GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DEL A VCEV ■ LJUBLJANA, 8. JUNIJ A 1959 ■ LE TO X. ■ ŠTEVILKA 11 PROSVETNI DELAVEC »Vpliv Partije na šolstvo v razdobju 1919—1941« Sčja Sveta za šolstvo LRS O VPRAŠANJIH TELESNE VZGOJE 27. maja so v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani Slovesno odprli razstavo z naslovom »Vpliv Partije na šolstvo v razdobju 1919—1941«. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki prosvetnih, političnih in znanstvenih ustanov in organizacij, med njimi: dr. Jože Potrč, član CK ZKS, sekretar Sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrovšek, direktor Zavoda za proučevanje šolstva LRS Vladimir Cvetko, načelnik Sveta za znanost Stane Melihar, načelnik Sveta za Karel Širok: Sola v Sovjetski republiki (št. 6, 16. 5. 1920), v katerem je priobčen program komunistov o vlogi šole. Program je povzel po brošuri, ki jo je 1919 napisal Buharin, 1920 pa prevedel Pavel Golia v slovenski jezik. V kulturo Mica Černigoj, generalni sekretar SAZU dr. Milko Kos, istem letu je izšel tudi ponatis C1 ‘J n T .l%yTd & Č iT\ v* I c T.l 7.1 7C1C n w n 1 Tr ¥ C1 /*V T 4~\ 1 S «« ^-1««««, 1*. — t t t t __j a n 1 član CK LMS Boris Lipužič, zastopniki slovenskih muzejev in drugi. Ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja tov. France Ostanek je imel ob otvoritvi naslednji govor: Slovenski šolski muzej je pri- je na načelih socialistične stranke Pravil za proslavo 40-letnice usta- v šolstvu. V Demokraciji je Flere Oovitve Komunistične partije Jugoslavije malo občasno razstavo dokumentarnega gradiva o vplivu Partije na šolstvo. Namen razstave je prikaz naprednega prizadevanja šolnikov °d 1919 dalje, ko je Komunistična Partija posegla pred 40 leti v boj 2a pravice delovnega ljudstva tudi na našem ozemlju. Število ko- dopolnil ta svoj predlog in zagovarjal enotno šolo, pri tem pa ni bil dosleden, ker je predlagal ohranitev osemrazrednic, ki naj bi ostale za manj nadarjeno mladino, medtem ko bi nadarjenejši obiskovali meščansko šolo. Tudi verouk je še ostal učni predmet. Kljub temu kompromisnemu predlogu so katoliški krogi napadli ta članka v reviji III. Internacionale »Comunismo«, ki sta ga napisala tovariša Tuntar in Regent. Uvodni članki v Učiteljskem listu so usmerjali učiteljstvo v študij marksizma. Leta 1922 je izšel poziv (Nadaljevanje na 2. strani.) Na 17. redni seji Sveta za šolstvo LRS 26. maja so pod predsedstvom tov. Vladka Majhna člani razpravljali na prvem mestu o problematiki telesne vzgoje na šolah (seje se je udeležil tudi tov. Mitja Ribičič, predsednik Komisije za telesno kulturo pri IS LS LRS). Na dnevnem redu je bila poleg tega še razprava in odobritev zakona o osnovni šoli (člani so se sporazumeli, da naj do prihodnje seje Sveta, ki bo v prvi polovici junija, 6-članska komisija izdela revidiran predlog zakona, ker je predloženi povzemal preveč določil iz Spiošr ga zakona o šolstvu, premalo pa so bile v njem izdelane posebnosti osnovne šole). Dalje so na seji razpravljali še o ustanovitvi gasilske šole, o razpisu Žagarjevih nagrad za šolsko leto 1958/59 in o diplomskih izpitih. V razpravi o telesni vzgoji na šolah je bilo ugotovljeno, da je premalo šolske mladine vključene v izvenšolskih športnih organizacijah. Šole ponekod plačujejo družbenim organizacijam za fiz- kulturne objekte visoko najemnino, kar je v nasprotju s sklepi Kongresa za telesno kulturo. Tov. Mitja Ribičič je dejal, da je Komisija za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS pred hiunistov med prosvetnimi dela v- načrt kot škodljiv za verskonrav-'ci ni bilo veliko, več je bilo sim- no vzgojo mladine, ker je hotela Patizerjev, kljub temu so vplivali imeti Cerkev prvo besedo pri šol-H redki člani Partije posredno in s^‘ vzgoji otrok. Boj za reformo neposredno na ideološko delo osnovne šole je bil z Zakonom o hinogih prosvetnih delavcev. Delo- narodnih šolah, ki je izšel leta vanje komunistov se je javljalo v 1929, v dobi diktature, končan to-freh smereh. Na političnem delu kolikor so bila rešena organi-hied ljudstvom, strokovnoorgani- zacijska vprašanja onsovne šole. 7-------- - •- ’----■=- -- V pedagoškem tisku, še več pa v 2acijskem in v prizadevanju napredek šole in vzgoje. Te tri smeri delovanja so med' seboj.prepletene in večina naprednih šolnikov je bila aktivna pri Političnem delu med ljudstvom, v strokovni organizaciji in na peda- krožkih, se je nadaljevala diskusija o enotni šoli. Leta 1920 ob 60-letnici Učiteljskega tovariša, glasila Zveze, je izšel v tem časopisu članek: Uredniški programi Učiteljskega tova- Soškem področju. Izrazito samo v riša v dobi šestdesetih let. V njem fni smeri se skoraj nihče ni uveljavljal. Za razumevanje politične orientacije učiteljstva naj povemo, na je bilo učiteljstvo organizirano v dveh strokovnih organizacijah. Napredno učiteljstvo je bilo včlanjeno v Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se je v letu 1920 priključila Udruženju jugo- je ocenjena vloga časopisa in delovanje organizacije. Zanimiv je program UT za povojno dobo. Med drugim je navedeno, da je bilo mesto učiteljstva že davno med proletariatom in da je naj-markantnejša poteza bodočnosti socializacija ter demokratizacija bodoče družbe in vsega družbenega življenja. Priznanje, da se uči- slovanskega učiteljstva. Klerikal- ls1ls.tvo ni zavedalo v zadostni no orientirani pa so bili člani r^.er.1 izrednega boja v preteklo-Slomškove zveze. Politične raz- stl in -16 zato bll° toliko mere so se po vojni pod vplivom naprednih struj močno izpreme-nile v korist naprednega gibanja. Slomškova zveza je takoj po vojni izgubila mnogo članov. Na Pri-tnorskem je delovala Zveza slo- zmot v stanovsko-ideološki usmerjenosti organizacije, je bila prva odkrita samokritična izjava, ki je nastala pod vplivom takratnega revolucionarnega razpoloženja. Program UT je nakazal sodelova- Dneva vajencev v Celju in 75-letnice Vajenske šole »Borisa Kidriča« se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec tov. Franc Leskošek; na sliki ga vidimo, ko sprejema iz rok vajencev cvetje DAN VAJENCEV V CELJU , »ENAKOPRAVNI ČLANI KOLEKTIVA« Da smo nižje strokovno šolstvo zbrala velika množica: vajenska do pred kratkim še vse premalo mladina, vzgojitelji, mojstri, za-cenili in upoštevali, nam je po- stopniki Obrtne zbornice, množič- nje v bodočnosti z delavskim raz- kazal letošnji Dan vajencev v Ce- nih organizacij in predstavnikov redom. Do objave Obznane, ki je ^u, ki je bil dne 23. maja. ljudske oblasti, teijski list Katoliški učitelji so Plavila Komunistično partijo iz- T.a praznik vajencev smo letos Navdušeno pozdravljen je med imiu fl, j; it-aiiin nodružnice ven zakona, da je morala v ilegalo, proslavili v okviru velike in lepe , vso to množico vstopil pokrovitelj Slomst 1 P°a lta J P se je zavzemal Učiteljski tovariš proslave 75-letnice, odkar se je v proslave tovariš Franc Leskošek- sKove zveze. odkrito za sodelovanje z delav- Celju začela smotrno vzgajati va- Luka. .. Takoj po razpadu Avstrije je skim razredom. Zaradi represalij jenska mladina od nekdanje obrt- čGimnazijski mladinski pevski Pd močan vpliv socialnih demo- proti Partiji, kar je prizadelo pred- no-nadaljevalne šole do danes. Da zbor pod vodstvom tov. Egona Kuratov med učiteljstvom, po letu Vsem srbske učitelje, se' je zmanj- bi mladina in vsa naša javnost neja in godba DPD »France Pre-dRS pa se je že pojavil vpliv Okto- šal krog borbenih prosvetnih de- zares občutila ogromen napredek šeren« sta začela slavnost z Inter-orske revolucije, ko- se je organi- lavcev. V UT so sicer še izhajali prehojene poti v današnjo sociali- nacionalo. Po pozdravnem govoru Z1rala Komunistična partija Jugo- članki: o stališču učiteljev sociali- stično dobo, je na praznik vajen- predsednika okrajne komisije za siavije. Med srbskimi učitelji je st0v v Srbiji, o načrtu šolskega za- cev bilo zajeto vse, kar povzdiguje strokovno šolstvo tov. Klinarja je liki umetnik. Mi vsi pa, ki vodimo to mlado rast, na nas je, da bo v srcih ostalo živo njegovo izročilo: Za napredno socialistično gospodarstvo — naprej!