljani poleg kosovnega in hidriranega apna tudi gašeno apno. ® poleg gašenega apna lahko prav tam nabavite po zelo ugodni ceni tudi malto. ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER ČESTITA KOLEKTIV INDUSTRIJE APNA KRESNICE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE! IZDELKE — igle vseh vrst — ročne igle za gospodinjstvo in obrt, tapetniške igle, sedlarske, čevljarske, pletilne, za šivalne stroje, šila in svedre — garniture orodja in izvijače — vijačne izdelke, injekcijske igle — igle in utensilije za tekstilno industrijo — podnožja za elektronke poznajo in uporabljajo vsi naši državljani, industrija in zdravstvene ustanove. Zaradi kakovosti in cenenosti so iskani na domačem in inozemskem trgu. 9 vinskim kisom, 9 varikino, 9 solno kislino, 9 silikonskim tekočim loščilom, 9 pastami za parket, 9 VA-MO praškom, 9 predpralom, 9 kristalno sodo, 9 kremo za čevlje in 9 izdelki za avtokozme-tiko Hkrati želi Šampionka ob dnevu republike svojim odjemalcem in poslovnim partnerjem še veliko delovnih uspehov! ZAŠČITNI ZNAK Tovarna igel Kobarid JAMČI POTROŠNIKOM KAKOVOST IN PRAKTIČNO UPORABNOST NAŠIH IZDELKOV. KOLEKTIV TIK ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE! ■ c.. • i- st'. :i jat ,'t - Soško gozdno gospodarstvo Tolmin čestita svojim poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem ob dnevu republike — 29. novembru! fisa TOVARNA čokolade, BONBONOV IN KEKSOV ZAGREB OBRAT MLEČNIH IZDELKOV P Panik* Kobarid za darila ob dnevu republike priporočamo naše kvalitetne izdelke, hkrati pa čestitamo vsem delovnim ljudem! > y\ RIDIIII! JUIIIIIIIIIIII Usnjarski kombinat KONUS Slovenske Konjice ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM s JUGOSLAVIJE !7= TSN H Tovarna stikalnih naprav EVEaribor, Šentiljska 49 Ob dnevu republike iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvv kolektiv TOVARNE STIKALNIH NAPRAV MARIBOR Ob tej priložnosti pozdravlja poslovne prijatelje in kupce, z željo, da bi še vnaprej uspešno sodelovali. Delovni kolektiv usnjarskega kombinata KONUS Slovenske Konjice IliillllllillSiailllllli!! CESTNO PODJETJE MARIBOR Maribor, Iztokova ulica 20 ' ' .J vzdržuje na svojem območju vse ceste I., II. in III. reda, vštevši rekonstrukcije in gradnje cest, ter opravlja manjša in večja asfaltna dela na cestah kot tudi za naročnike gospodarskih organizacij, krajevnih skupnosti in druge. Ob 29. novembru čestita k doseženim poslovnim rezultatom vsem članom delovne skupnosti in jim želi čim prijetnejše praznovanje. Vsem uporabnikom cest pa želi prijetno in varno vožnjol inuniwiiiiiffliiiiiii'iiiiiiii!i!auiiiitaiH»iiiiiiiiHiiiiiiiiiii.jiii ■ : lll!l!ll!!irillll!!!!!l!!i!!!lll!i!lllll!i!l!l!llltill!l!IIW cosmos INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA — CELOVŠKA C. 32 / telefon 313-141, 51-455 \ [VLA.fi, Same, Alpina, Bertolini Avtovox... Čestitamo | vsem delovnim ljudem za dan republike 29. november! STHAN TEKSTILNA TOVARNA ŽALEC mm a PROIZVAJA: • JUTINO PREJO OD Nm 0,6 DO Nn3,6 • JUTINE TKANINE IN VREČE 9 Dobave promptne. Konkurenčne cene. KOLEKTIV PODJETJA »JUTEX« ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! A r , : . • \'i . . ,:.u i‘ i' alpe' v ; * ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! Ob tej priložnosti vas vabimo v naše počitniške domove in v našo pivnico piva v Ljubljani, Masarykova ulica 14, kjer točimo prvovrstno laško pivo! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 31 ČESTITA VSEM OBČANOM IN SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER Obenem se vsem svojim odjemalcem priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki, kot so: # oblačilni in obutveni velurji iz svinjske kože v vseh modnih barvah 0 vegetabilno galanterijsko usnje — gladko in prešano 0 knjigoveško usnje — gladko in prešano 9 naravne in barvne podloge 0 tapetniško usnje 0 izdelki usnjene konfekcije in ® sortirane svinjske ščetine [^JONTAL - CONTINENTAL IZVOZ — uvoz LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER! P-E.T-, ^ ^ in export-import — en groš — en detail s poslovnimi enotami: v POLJČANAH v DRAVOGRADU v ORMOŽU v PREVALJAH prodaja — prehrambeno blago in gospodinjske potrebščine — alkoholne in brezalkoholne pijače — tekstilno in galanterijsko blago — železnino, porcelan in steklo Telefon: Maribor 22-954, Poljčane 82-517, Dravograd 83-040, Ormož 29, Prevalje 85-454 Telegram: »Koloniale« Maribor Telex: 33199 MARIBORSKE MLEKARNE MARIBOR, OSOJNIKOVA ULICA 5 Za praznik republike čestita kolektiv Mariborske mlekarne Maribor! •: . ».. ■; ‘ : ‘i■’ . ' ■ ■■ ,r •• •“ ■ ' ' “ ' •' Z' " ' ■ i'-"' T . živilski kombinat © maribor Izredno bosta zadovoljna vaš gost in vaša družina, če boste skrbno pripravili kvalitetne testenine renornirane trgovine »INTES« Dobite jih v vsaki trgovini ČESTITAMO’ ZA DAN REPUBLIKE! E L E K T R A ELEKTROTEHNIČNO IN PROJEKTANTSKO PODJETJE MARIBOR, Kočevarjeva ul. 11 # opravlja montažo vseh vrst jako-9 točnih in šobkdtočnih instalacij 0 za industrijo in družbeni stan- . , ■ i . 0 dard DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA za dan Republike 29. november! TRGOVSKO PODJETJE »M E S O « MARIBOR, Jurčičeva ulica 3 Čestita delovnim ljudem Jugoslavije ZA DAN REPUBLIKE — 2». NOVEMBER! Veletrgovina SE PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM IN JIM ZELI KAR NAJLEPSE PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE strnjknpinsf DROBNA ELEKTROOPREMA, KOVINSKI IZDELKI IN plastika MARIBOR, KEJŽARJEVA 3/a — Telefon štev. 21-486, 21-712 Izdelujemo drobno elek- troopremo: ■ vrstne sponke za preseke vodnikov do 240 mm2 • signalne svetilke, signalne puščice, signalne ploščice • montažne elemente tn drobni material za potrebe stikalne tehnike. Zahtevajte naš katalog! «^l/VN^VVVVVV\^VVVV^Vv%/S/\/V"*~Vv~V\/VVV^^VVvVvlNr^VVVVN/VV\/\/\/\<~'*V>/*V- D E L, A \T SIC A enotnost NAŠ NOVI ZNAK ZNAK KVALITETE Javor LESM INDUSTRIJA PIVKA DELOVNA SKUPNOST LESNE INDUSTRIJE JAVOR PIVKA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER — IN JIM ŽELI ŠE NOVE DELOVNE USPEHE! Mestna plinarna v Ljubljani PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK REPUBLIKE! PLINARNA LJUBLJANA proizvaja, prodaja, vzdržuje, projektira, izvaja 1. mestni plin za široko potrošnjo, gospodarstvo in negospodarstvo; mestni plin je razstrupljen in usmrajen, uporaba je varnejša; 2. tekoči plin mešanica propan butan, čisti butan in čisti propan. Tekoči plin je uporaben za kuhanje, pripravo tople vode, ogrevanje, za turistične namene, kot gorivo za pogon motornih vozil in kot energija v industriji in obrti. Tekoči plin polnimo in dobavljamo v steklenicah vseh velikosti, v vagonskih in avtocisternah; 3. projektiramo, izvajamo projekte, dobavljamo opremo za naprave na tekoči plin in mestni plin; 4. vzdržujemo in zamenjujemo plinske aparate in instalacije. I n f o r m a c i j e PLINARNA LJUBLJANA — Resljeva 34 Telefon: uprava 316-555, 312-513, 312-058, 310-587 — prodaja tekočega plina 316-798 — Vodovodna cesta 315-759 Gradbeno obrtno podjetje GRADLES M A R i;4pr'b O R MARIBOR, Smetanova 75 izvaja mizarska dela, slfkopieskarska dela, keramičar-ska dela, parketarska dela in podte ir plastičnih mas. PRIPOROČA SE KOLEKTIV IN OBENEM ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE! ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO'IN ŽELIJO POLNO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM POMURJA; OBČINSKI SINDIKALNI SVET: GORNJA RADGONA LENDAVA LJUTOMER MURSKA SOBOTA in MEDOBČINSKI ODBORI SINDIKATOV: DRUŽBENIH SLUŽB STORITVENIH DEJAVNOSTI INDUSTIRIJE IN RUDARSTVA PROMETA IN ZVEZ KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE PREDELOVALNE INDUSTRIJE GRADBENIŠTVA in INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA ^V^✓V^/VV^/V^/^lAy^✓^/^/^/V^A✓^A✓^/^#%r^/^/^✓^/V^y^^^/V^^^✓^✓^Al✓^/^✓^✓S/V^/VS/^✓^As/^^^ VELEBLAGOVNICA nama \xt iMk Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo Ljubljana, VVolfova 1 ® eo^aikom nu