« Tov. Riko Jerman je nato odkril doprsni kip in ga izročil v varstvo šoli in mladini. RAZSTAVA VAJENSKIH IZDELKOV Po odkritju spomenika kratkim ugotovila, da nimamo enotnih gledišč, kako reševati najnujnejša vprašanja v zvezi s pospeševanjem telešne vzgoje na naših šolah, zlasti glede pridobivanja novih kadrov. Koristno bi bilo, je rekel tov. Ribičič, da bi sklicali posvetovanje z urbanisti in nekaterimi drugimi predstavniki ter skupno izdelali neka enotna gledišča o gradnji novih objektov. Pokriti telovadni prostori in primerna igrišča na prostem morajo zdaj na prvo mesto; to moramo doseči s pametnimi dogovori s tovarnami in s prizadevanjem celotne družbe. Lep primer takega prizadevanja je navedel tov. Ribičič v Rušah, kjer so s skupnimi sredstvi postavili vzorne telovadne prostore. S prostovoljnim delom učiteljev in učencev pa so v Mariboru spremenili okolico šole v pravcati športni vrt! Dr. Lunačkova je pripomnila, da bi morali tudi sanitarni prostori pri že obstoječih telovadnicah na prvo mesto gradnje, ker je higiena prav eden bistvenih delov telesnovzgojnega pouka. Zavzemala se je tudi za to, da bi bil pouk telesne vzgoje kolikor mogoče več na prostem; glede tega je pri nekaterih učiteljih še vedno najti dokaj nerazumevanja, kar je vredno vse graje. Praktično je mogoč — po njenih ugotovitvah — ta pouk na prostem v vseh letnih časih; telesna vzgoja mora biti za otroka razvedrilo in prijetno doživetje! Tudi ona je — podobno kot tov. Deklevova — zagovarjala potrebo po edukaciji pri telovadbi. Tov. Aleksander Pirher je dejal, da ustvarja nepovoljno stanje V naši šolski telesni vzgoji predvsem pomanjkanje primernega kadra. Zaradi tega tudi obstoječi fizkulturni objekti niso dovolj izkoriščeni. Tov. Sbrizaj je bil mnenja, da bi morali vsi učitelji ne le strokovnjaki spremeniti odnos do telesne vzgoje in nuditi telovadnim učiteljem vso moralno podporo. Današnje stanje v telesni vzgoji na naših šolah je še odraz preteklih let, je rekel tov. Vladko Majhen; ko so delali vsak po svoje: Partizan, športna društva in šolska telesna vzgoja. Kader za telesno vzgojo na šolah bomo morali črpati predvsem množično iz mladine na samih šolah, in sicer v starosti do 14. leta, ko ima človek še vse pogoje in tudi veselje do telovadbe. Iz najboljših naj bi nato izbirali kadre za višjo izobrazbo v telesni vzgoji. Zlasti važno pa je, je dejal tov. več komunistov in stik z nji-Ti je povzročil revolucionarnejši Nastop tudi v slovenski učiteljski °rganizaciji. . Leta 1919 je izšel Flere-Gang-l0v načrt: Načrt preustrojitve šol-stva in narodne vzgoje. Ta načrt Zveza sprejela kot svoj pro-gram za reformo šolstva. Slonel kona, sodobnih zahtevah vzgoje in narodne prosvete, o učiteljskem sindikatu, o idejni usmeritvi organizacije, vendar vse skrajno previdno in še tako je cenzor mnogo črtal. Pač pa je Učiteljski list priobčeval mnogo vesti o šolstvu v Sovjetski republiki. Med drugim svečanost, mladine. navdušenje in ponos PROSLAVA Na Vajenski šoli raznih strok, zgrajeni pred nekaj leti iz starega vojaškega skladišča, so že zgodaj zjutraj plapolale zastave. Na pro- v svojem slavnostnem govoru orisal razvoj in napredek od začetne do današnje dobe v socialistični Jugoslaviji predsednik OLO tov. Riko Jerman. Govoru je sledila »Partijska pesem« pevskega zbora. Mladinec Mirko Banič se je v imenu mladine zahvalil za vse pri- je izšel članek, ki ga je napisal stornem dvorišču se je okrog odra dobitve, ki so jih sedaj deležni va- deli iih ie občudovalo vse ob_ ipnm rinVl .Tlicmclratri-ii "P)/-%■? o 1 i^* ... ’ J J množice gostov in mladine razšle Majhen, pridobiti za pouk teles-po učilnicah, spremenjehih v raz- ' -’-il y 1 stavne sobane, obložene z izdelki vajencev najrazličnejših strok. Pri njej so sodelovale vse vajenske, industrijske in ostale nižje strokovne šole celjskega okraja; kovinarji in rudarji, mizarji in steklarji, trgovci, gospodinje in vrtnarji, oblačilci, frizerji, grafiki in zlatarji — vsi so napolnili šolo s tako lepimi izdelki, risbami in mo- Razgovor o novih oblikah dela v razredu , V okviru seminarja za inšpek- skim poukom, analitično metodo kih oblik, ki navaja učenca k ak-‘^rje LRS, ki ga je pred nekaj dne- branja in direktno metodo učenja tivnosti. Učitelji-praktiki so pri Vi Priredil Zavod za napredek šol- tujih jezikov. nas v tem pogledu že veliko do- LRS, so si udeleženci ogle- Učitelji, ki delajo po načelu segli. Otroci se nauče pravilno tudi eksperimentalno šolo skupinskega pouka, so vsi z na- uporabljati knjigo in druge učne mladini in vsem ’’^rana Levstika« v Ljubljani. Z vdušenjem pripovedovali o svojih pripomočke. Pri sestavi skupin je ^c'iteljskim zborom so se gostje uspehih, pa tudi o težavah, ki jih seveda treba upoštevati razne mo-adržali v krajšem pogovoru in zahteva tako delo, saj ni nihče iz- mente, da bo delo uspešno. Od uči- astavljali vprašanja glede na ne- med njih posebej pripravljen za telja pa zahteva tak pouk ogrom- «ate: — ...... ..... -i-iii— j-i- - • ~ — • jenci v novi Jugoslaviji. Dejal je: »Danes, ob vajenskem dnevu našega okraja, moramo reči, da smo lahko zelo samozavestni, ker smo vajenci. Vajenska zaščita ni več le na papirju. V podjetjih postajamo enakopravni člani kolektiva.« Predsednik Komiteja LMS tov. Rožič je izrekel topel pozdrav navzočim. ODKRITJE SPOMENIKA BORISU KIDRIČU činstvo. Takšne so torej te naše strokovne šole in vzgojiteljice-de-lavnice! Se isti dan je vajenska mladina v krogu svojih najboljših tovarišev nagrajencev in vzgojiteljev zaključila Dan vajencev s prosto zabavo. KUTURNA PRIREDITEV V okviru proslav 75-letnice Vajenske šole raznih strok v Celju in 40-letnice KPJ je Vajenska šola Borisa Kidriča priredila naslednjo Sola »Frana Levstika« dela po so prisiljeni, da aktivno osvajajo nja tujih jezikov so tovariši-ice Darinka Joštova in se zahvalila . avodilih strokovnjakov — sode- znanje in da kolektivno odgovar- dosegli že lepe uspehe. Seveda je za izredno čast, ki je šoli izkazana avcev Zavoda za napredek šol- jajo za svoje delo. o nekih posebnih uspehih teh ob- s preimenovanjem v Vajensko šo- .^a LRS. Za eksperiment so iz- Na vprašanje, ah je skupinski lik dela v razredu zdaj še prerano lo Borisa Kidriča. °Fal> to šolo ne zaradi kakih nje- pouk družbeno pogojen, se je gla- govoriti. Držijo pa ugotovitve: da Spomnila se je nekaterih gan-Posebnih pogojev dela, na- sil odgovor: nujen je; na ta način ne gre pri tem pouku predvsem za Ijivih prizorov iz vajenskega živ-Pfotno; to je šola povsem po- skušamo šolo približati proizvod- količino znanja, ki ga trpamo otro- Ijenja iz preteklosti vajenca vajenci, celjski kulturni in člani SLG v Celju Med glasbo in telovadnimi toč- ne vzgoje na šolah aktivne športne delavce v športnih organizacijah — ne glede na njihove formalne pomanjkljivosti v izobrazbi ipd. To naj bi nadoknadili z izpiti. Pri gradnji fizkulturnih objektov moramo začeti pri igriščih, nato bomo šli postopoma dalje, v okviru možnosti pač. Kjer obstoji na terenu že športna organizacija, tam nima pomena, da bi šola ustanavljala še svojo športno organizacijo, marveč naj se mladina vključi v ono. V stanovanjskih skupnostih se je potrebno domeniti, da bodo prosti čas otrok izrabila društva kot Partizan, Ljudska tehnika itd. Sekretar Sveta za šolstvo tov. Gabrovšek je predlagal, naj bi izdelali priporočilo občinskim in okrajnim svetom za šolstvo, da bi obravnavali telesnovzgojno problematiko na svojem področju podobno, kot jo je obravnaval republiški Svet za šolstvo. Prav tako se komisije za telesno vzgojo pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih preveč ukvarjajo z raznimi tekmovanji športnih društev, premalo pa s perečo pro- kami so bili uvrščeni dramski pri- blematiko telesne vzgoje na šolah. zori iz Milčinskega povesti »Ptič- R.3ZpiS Žagarjevih nagrad Svet za šolstvo LRS je razpisal za šolsko leto 1958/59 Žagarjeve nagrade v višini 100.000 in *... i n i „„ L......... - - - ,i—— "T'1—J — ■—j—'-- — *.- _ _ _ " ~ j. n.* uciiics udrvnvčimo n i e c o v spo* iua jc a. 1. v. j L. n.ii.i.ui 50.000 dinarjev. d benja, da ima prav to tudi svoje nik... Gojiti je treba skupinsko, Udeleženci razgovora so se ze- menik, je bil mož dejanja. Kakor lava nekdanje in današnje druž- Za letošnje šolsko leto bodo b bre lastnosti: njena dognanja kolektivno odgovornost. Otroci se dimli, da bi bilo zelo koristno, ko sveča, ki v plamenu sama sebe po- be. Vsekakor lep in učinkovit Žagarjeve nagrade razdeljene še dci *abko koristila za vse šole, ki na take ure pouka zelo radi pn- bi podobna posvetovanja razširili uživa, je Boris Kidrič v delu go- vzgojni poudarek. no starem naeinu tret te aeie** je J°v Podobnih pogojih, teh. pa pravljajo in kažejo veselje do dela. na vse učitelje tistih šol v LRS, ki rel in izgorel. Tisočem mladih lju- Številno občin Prečnega tipa, kot jih najdemo P°Vsod v naših mestih. Občutno ^ Pomanjkanje prostorov — šola ela v dveh izmenah —, nima svo-ie§a zemljišča, ne telovadnice, ne klavnic Vendar so strokovnjaki ki brez gnezda« po sestavi tov. Da- __________________________ _______ preteklosti vajenca rinke J°štove. Prizori iz okolja nji, saj imamo tudi v tovarnah kom v glave, temveč predvsem za Skvarče, ki je izdelal tiskarski zapuščenih otrok so prikazali »delovne skupine«, ki skupno od- pravilno socialno vzgojo, za vzgo- stroj, da so se na njem tiskale be- kvarne posledice, kakor jih slika govarjajo za svoje delo; poudarek jo socialističnega državljana. V sede, ki naj brezpravnim povedo Milčinski- naj bo na delu, na skupnem delu, skupini postane otrok, ki ,prej kako si naj iščejo pravico. Med Oblačilci in frizerji so prikazali ne na tem, kdo v skupini se bo sploh ni delal, čisto drug človek drugim je tudi dejala: »Tudi ta, dramatizirano modno revijo, toda najbolj uveljavil in postal vod- — to kažejo sedanji poizkusi. ki danes odkrivamo njegov spo- tako, da je iz revije dihala primer večina v naši republiki. Zaključek razgovora o skupin- že delajo po novih oblikah šolske- di, ki bodo hodili skozi to vežo,' občinstvo je na teh po starem načinu, kot to določa Pravilnik za Žagarjeve nagrade. Predloge za nagrade je treba poslati sekretariatu Sveta za šolstvo LRS do 1. julija 1959. Stran 2 nova Sola v savskem naselju Mladina proslavlja 40-letnico KPJ li akademiji gojencev izvenšolskih ustanov in vajencev čevljarske stroke P“® 23.- ““J* ■*e. doživela Ljubljana lep dogodek: otvoritev nove šole v Savskem naseliu. Novo šolsko P pje pomen, za mesto, za Savsko naselje pa še posebej, pomembno pridobitev; jeseni bo šola sprejela okoli 900 otrok. Pri šoli je tudi šolski vrtec, ki sprejema 50 otrok. Zal pa šola nima svoje telovadnice hns*0V^Snl ®tvoptvl šole je govorila zvezna ljudska poslanka tov. Zima VršCaj-Holv; prisotni so bili še član Izvršnega sveta LRS in predsednik Sveta za šolstvo tovariš Vladko Majhen predsednik Kutj£a!=^ ^m S ttdTra^ in n^lL t " k sp®rnenika^ je skupina pionirjev pohitela h grobnici narodnih herojev in položila tamkaj šopek cvetja v počastitev spomina velikega revolucionarja Borisa Kidriča V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ in hkrati ob 10-letnici iz-venšolskih vzgojnih ustanov je pripravilo Društvo vzgojiteljev v Ljubljani slavnostno akademijo, ki se je v 21 točkah dolgega programa skrbno in dobro pripravljena odvijala v Festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Nič manj kot 12 ustanov je sodelovalo. Od vzgojnih domov najrazličnejših imen pa tja do otroških vrtcev. Smiselno je bil program porazdeljen na tri obdobja. Na čas predaprilske Jugoslavije, na dobo okupacije in na dobo osvoboditve. Težko je v nekaj besedah zajeti vse ono raznoliko in lepo, kar smo videli in slišali. V kaj obširnem, zahtevnem sporedu so si sledile zborovske in'solistične pesmi, recitacije, folklorni nastopi, zaigrali so slepi harmonikarji — vsega je bilo, a samo dovršeno, skrbno izbrano, popolno, tako da je mogel biti aplavz zgolj skromno priznanje za neštevilne ure dela, ki so ga imeli vzgojitelji in prireditelji, preden je bil dveinpolurni nastop zrel za javnost. S svojimi nastopi so nudili prelepo popoldne sodelavci Doma »VPLIV PARTIJE NA ŠOLSTVO V RAZDOBJU 1919 — 1941« (Nadaljevanje s 1. strani) slovanskemu učiteljstvu Julijske Benečije, ki ga je napisal Mario Stanta, zaupnik skupine italijanskih učiteljev komunistov. V letu 1925 so izhajali članki o delovni šoli, v katerih je obravnavana delovna šola Sionskega. Skratka učitelji na Primorskem so bili napredni in so potem, ko so zaradi odpustov in preganjanja pod fašizmom prešli v Jugoslavijo, vplivali s svojim delom in nastopom na ostalo učiteljstvo. Reakcionarni tisk jim je očital, da so komunisti, ker so se bali njihovega vpliva na ostalo učiteljstvo, v strahu, da bi to ne služilo več njihovim interesom. V Sloveniji so dobile vzpodbudo napredne sile z nastopom Frana Zgeča, ki je s svojo razpravo: Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda, katero je napisal leta 1923, razgibal učiteljstvo. Njegovo delo je dalo solidno osnovo, temelječo na marksistični sociologiji za šolsko reformno prizadevanje in za študij okolja. Med učiteljstvom so pričeli ustanavljati samoizobraževalne krožke, ki so poglobili strokovno in politično razgledanost učiteljstva. Posledice tega študija so bile dvojne. Prva je bila depolitizacija učiteljske organizacije UJU za Slovenijo v letu 1926, ki je bila dotlej privesek napredne stranke. Ta jo je izrabljala za svoje politične cilje, kadar jo je potrebovala, a ob izpremem-bah režima prepuščala učitelje njihovi usodi. Večina članstva UJU ni odobravala, da je sodelovalo vodstvo organizacije pri utrjevanju politike velesrbske buržo-azije in zato je zahtevala enotno stanovsko organizacijo, ki naj bi bila neodvisna od političnih strank. Depolitizacija učiteljske organizacije je bila sprejeta z veliko večino v Celju leta 1926, ko so delegati učiteljskih društev odobrili Deklaracijo, za katero je dalo pobudo mežiško učiteljsko društvo. Z Deklaracijo se je učiteljstvo ločilo od napredne stranke. Vodstvo UJU je odstopilo in del liberalnih učiteljev, ki se ni strinjal z Deklaracijo, je izstopil iz UJU in osnoval novo društvo Edinstvo. .To je pernehalo leta 1928.V UJU pa so vstopili učitelji člani Slomškove zveze. Ustanovitev Pedagoške centrale v Mariboru v letu 1927, ki je ZAKLJUČKI Komisija za telesno kulturo pri IS LS LRS Xomisija za telesno kulturo pri IzvrSnem svetu LRS je na svoji redni seji 23. maja 1959 razpravljala o vprašanjih šolske telesne vzgoje in ugotovila v primerjavi s predvojnim stanjem pomemben napredek, da pa še zaostaja za dejanskimi možnostmi družbenega razvoja in šolstva. Gre deloma za negativen odnos do telesne vzgoje, a deloma za nepoznavanje njene vloge pri telesnem in duhovnem razvoju mladega človeka. Tudi slabi materialni pogoji, zlasti pa pomanjkanje ustreznega kadra, ovirajo hitrejši napredek na tem področju. Komisija poudarja, da telesna vzgoja ni samo stvar posameznika, marveč je zanjo odgovorna vsa naša družba. Gre za formiranje celega človeka, njegovega duha in telesa — gre za razvijanje pozitivnih družbenovzgojnih vrednot. Komisija podpira sklep Prosvetnega sveta Jugoslavije o vlogi in mestu telesne vzgoje v reformirani šoli. Za izboljšanje stanja telesne vzgoje v šolah je sprejela Komisija tele sklepe in priporočila: 1. Sistem izobraževanja kadrov je treba prilagoditi potrebam vseh stopenj naših šol: na učiteljskih šolah za razredni pouk, na Višji šoti za predmetni pouk, na osnovnih šolah in na Visoki šoli za potrebe vseh ostalih, šol in organizacij. Zaradi velikih trenutnih kadrovskih potreb je potrebno organizirati primerne oblike šolanja dobrih praktikov, ki že delajo v šolah ali družbenih organizacijah, pa še nimajo ustreznih kvalifikacij. Rešiti je treba tudi organizacijo proučevalnega dela na področju telesne kulture. Formira se posebna študijska komisija z nalogo, da pripravi ustrezen elaborat z zakonskimi predpisi, ki jih bo Komisija predložila pristojnim organom. 2. Komisija predlaga Svetu za šolstvo LRS, da sprejme ustrezna priporočila šolskim organom: — da se v duhu kongresa za telesno kulturo in načel šolske reforme spremeni stanje in odnos do šolske telesne vzgoje; — da se izboljšujejo materialni pogoji za telesno vzgojo na šolah; — da pospešuje ustanavljanje šolskih telesnovzggjnih organizacij, pri čemer naj ne gre za toge organizacijske oblike, marveč za upoštevanje krajevnih razmer in potreb; — da razpravljajo o stanju, problemih in ukrepih za razvoj šolske telesne vzgoje na svojem področju. 3. Komisija pripravi material za tečaj za člane svetov za telesno vzgojo ljudskih odborov, ki ga bo priredil Zavod za družbeno upravljanje LRS. KOMISIJA ZA TELESNO KULTURO pri IS LS LRS pričela z znanstveno-raziskoval-nim delom na pedagoškem področju, je druga posledica poglobljenega študija v krožkih. Pod vod-st\\5m Pedagoške centrale je širok krog učiteljev praktično preizkušal nove učne metode. Posamezni učitelji so pričeli zbirati tudi gradivo o razmerah na vasi, t. j. o življenju vaščanov in šolskih otrok. Na temelju takih raziskav je izšlo več knjig, ki sq prikazovale, kako kapitalistična družba izkorišča delavca in kmeta in pod kakšnimi pogoji živi proletariat na vasi. Prvo tako študijo je napisal Karel Doberšek leta 1929 pod naslovom: Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka v Prevaljah. Omeniti moramo še brošuro: Boji in napredek mežiških rudarjev, ki je izšla leta 1926. V njej je pisatelj V. Moderndorfer prikazal izkoriščevalski odnos rudarske družbe do rudarjev in kako se je izmikala ta družba plačevanju davkov občini. Nadalje so še izšle publikacije: J. Jurančič: Iz šole za narod (1930), Dr. F. Žgeč: Haloze (1937), J. Kerenčič: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah (1939). Zaradi zaostritve boja za reformo šole, ko se je zaostrila polemika o delovni šoli, v kateri so bili najaktivnejši člani uredniškega odbora Popotnika (dr. Zgeč, Osterc, Vrane), je poverjeništvo UJU zamenjalo uredniški odbor in izročilo urejevanje Popotnika M. Benkoviču. Uredniški odbor Popotnika je moral odstopiti zaradi svojega naprednega odnosa do šolske reforme in delovne šole. Med drugim tudi zato, ker je dr. Karel Ozvald, prof. pedagogike na univerzi, omalovaževal vsa prizadevanja in v polemiki izjavil, da ni upanja na uspeh. V času šestojanuarske diktature je nastal kratek zastoj, toda napredne sile niso mirovale in v okviru sekcije JUU za dravsko banovino je bil ustanovljen leta 1933 klub prijateljev vaške kulture. Njegov program je bil objavljen v Učiteljskem tovarišu leta 1933. Leta 1934 so imeli svoje prvo zborovanje učitelji pripadniki tega kluba. (Prosveta št. 5 in 6, 10. 5. 1934). To gibanje se je posluževalo narodniških metod in kme-tijsko-pospeševalnih akcij, kakor pravi tov. F. Kimovec v svojem referatu: Pozitivna pedagoška tradicija in naša današnja stvarnost (Kongres pedagoških delavcev na Bledu L, stran 36). Člani Kluba so sodelovali z Društvom kmečkih fantov in deklet. Pri sodelovanju v teh društvih in pri zbiranju gradiva je spoznal dobršen del sodelavcev Kluba, da nima dovolj opore v klubovem programu za kritično ocenjevanje družbenih pojavov na vasi, katere so spoznali. Zato so posegli z veseljem po marksistični literaturi, ki jo je pričela izdajati založba Enka — Nova knjiga. Knjige in brošure te založbe, na katere je bil naročen del učiteljstva, so pomagale spoznati, da z dotakratnim načinom dela ni mogoče rešiti socialnih in ekonomskih prilik. Delovanje Kluba je imelo to pozitivno plat, da se je učiteljstvo seznanilo s socialnim problemom vasi in povezalo s kmečko mladino. Po letu 1935 je nastalo novo napredno gibanje med učitelji, ki se je imenovalo Učiteljski pokret in ga je usmerjala Partija. V Po- kretu so bili v večini najaktivnejši delavci učitelji, ki so bili v dobi krize brezposelni in preživljali takrat vse nevšečnosti brezposelnega intelektualca. Idejno-politič-no je bilo gibanje enotno. V vodstvu Učiteljskega pokreta so bili v večini učitelji komunisti. Oni so usmerjali delovanje Pokreta po načelih dialektičnega in historičnega materializma in ne po metodah, ki jih je uporabljala stanovska organizacija. Člani Pokreta, večina mlajša tovariši, so vestno sledili zgledu tovarišev marksistov pri raziskovalnem delu. Glavna naloga, Jri jo je izvršil Pokret, je bil študij slovenskega otroka na vasi in v industrijskih krajih. Nastopali so tudi v organizaciji in na skupščinah zaradi svoje ideološke usmerjenosti izstopali kot opozicija. Svoje izsledke so objavljali najprej od 1936 v Učiteljskem tovarišu in od leta 1937 v Prosveti, prilogi UT, ki jim jo je prepustila stanovska organizacija. Ker člani Pokreta niso mogli objavljati vseh svojih izsledkov in nazorov na pedagoškem področju v pedagoškem tisku, so ustanovili zadrugo Pedagoški tisk, ki je izdala 4 zvezke v treh knjigah. Moralno politični vpliv Pokreta je bil velik med učiteljstvom. V poprej navedeni razpravi tovariša Kimovca je analiza dela Pokreta. V njej pravi da je Pokret postajal legalna afirmacija, torišče idejnega boja in praktičnega dela za smotre, ki jih je postavljala sektaštva in frakcionaštva očiščena Partija pod Titovim vodstvom. Praksa ljudske revolucije je pokazala, da je bil krog somišljenikov Pokreta med učitelji širši, kakor so ga mogle zajeti njegove akcije. Mnogo je pripomogla k spoznavanju in razumevanju slovenskega in sploh nacionalnega vprašanja knjiga: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki jo je napisal Sperans - Edvard Kardelj in je izšla v letu 1939. Med razstavljenim gradivom so tudi izjave, uradne listine in poročila, ki so dokument o preganjanju naprednega učiteljstva. Med prosvetnimi delavci komunisti, ki so se izkazali v boju za pravice delovnega ljudstva in delovali v tem obdobju, moramo omeniti Staneta Žagarja, učitelja, ki je bil član KP od leta 1920 in je na vseh svojih službenih mestih deloval kot komunist. Leta 1940 je bil odpuščen. On je tudi leta 1941 takoj pričel z organizacijo odpora proti okupatorju. Je prvi narodni heroj med prosvetnimi delavci. Obdobje med obema vojnama je bilo plodovito za razvoj slovenske pedagoške teorije in prakse. Kako je potekal ta razvoj v prvem desetletju, je opisala v svoji razpravi: Poizkusi reformo šolstva na Slovenskem M. Bergantova. Gradivo o vplivu Partije na šolstvo je redko, ker je bilo uničenih spričo težavnih pogojev, pod katerimi so sodelovali komunisti, mnogo dokumentov zaradi konspiracije. Kljub temu pa zbrana dokumentacija priča o vztrajni borbi za napredek v šolstvu in za uveljavitev naprednih idej v učiteljski organizaciji. France Ostanek Anice Cemejeve, Dom Ivana Cankarja, Dom srednje vzgojiteljske šole, Dom Gradbene srednje šole, Zavod za glasbeno vzgojo, Dom Tehniške srednje šole, Vajenski dom iz Kersnikove ulice. Dom vajenk z Rakovnika, Zavod za slepo mladino, otroški vrtci, šolska vrtca z Novega trga in Prul. Že v mraku, potem ko je vsa dvorana zablestela v sijajni osvetlitvi, so zapeli združeni mladinski pevski zbori »Mi smo mladi bataljoni« in »Pesem delovnih brigad«, s čimer je bila akademija zaključena. Tej akademiji organizacijsko popolnoma drugačna je bila akademija, ki jo je pripravila Vajenska šola za čevljarsko stroko. Dvorana Vajenske šole za trgovinsko stroko je bila Seve do kraja zasedena, ko so nas presenetili vajenci-čevljarji s svojimi nastopi. Pravzaprav z nastopom. Pod geslom »NAS POHOD« so se vrstile pred nami dramske scene druga za drugo povezane z recitacijami, raznimi glasbenimi vložki, simboličnimi točkami, dvogovori in igro, vse okrepljeno z zvočnimi in svetlobnimi efekti, tako da smo imeli dejansko pred seboj eno samo točko: prikaz trpljenja in borbe našega naroda, pa tudi zmagovito revolucionarno pot Partije do današnjih dni. Nastopi so bili sila efektno naštudirani, lepo pripravljeni, dognani do podrobnosti, zaradi česar je bil to večer, vreden' vsega priznanja. Spretno skombinirano so peli partizanske in bojne pesmi, vse je bilo lepo povezano, kakor bi bral zgodovinski razvoj naše usode od najtežjih dni do danes. Odrski nastopi so bili osvajajoči, nepretrgano so se vrstile pred nami skoro poldrugo uro scene, a nič ni bilo utrujajočega, nič naveličanega. Ob koncu je veljalo naše priznanje vajencem - čevljarjem, ki so se tako izvrstno izkazali, nič manj pa tudi glavni organizatorici — učiteljici Nuši Makš e to vi, ki je večino teksta napisala sama in imela potem še bistveni delež pri naštudiranju akademije. Z alegorično sliko, pri gorečih baklah, je bila slovesnost, potem ko so vsi zapeli Internacionalo, zaključena, V, D. V mesecu maju trije seminarji Zavod za napredek šolstva pri Svetu za šolstvo LRS je priredil v Pedagoškem centru v Ljubljani v mesecu maju tri seminarje: Seminar za .učitelje eksperimentalnih šol, ki poučujejo v petem razredu osnovnih šol po novem učnem načrtu. V seminarju so obdelali dosedanja izkustva pri pouku glede obsega učne snovi, metodičnega postopka, učnih pripomočkov, obremenitve učnega osebja in drugih pedagoških vprašanj, ob katera so zadeli v tem šolskem letu pri svojem učnem in vzgojnem delu. Na osnovi teh izkustev bodo izdelana navodila za splošno uporabo učnih načrtov. Seminar za ravnatelje eksperimentalnih šol (od 20. do 22. maja) je nudil udeležencem možnost, da so s svojega vidika predelali gornja vprašanja s posebnim ozirom na važnost vzgojnega dela v šoli. Posebna tema na seminarju je bila »Reforma našega odnosa do otroka«. Seminar za inšpektorje osnovnih šol je bil od 25. do 30. maja. Uvodno predavanje je imel predsednik Sveta za šolstvo LR Slovenije Vladko Majhen: O nalogah prosvetno-pedagoške službe v reformirani šoli. Ob sodelovanju strokovnjakov so na seminarju podrobno obravnavali osnutek novega učnega načrta za vse predmete osnovne šole. Kot posebne teme so bili referati: »Pedagoški režim na reformirani šoli«, »Pojmovanje globalnosti v reformirani šoli« in »Izvenšolska aktivnost mladine«. Zadnji dan je tov. Ludvik Gabrovšek, sekretar Sveta za šolstvo LRS, vodil splošno diskusijo o prosvetno-pedagoški službi v Sloveniji. V. C. Dan prosvetnih delavt v Celju Preteklo soboto 6. junija se v Celju zbrali učitelji in j fesorji s področja celjskega ol ja, da proslavijo svoj dan. K sebno svečanemu vzdušju je speval zlasti še obisk visokih stov, med njimi podpredsedr Zveznega izvršnega sveta in pt sednika Prosvetnega sveta Ju slavije Rodoljuba Colakoviča; drobneje o tem dogodku b< poročali v prihodnji številki šega lista. ? Nad polovico šol brez telovadnic! Od 1947 šolskih ustanov v LRS so na 1735 šolah ugotovili, da imajo za 222.401 gojenca nasled- \ nje materialne pogoje za pouk telesne vzgoje: 127 telovadnic, 346 igrišč, 781 šolskih dvorišč. 1088 šol nima nobene telovadnice na razpolago, 821 šol pa nima niti igrišča niti dvorišča. V 5 letih 140 novih telovadnic k Da bi postopoma odpravili zaostalo stanje pomanjkanja telovadnega prostora, je komisija za telesno vzgojo Izvršnega sveta LS LRS predvidela, da bodo na področju naše republike v 5 letih zgradili 100 telovadnic pri obveznih šolah s pripadajočimi igrišči in pomožnimi prostori ter 40 telovadnic. pri strokovnih in vajenskih šolah. Predvideni načrt na) bi podpirali vsi prosvetni organi pri sprovajanju investicijske politike gradnje šol. Vsak dan 30 minut telesne vzgoje Reformni načrt, ki ga je sprejel Prosvetni svet Jugoslavije, odreja telesni vzgoji v sklopu splošne izobrazbe novo mesto in naloge. Osnove učnega načrta in programa osnovne šole predvidevajo dnevno 30 minut telesne vzgoje od 1. do 4. razreda, v ostalih razredih pa po 3 ure tedensko. Razen tega bodo morale šole organizirati posebne ure kolektivne gimnastike, enkrat tedensko tudi športno popoldne, izlete v naravo, tekmovanja, zimska in letna taborjenja, »-Dan mladosti-« ter še izvenšolsko dejavnost na področju telesne vzgoje. Novi učni načrt po svojem programu zagotavlja splošno telesno vzgojo, zdravstveno utrjevanje in privzgaja higienskih navad ter z vsem tem pomaga pri obči vzgoji otroka. Velike potrebe po kadrih V skladu s celotnim sistemom izobraževanja kadrov v vseh naših šolah je potrebno tudi na področju telesne vzgoje ustvariti ustrezen sistem šolanja učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Tako načelo sta zastopala tudi Prvi jugoslovanski kongres za telesno kulturo in letošnji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V Sloveniji imamo: 33 profesorjev telesne vzgoje, 87 pred- I metnih učiteljev telesne vzgoje, j 122 strokovnih učiteljev telesne vzgoje — skupaj 244. K temu je treba prišteti še nekaj honorar nih moči. Za reformirano šolo pa potre' bujemo: na osnovnih šolah 703 predmetne učitelje za telesno vzgojo; 338 profesorjev za telesno vzgojo na gimnazijah, vajenskih, srednjih strokovnih in industrij"1 skih šolah; 250 visoko kvalifid' ranih strokovnjakov za proizvodno gimnastiko in rekreacijo v tovarnah in ustanovah ter za družbene telesnovzgojne organizacije in osrednje vzgojne ustanove. Nekaj predlogov Na učiteljiščih bo treba učitelje za razredni pouk pripravil* tudi za pouk telesne vzgoje. Pri sprejemnih izpitih naj uvedli pregled zdravstvene in fizične sposobnosti kandidatov. Kot maturitetni predmet h* na učiteljiščih uvedli tudi izpit iz telesne vzgoje. Razen tega bi morali takoj omogočiti študij na višji in visoki stopnji vsem priznanim strokovnjakom, kakor to predvidevajo najnovejši predpisi na višjih in visokih šolah. Poskrbeti bi morali za dopolnilno kvalifikacijo za predmetu6 učitelje in profesorje, ki želi)0 poučevati poleg svojega predmeta še telesno vzgojo. Za bodoči sistem rednega šolanja kadrov pa predlagajo P°' leg usposabljanja učiteljev o3 učiteljiščih še visoko šolo za telesno vzgojo, katere višji oddelek (v štirih semestrih) naj bi dajal predmetne učitelje, visoki oddelek (v osmih semestrih) pa profesorje in specialiste. Šolske športne # organizacije Po zaključkih in priporočil^ jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo je potrebno osn0' vati šolsko športno organizacij0" Osnutka Navodil in Pravilnika 0 šolskih športnih društvih sta izdelana — dokončno formulacij0 bo v kratkem predložil merodajnemu zveznemu organu za šolstvo v potrditev Zvezni zavod telesno kulturo v Beogradu. ' tem bo tudi ta panoga prostovoljne izvenšolske aktivnosti dobila ustrezno organizacijsko obl*' ko. Prosvetni organi in šole boo morale podpreti ustanavlja*1)6 športnih organizacij na žo!**’* tam, kjer v kraju še ni športa*" organizacij. £ev. 11 PROSVETNI DELAVEC Stran 3 Obisk v Sernadottovi šoli v Kiobenhavnu Tečaj za predavatelje francoskega jezika v Parizu Komisiji Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino je uspelo pripraviti tritedenski tečaj francoskega jezika in književnosti v času od 3. do 24. avgusta 1959 v Parizu. Iz Beograda bo odpotovala skupina prosvetnih delavcev 1. avgusta Privatna šola, ustanovljena ‘948. (Privatne šole lahko usta-tiavljajo iz posebnih pedagoških j1 religioznih teženj, če zadostijo ^katerim skromnim zahtevam . .. , , . „ . , , ----* oržave glede učnega programa in nlce SQ °Premil®ne s potrebnim sebe za najvažnejšega. Direktor ob 23.59 z Orient-simpion ekspresom, ž°lske higiene.) Ime ima po Šve- orodjem in stroji, dražji material ima pravico »veta«. Ce se svet Bernadottu, ki je lete 1947 ^ mo^° otroci sarm nabaviti. Staršev m učiteljski svet z vetom Mučilo skup^mid tedel v Palestini ko ie hotel po- Na se’:)1 imaJ° ppmerne delovne ne strinjata, izrazita s tem direk- potjo do Sežane, dedovati med Vojskujočimi se obleke, vsak izdeluje to, kar želi, torju nezaupnico in mora ta od- žen^ sS7aa7ee udele- S^rankami. Ime torej simbolizira pomaga le, ce sam za stopiti s svojega položaja. Svet rizu v Liceju Saint Louis (Latinski Osnovni cilj šole* internacionali- ^ P1081- Izdelki so praktični, ne staršev izvolij6 starši na roditelj- kvart). pravico do udeležbe pni tečaju ki se ne kaže samo v tem, sami sebi namen. Kar otrok na- skem sestanku, v svet učencev toajo tl£srtr^f^Jed“: šola sprejema otroke vseh Pra^> Je n.leg°va last- - “ -------------- n urosvetm de- ^rodnosti in jim omogoča šola- petrta skupina zajema ' pred- reda, dečka i-n deklico. nie v tuji deželi, temveč pred- m®te> ^ se °troci_ učijo po- Za vse Življenje in delo pa izvoli po dva iz vsakega raz- jezik, da bodo lahko uspešno s:e_ dhi predavanjem francoskih profe- v težnji, da jih vzgaja v P0lnoma prostovoljno izven časa g0]j je značilna napredna usmer- lena potovanja znaša 57.000 din za ^islu mednarodnega sodelovanja rednefa pouka. Učenci sodelujejo jenost in demokratičnost. Odpra- v if vračunano: vizumi iv. o «/ v.. v.4-^.v./->om -i l-> olriirMri-inK -»vv.414-^ Tilili n rvrcvncrrnTmicr g|eški, kakor starši želijo. Jugo- po >naravini m^todi uce an- ogibali kuhinje in si raje izbirali Prijave za ta tečaj oziroma po- ?Wanka Vesna iz Beograda je gl€S .n€ in vzgajajo po zgoraj druge delavnice. Dolgo so jih na ^vajij6 v Pariz je treba do&taviti štiri mesece v posebnem g”?fn:,erilh tlaprodlllh P™icipih različne načine poizkušali pripra- boru zd^uženja^lStev^in^ro^ notijo popolnoma enako, če .nek- Vvnpearižu3?drže^ezniške postaje do stainovanja* in nazaj, re-lep izdelek iz lesa. Če je dober zervacija prostora v vlaku in zame-rnatematik ali pa Spreten kuhar. Hjava francoskih frankov za vred-n___2_____ ____nost 12.000 din pri Narodni bank.. _ ---- Združenja učiteljev viti do tega, da ne bi podcenje- sorjev Slovenije, Ljubljana, ža potovanje, drugo polovico pa lahko plačajo v obrokih do 10. decem-c-,,,. . . , , . , bra 1959. Vsa nadaljnja navodila bodo b takimi in podobnimi meto- dobili udeleženci iz Beograda. Republiški odbor — tanil nicacu-c v ^ l^tedu, da se je naučila jezika, ' Tr u •— — —„ , - . -------- s;, to še ne morejo odločiti. Pred Posečajo občinske šole s klasiom-^niimi leti so prekinili s tradi- ml metodami P°u a. dami ta šola brez dvoma uresni- ^Onalnirr, r, Jtn i rrT n a in mo Za VOdstVO Šole SO UVeljaVlll “ . 1 ^ “Uicl OICZ UVU1UU Uicaui tori ■ a,cnln^nacrtom in me- družbeno uoravliamie- organi teaa euje svo:I vzg°-lni smoter: pri-,°aami pouka. Predmete so raz- aruzDeno upravlja je, organi tega osebnost in io vzgojiti za ieliil oln™0 cU-Tminn \7 upravljanja so: svet starsev, svet ,. oseonosi m jo vzgojiu skutert so S (sem spada učencev> a«tel.jski svet in direk- Zlvl9en9e v skupnost!. |^i branje in pLnje), računstvo tor- Vsak ^ teh organov smatra J* telovadba; edino za to skupino Ptedmetov je pouk obvezen v na-Sth smislu. V drugi skupini so »kulturni« medmeti, pouk je kompleksen in s° principu kolektivnega dela. ..e‘6 v zadnjih dveh letih znanje tematizirajo. . V tretji skupini so praktično-'foduktivni predmeti, ki so pro-,>ljni v tem smislu, da se nko učenec sam odloči, ali bo .tal v kiparski ali slikarski delnici, mizarski ali kovinarski, p1 se bo ukvarjal z glasbo ali Ernest Jeler HUMANA USTANOVA " , ^ pravega tovarištva Nekaj ugotovitev ob občnem zboru Samopomoči prosvetnih delavcev Slovenije 150 let šole na Igu Vabimo vse učiteljstvo, ki je službovalo na Igu pri Ljubljani, da se udeleže proslav, ki bodo v dneh od 15. do 21. junija na Igu. Prosimo, da nam po možnosti svoj obisk pismeno jaivite zaradi rezervacije kosila. Pridite k slavnostni seji, ki bo 21. junija ob 8. uri v kino dvorani. Prav tako vabimo vse ostalo učiteljstvo, kakor tudi občinstvo, da s svojo navzočnostjo počasti to slovesnost. Avtobusne zveze so ugodne. Vabilo Državna založba Slovenije \ Vsaki učiteljski knjižnici, vsakemu prosvetnemu delavcu nujno potrebne knjige! xz druge serije zbirke KULTURA IN ZGODOVINA ki jo izdaja DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, so izšle v zadnjem času: HERBERT WENDT: ISKAL SEM ADAMA Avtor na živahen, nazoren način razloži znanost, ki raziskuje izvor in nastanek človeka. Knjiga se bere kot roman. Bogato ilustrirana. V platno vezana knjiga stene 1800 din. CHARLES in MARY BEARD: ZGODOVINA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE V zgoščeni obliki prikazan razvoj ameriške družbe od prvih naseljencev do današnjih dni. V platno vezana stane 2000 din. JOSIP KULISER: SPLOŠNA GOSPODARSKA ZGODOVINA SREDNJEGA IN NOVEGA VEKA Bogato, skrbno napisano delo, sad dolgoletnega študija, nujno potrebno slehernemu izobražencu. — Prvi del je pravkar izšel, drugi del izide v mesecu juniju.’ PAUL HAZARD: KRIZA EVROPSKE ZAVESTI V LETIH 1680—1715 Izide v mesecu juliju. Knjige dobite v vseh knjigarnah, ali pa jih naročite pri Državni založbi Slovenije LJUBLJANA — Mestni trg 26 Selški odtoar osnovne šole v Staršah (prej: St. Janž na Drav. polju) vahi vse nekdanje učitelje te šole. Revija šolskih pevskih zborov okraja Kranj Samopomoč dela! In to: prid- ^ ^ ^ ^ Na pobudo aktiva učiteljev o reviji je povedal skladatelj d a “se oh koncu” šoTskeg^ieta udeleže glasbe in okrajnega UPZ »Stane Peter Lipar, a Slavko Mihelčič Samopomoč tudi ni in ne more proslave iso-ietnice prve šole v star- Žagar« je bila 21. maja v Kranju je govoril o važnosti takih revij. Mina t.,, v, ci 0,7^ no dela! Njeno socialno humano biti komurkoli konkurenčno »pod- t*; revija šolskih mladinskih zborov. Predsednik okrajnega učitelj- t)el0 otrokov ^delavnicah vodiio P°slanstvo v širokih vrstah pro- jetje«; je zgolj društvo, ki zbira simo, Pda takoj pošljete svoje naslove. Nastop je bil na stopnišču pred skega pevskega zbora »Stane Za- mopomoč ima 2281 članov, lani boljši prijatelj. Tako bi bilo je pristopilo v njene vrste 206 no-prav in tako bi bilo dobro... Vincev, umrlo je 46 članov. Od Preteklo leto je bilo jubilejno vsega ^tka je imela Samo-leto Samopomoči - 60-letnica P01?02 1267 smrtnih primerov ob njenega dela, občni zbor 17. maja ^akem smrtnem primeru vplača Sedemletna deklica struži nolee P°iskati Pot do Samopomoči ii trinajstletnega^dečka^ itd. Delav- P°stati njen najzvestejši in naj OB 80-LET1VICI Fram Voglarja letos pa je bil ponovni dokaz, da je ta naša ustanova čvrsto zasidrana in da ima vse in najboljše član 10 dinarjev. Povprečna starost umrlih članov je bila 69 let. In občni zbor? Vse tako, ka- že na rednem sestanku pro- nogoie za svoi še kreokeiši raz- kor smo vajeni- A vendar: predmetnih upokojencev iz celjskega cvet_ p x--,: -- -•--- ^raja v začetku maja se je zbralo •epo število udeležencev, saj so Govoriti o Samopomoči se čutili da bo prišel med nje tudi pravi, govoriti o ustanovi, ki si limo poverjenike po vseh sindi-“temdesetletnik tovariš Fran Vo- jo^e ustvarite naše učiteljstvo iz kalnih podružnicah, naš stik REPUBLIŠKI ODBORI ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE obveščajo članstvo, vodstva šol in ustanove, da se je pisarna republiških odborov preselila v prostore v ČUFARJEVI ULICI 3 — pritličje levo. Pisarna ima novo telefonsko številko: 30-844 ali 32-031 do 32-034, interna 807. logi, ki smo jih čuli, so izzveneli v trdno željo, da bi Samopomoč še bolj zaživela. Slišali smo: že- Seminar za pouk esperanta novo Srednjo tehnično tekstilno šote. Najprej so združeni pevski Mednarodni Jezik esperanto se Je zbori zapeli ob spremljavi godbe Kranju ___ _ _ Sel letos v naši domovini še prav J-- — ^ p ros ve tar jev tov. Gobec je po- tega nekaj lepega in dobrega, okrepiti, našo obveščevalno "služi S Reki dravil jubilanta s toplimi bese- reAja. je postala resnica. Ne le, bo moramo reorganizirati, naša so pokazali prosvetni deiavei-esperan- gar« tovariš Niko Slapar je govoril o programski politiki zbora. Povedal je, da se zbor pripravlja na stilni koncert slovenskih narodnih pesmi in da se pripravlja na kratko turnejo v Srbijo, in sicer v kraje Markovac, Veliko Piano in Veliko Orašje, kjer je bilo leta 1941 izseljenih mnogo učiteljev iz okraja Kranj. Tako bodo po tolikih letih učitelji obiskali brate Srbe, ki so v najtežjih trenutkih pokazali vso bratovsko ljubezen do izseljenih Slovencev. Zbori posameznih šol pa so ob reviji za začetek festivala »Brat-stvo-enotnost«, ki je bil letos v lepo proslavili rojstni 8lar. predsednik zbora upokoje- mč, a z živo željo, da nastane iz prosvetnimi delavci moramo še prlsae^ 1eto^vana|^id^mbvtji^š^ prav na pihala' DPD Svobode iz°Kra- dan maršala Tita in 40. obletnico , ~ j u uuam/t* „ --c------ ----- , ■ -------- —- - o—......, . i „sa so pokazali proslvetnl delavei-esperan- pesmi Radovana Gobca* Pesem v^i’ V ganljivem nagovoru se je Jovana Samopomoč po mreža dejavnosti naj zajame vso »Afu TSŠehS mladine in Jugoslavija. Zbori so številu uči esperanto, že lepe uspehe. Da bi se prosvetni delavci lahko n35topili pod vodstvom zborovo- : — i — i j i Tn_______________________ 1 _ • 4 — sTlT-n<-.TvT#N,-*r-« T T TO r7 v imenu vseh tovarišev kot nje- načelih pravega tovarištva - saj Slovenijo.' j&&nsšz'.~gs ^ ~ Dopolnilo k razpisu tečajev Tečaj za učne osebe, ki bodo Mike ljubezni do mladine in tadl: da Samopomoč niti ni hra- mu željo, da bi ne ostalo pri be- uateije in profesorje esperantiste, t Dil u ,b‘orov kot 20st Da ie poučevale družbeno-ekonomske S>egftovarlštva, borca za slo- nilmca, m^avarov^ica mar- sedah, ampak bi dejanja ^trdila, SSflUSi predmete na vajenskih in indu- „6hske pravice v minulih časih in J® Precivsem akcija, ki iz da so se prosvetni delavci za Sa- snov osnovnega pouka po direktni šole iz Gornje Radgone ki je na- sirijskih šolah, bo za mariborski Stelja prve slovenske šole v m+^0^Č_..VSfIprek^z<;li in ^ osnovlh "^.^Poslnna lozcrnS'^ stopil pod vodstvom učitelja Man- ^ Celiu. fjv Njegov prijatelj in zvesti'tova-(g Nerat iz Laškega je nato za-jn ha gosli nekaj melodij v po-cvs«tev tega jubileja. S šopkom in čustvenim poudarkom 5v Je prijetna družba poslovila od °tega plemenitega tovariša. U .rugo slavje Voglarjeve 80-j hice je priredila 19. maja 'Osnovna šola. To je taista šola, j..Va slovenska kot bivša okoliška :°lai ko je taka pomoč v največ pri- stali njeni dobri prijatelji merih zelo dobrodošla. D VARUJ SE, ELEKTRIKA JE NEVARNA! Predavanja z diapozitivi osnovnih šol. Posebna pozornost bO posvečena metodiki pouka, uporabi ka Golarja, sodobnih avdiovizualnih pripomočkov, potrebnemu dodatnemu čtivu in delu krožkov. boru od 29. junija do 3. julija t. 1. in ne od 6. do 11. julija, kakor je Revija je pokazala napredek kii0. v prvem razpisu. Kraj pre-glasbene vzgoje na šolah okraja tavanj bo udeležencem javljen v , . S kandidati za c izpit bodo ko- Kranj. Taka revija bo sedaj vsa- vabilih mio ko leto Pred praznikom mladosti. Po nastopu so se zbrali vsi giiedih. Kandidati za B izpit bodo sodelovali v konverzacijsikih krožkih. V esperantu so namreč trije izpiti: pevovodje na sestanek, kjer so A — o osnovah tega jezika, B — o znanju esperanta In c — diploma (zgodovina, literatura itd,). pregledali delo in napravili načrte za v bodoče. Posvetovanja in Bolgarije. Z vgemi se bodo naši udeleženci lahko sporazumevali v Naglo povečanje obsega elektrifi- zimskih mesecih običajno manj ne- mednarodnem Jeziku Esperantu. Seminarja se bodo udeležili tudi 50 se udeležili tudi simfonik Blaž tovariši iz Avstrije, Poljske, Švice Arnič, skladatelj Slavko Mihel- gj Ceval in jo upravljal Fran Vo- x_j..___ _____ ____ __________ ^ __ _ ____ _____________ ;;'f.£p'S“Sr»IgSrtAffff« »SSSUA-rSr1;,®: Smho.aTfda poravnajo zaostalo na- feišču majev imenu mladine, m, Miklošičeva 7, p. p. 275.'stroški - čič ter dirigent zbora »France Prešeren« iz Kranja Peter Lipar. b ' v Celju, ki jo je gradil, na njej .. . — -- "ar. !ljs] Prijave pošljite najpozneje do 15. junija na Pedagoški center, Ljubljana, Poljanska c. 28. Pedagoški center pri Svetu za šolstvo LRS Uprava »Prosvetnega delavca« prosi naročnike. i ^3i ravnatelj te šole tov. Mari- V°JU in pomanjkanju ustrezne tehnič- večkrat ugotovi neprevidnost zaradi seminarja. Sevalo ^ad°fWU4K. ski politiki zborov, tehtne misli ročnino še pred zaključkom šolskega leta ti hjegovo veliko in požrtvovalno in doma zaostala. Število žrtev elek- Slovenije Je sklenil zaprositi Svet za S b l0 je učenka recitirala pesem trike Je pričelo naraščati, v lanskem šolstvo LRS, da omogoči uvedbo ob- |§e Frann o x Ka X 1Tlr • letu 3e bilo 33 smrtnih žrtev električ- veznih informativnih predavanj po s lllhii btesa, posvečeno njegovemu nega toka. v letošnjih prvih štirih vseh šolah z namenom, da se mladino == ‘teju. -nik mesecih Je bilo 10 žrtev, čeprav Je v pouči o nevarnosti električnega toka. =s Svet za šolstvo je odobril uvedbo ta- ==§ kih predavanj. Sporočilo je bilo ob- == javljeno v Objavah Sveta za šolstvo 5= LRS v mesecu maju. == Inž. Kasto Svajgar iz Elektrogo- =g= spodarske skupnosti Slovenije je se-stavil predavanje »Varuj se r— elektrl- =: ka je nevarna« s poljudno pripravlje- = nim strokovnim tekstom ter diapozi- = tivl. Predavanje je pripravljeno tako, == da ga lahko podaja vsak strokovni gg prosvetni delavec. Primemo je tudi === za odrasle osebe v okviru prosvetnih ==; krožkov ali Ljudskke univerze. Ko-nec letošnjega leta bo na razpolago ISS tudi le mm poučni film o nevarnosti 555 električnega toka. == Tiskano predavanje s 33 diapozi- r= tivi v steklenih okvirčkih je založila = Cankarjeva založba v Ljubljani in 555 stane s poštnino po povzetju 4600 din. == V primeru, da ste interesenti, vas = naprošamo, da pošljete naročilnico do s 20. junija 1959 direktno na naslov: - ■ — 9aJ??ar3eva založba, antikvariat. == Miklošičeva 16, Ljubljana. =5 Jubileji osnovnih šol Zaradi pomanjkanja prostora =s bomo sestavek »Jubileji osnovnih s šol« nadaljevali in končali v pri- m hodnji številki = SEDEMDNEVNO POTOVANJE V PARIZ za prosvetne delavce V organizaciji okrajnih odborov Združenja učiteljev in profesorjev LRS bo turistično avtobusno podjetje SAP-TURIST v Ljubljani izvedlo za člane združenja prosvetnih delavcev sedemdnevno potovanje v Pariz, kombinirano z vlakom in avtobusom. Potovanje bo v okviru programa izletov za prosvetne delavce Slovenije. Potovanje bo obsegalo štiridnevno bivanje v Parizu z ogledom zanimivosti in znamenitosti mesta, razen tega pa si bodo udeleženci med potjo ogledali tudi severno Italijo in Švico. • Izlet v Pariz bo predvidoma v drugi polovici avgusta. • Cena potovanja bo izredno ugodna in dostopna vsakomur. • Vse informacije v zvezi s potovanjem v Pariz dajejo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, dobite jih pa tudi pri SAP-TURISTU v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17 (telefon 30-647), v čigar izvedbi bo potovanje. • Prijave sprejemajo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, in sicer najkasneje do konca junija 1959. Tovariš France Kimovec-Žiga med novomeškimi prosvetnimi delavci PRAVNI NASVETI B. M.. Leskovec: ki, štejeta od 6asa, ko je bil na Očitke, ki ste jih iznesli pravne- kem šolanju, v delovno dobo n?*j mu svetovalcu v Vašem dopisu od več dve leti, če je bil ta čas v o 12. V. 1959, niso na mestu. lovnem razmerju. Kakor brez dvoma veste, ne gre učiteljem, ki so za časa šolani® uvajanje šolske reforme, ki se iz- na VPg v delovnem razmeri^ Dne 16. maja so učitelji in družbene organizacije in razne tako dramatično razvijali v dobi raste v izjemni situaciji. Rod I vaja po določilih splošnega zakona bi se torej m0rai šteti čas naj profesorji novomeške občine pr- ustanove zbirati dokumentarno NOB. pred njo je opravil med vojno in I » šolstvu, s pravicami in dolžnostmi dveh let kot čas, ki se šteje za vič proslavljali dan prosvetnih gradivo o bogatem delu, ki so ga Tov. Kimovec je nato opozoril po njej ogromna dejanja, zato se j fj^rprTapisi,6 kICjih predvideva na- “vpI 0prSei^aiSOieV št^VndUo " delavcev. Praznik so posvetili po- opravili prosvetni delavci v zad- na važno politično delo, ki ga je je mlajši generaciji, ki ji ni bilo I vedem zakon, roko v roki. to boste pa čeprav v višini mesečnih p'®! /1 n lz-st-vt-i -i r v* i o 4-i r»T-i rh 1 v-* n f-f O r~\ 3 r\ <4 n a vrs + i v r TVT I ITI OTU 11 DriZllStii. S3.1 d O Sl 0.1 Uiti LRS 1 a m Ir rt »r _ C O imo t.a H n h 7J\. (*HSt častitvi 40-letnice Komunistične njih desetletjih in na katerega pred vojno opravljala novomeška dano sodelovati v NOB, težko | morali priznati, saj doslej niti lrs jemkov — se ima ta doba za čas, partije Jugoslavije in naprosili smo lahko v resnici ponosni. sokolska knjižnica, čestital pro- enakovredno uveljaviti. Zato je I "jhs|01"^kg?„nazPijahP1stVokovnih in se pnrlkfie3m ^statjen^^Kakor sm? - ” ‘ *■ -------- — " ---' *• -------- ----- - - R Jilil , £>xiiiLiaL.xjaxi, cj va Ul UaLiikJ ciiel. XVUJVU'J. ^ člana CK ZKS Franca Kimovca- Naši šolniki so že od nekdaj svetnim delavcem za dosedanje tej mladini treba pokazati, da jel višjih strokovnih šolah itd. ki jih informirani, se čas šolanja na vp» Žigo, da bi jim ob tej priložnosti živeli z delovnim človekom in uspehe in jih pozval, naj nada- bilo vse ono samo priprava za|"z1‘jaji SkntVie ne pIlzn^Ž govoril o naprednem učiteljskem čutili z njim, kar je razumljivo, ljujejo to svetlo tradicijo, za kar ustvaritev socialistične družbe in | iačei veijatTzve-mi zakoru enem letu od dne, ko je v nobenem primeru, češ da gre redno šolanje. Prav zaradi tega smo še vedno gibanju pred vojno in o učitelje- že spričo njihovega poklica. Po- jim bo tudi Zveza komunistov da spričo tega tudi bodoče gene- vih nalogah v današnji družbi, sebno velja to za učitelje na po- resnično hvaležna. racije čakajo velike, odgovorne j na store predpisea^ leta 1956, £prfš:anje. študirali ste na vf-S; Naloge, ki jih nalaga prosvet- naloge, S katerimi se bodo tudi! uveljav!jell= šolske reforme in bo ki ste jo absolvtrali, vendar nima*® lau ovaz-vai, saj je pivo vojno vcv .mi novoincsn.ni pioicsoi je v, ivi nim delavcem današnja družba, one lahko uveljavile. Prosvetni I treba te stare predpise — zlasti tudi diplome. Zaprosili ste za honorarn let sam učiteljeva! na Dolenj- so se lepo zapisali v našo zgodo- so lepe, velike in odgovorne. Tre- delavci naj v mladini neprestoo 2daeS ŠSI&jSe^e dm^SSoSlovenskem in ga na tukajšnje kraje vino, je treba omeniti v prvi nutno je med najvažnejšimi so- budijo veselje do dela, da bodojurilo de]0 ^ lcta 1956 _ smiSeino ščino. Ali se vam ta leta štejejo ’ ...---n-. vrsti predvojna vsakoletna uči- delovanje pri uresničevanju šol- v delu videli vrhunec človeške j uporabljati do uveljavljenja novih službena leta za dosego pokojnin teljska zborovanja v Novem me- ske reforme. Nekdanja intelek- radosti in sreče! I f^rTOPisfTitS?ošteva3oi preapise ° re' 3111 ne? laig. tualistična šola je mladino vzga- Izvajanja tov. Kimovca so pri- Nikjer med pravnimi nasveti v benrih^oča da^e “lahkota f/red; _________________________ ___________________ ___________ jala v prepričanju, da pripada šotni Sprejeli Z iskrenim odobra-lšt. 9 našega Lista nismo trdili, da bi na in občasna dela. za katera r čio žila ne le njega samega, marveč šolanemu človeku v družbi, izje- vanjem, tov. L. Zupančič, pred-1 ''l*3 „!™-/I^nft---j- j-..x Hlanrpv I treba šteti višje razrede osemletke opozoriti pa Vas moramo, “j kvi praznik novocHrih prJ&i. 'KS! vati. Hotelo je na ta način pri- ba zaupala V vzgojo najdražje, c-i Vi ijiazinn. Iiuvujutsr.iii piu- ■ nazijo, nižje razreae pa za mzje imenovani za honorarne uslužbenk" praviti svoje članstvo in preko kar ima — mladino! svetnih delavcev je torej lepo I razrede osnovnih šol. na sistemizirano mesto, vendar n«' njega vse ljudstvo na usodne do- Govornik je zatem omenil še uspel; prav bi bilo, ko bi postal j vseP dJulj'1 d^b^ioiztaninSvi^re^ veC za en0 leto' godke, ki so se nezadržno bližali eno posebno važno vzgojno nalo- zgled tudi za zborovanja v na-I PiSi, ki pa jih ne more izdati prav- « 1 • in se potem prav na Dolenjskem go: današnja mlada generacija slednjih letih. B. 1 ni svetovalec. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI B, J.: t ___________ Vprašanje: Dne Sl. avgusta t- J Dokler ne ho novih predpisov, ki beste imeli 31 let, 10 mes. In 21 “g bodo morali biti izdani v zvezi z službene dobe. Radi bi službovali reformirano šolo. se bo pač treba toliko časa, da bi se Vam štelo jr • .^xs_ pokojnino, celih 32 let in želite vedejj če boste morali v novem SolsKC^j povezati s pristojnimi' organi občin, ki bodo brez dvoma novo nastalo situacijo razumeli, če jim boste pro- letu službovati še en mesec in » t,----—.•■-----.. -----,* i..xi dni, ali morda celo dva meseca. “J pa bi moraili morda po upokoji*’. Roman kritika in revolucionarja bleme prikazali v pravi luči. t? T .-i _ri _. iJčt Ul muiaui uiuiAia pu ostati v razredu še do konca šolske« it VSSSSt 1959/60. Kdaj naj zaprosite *s posebnih dodatkov za predavatelje na strokovnih šolah v Sloveniji, kot upondj ' Ce Vas nrav razumen"’’ ^raS^ V S?feŽ!0zba¥^^rPs°^ mhSko0rrepuZbmškMzvrOšm0sve«u0^: ^IhlU p^ole L polko pokojni^ tanko repubiiSKi^ izvrsni sveti uve ko s(e imell 30 le(. službe ter ste ra* da I dejo poseben dodatek za učno oseb. “o .s*« '“J'* “■''jet- Nikolaj Gavrilovič Cemiševskl je nlševskega. Roman Izraža miselno vse- jo vtis suhoparnega pripovedovanja. I je določene specialnosti na strokov- T_a“ DI“ I1.3" ®1’. „„Dre) sodobnik Turgenjeva, preživel je bino pripovednika in je bil v teda- V bistvu pa je Cerniševski čuteče na-|nih šolah v okvirih, ki jih ta odlok j®*™ Dostojevskega, vendar po svetu in pri njem času marsikomu vodič duhovne rave, rahločuten, a stvaren, kar raz-1 predvideva. Gre za učno osebje do- p?l„, rerTf.„tt<„Tnl.1 vsaK1’ nas njegovo ime ni toliko poznano, še orientacije. Pronicljivo je pisatelj ori- odeva že njegov dnevnik iz mladih I ločene specialnosti, t. j. za učno ^e^je poKojmna za 3 “ k je manj njegova dela. V ruski literaturi eal življenje tedanje dobe, vendar je dni. Za današnjega bralca pa je res-1 osebje na strokovnih šolah, ki ima 9®"- . la i» pa je ta mislec-revoiucionar odigral kljub trdim časom z opitimizmom vi--da nenavadno, ko pisatelj z materna-1 praktičen pouk ali največ učnih ur ’"saa®™ a®p<,i*Je“®5“ . rtnhjti pomerhbno vlogo kot kritik, pa tudi deval lepšo bodočnost v utopičnem tičnimi računi podkrepi svoje zami-1 iz enega ali več teoretičnih strokov- ,®,fr b! š:i kot nisatell. Zenrini ie občutil težko coaiaU-zrmi in uUuol malemu človeku cll I nih nredmetnv in ima šnliskn< izobraz- 1 pevetaiie_pu jiiuie, vc , kot pisatelj. Zgodaj je občutil težko socializmu in vlival malemu človeku sli. - - - . precimetov in ima šolsko izobraz- k , , . IX pest samoderžavja — absolutizma — vero v lastne moči. Z umetniškega' Cemiševskega smo imeli priložnost I bo, ki jo določa republiški izvršni J ,p J * .7' p obuper) položaj ruskega kmeta v šest-, gledišča očitajo temu romanu neka- brati v Naši ženi, zdaj pa ga je na-1 svet, , iv. v desetih in sedemdesetih letih prejš- teri kritiki, da mu manjka čustvo in tisnila Mladinska knjiga in je prva I Uvedba tega dodatka je v kom- • ■ • ,, ™ak(v__ . nokojn’1’ njega stoletja. Na univerzi se je spo- fantazija. Intelektualni pisatelj se je od knjig, ki jih je uvrstila v program I petenci republiškega izvršnega sve- sjiemozavar0v^nju ste upravičeni vl°j . ______ _ 1959, pač pa pripada 10 "/o povečanje pokojnine znal z naprednimi mislimi, ob social- odrekel estetiki kot taki in je v raz- Levstikovega hrama. Delo je preve-1 ta v Uradnem listu LRS pa doslej zahtevo s katero uvellavlj®*« -JV. 1.-J..J..V. .1 J- ___ ___________j____________J -____...J,., ,___J, __.. J., ._____________ __________, f.__I -icm/v aaelaHiH rta hi t. rtnrtatalr že Zln ZantCVO, S KBierO UVeiJ^vu^j litvijo poge ua do uvcaeu j.u sezt; pui/ciu uuunu . , __ y~ ■ lahko po potrebi o tem razpravljali. ‘® pzaY 5 nih krivicah si je izostril svetovni na- pravi o estetiki izrazil misel »lepo, to del Janez Žagar, ilustriral Karel Ze-| nismo zasledili, da bi ta dodatek ze _ laph-p uokoinine naj*-, zor v revolucionarno izpoved, kritič- je življenje«. Analiza življenjskih si- lenko. Pogrešali pa bomo spremno be-| bil uveden. Treba bo torej počakati, mesecev pred izpolnitvijo ’pogoie! no misli, ki jih je zapisal na račun tuacij, realizem, ki razodeva materia- sedo, ta na žalost postaja vse bolj rc-1 da ho uveden m šele potem bomo to pravi(f0 projnjo za upokoji*6* jaza J v- a.aaj^/avosaa aaca acavpaaaa L Ll Ci v-1J f a wcaaaaiwaaaf xva a caa. v _ ^ ^ ^ družbene ureditve, so ga spravile v lista, ki je z vsem bitjem priklenjen dek gost ob delih tujih pisateljev,” zla-zapor in nato na katorgo. Okoli »So- na prirodo, življenje in stvarnost, da- sti tistih, ki so manj znani. lahko vložite že danes, vendar .... --- ----- — ----. ------ _ E. V., Maribor: rate v njej navesti željo1, da se - vremenika« je zbral elito tedanjih I Vprašanje: Diplomanti VFS si ni- upokoji s 1. XI 1959. književnikov: časopis je posegal na I so na jasnem, če se priznavajo leta, Po nagem mnenju ni potreb®, vsa področja, a ga je earistična cen- I ki so jih prebili na šolanju, za po- da bj morali delati na šoli še f. zura prepovedala. Medtem ko je sedel Tk T 1 • • I kojnino. . i, XI. 1959, ker po Zakonu o jav®" v ječi, je v nekaj mesecih napisal |\! \7 P* lA f'* 1 1 fr P* I Odgovor: Po Zakonu o pokojnin- uslužbencih preneha služba, če u"' preko 500 strani obsegajoč roman pod I sj y t/ J\. I Ji t/ I skem zavarovanju se v delovno do- ijavi pravico do starostne pokojni®, naslovom »Kaj delati?«. Sprva je iz- -J Gž I bo ne šteje čas, ko se je zavaro- ( e \'as bo šola potrebovala. Vas bo® šel v »Sovremeniku« in naletel na ‘ I vanec redno šolal in to ne glede na verjetno obdržali še nadalje v aK<,'J ogromno zanimanje. Kotnik Janko: Slovensko-francosld Kapus-Petkovšek: Botanika za še-1 starost. Izjema, ki bi prišla v po- m siužbi in bi imeli v tem prim6, »Kaj delati?« je osrednje delo Cer- slovar. 3. izd. Ljubljana. Državna za- stl razred osnovnih šol. Ljubljana. | štev za prosvetnega delavca, nave- pravico do prejemanja potovPi ložba Slovenije. 1959. 606 str. (Cena Državna založba Slovenije 1959. 270 1 dena v čl. 27-tega zakona določa, da pokojnine za ves čas, dokler fi 800 din). str. Ponatis učbenika iz leta 1957. I se zavarovancu, ki ga je med delov- j XI. 1959 ge ostanete v akC. , Računica za prvi razred osnovnih Vprašanja tehnične vzgoje I. Zbor-I nim razmerjem, torej v času službo- službi in seveda tudi do polnih F.. Sodobno cosnodm ISIVO šol. Sestavil Rudolf Završnik. Ilustri- nlk člankov in razprav. Izdano ob III. I vanja, poslal državni organ na šo- jemkov iz službenega razmerja, l^jl . o r J ral Mirko Lebez. Ljubljana. Državna kongresu Ljudske tehnike Slovenije. I lanje, da bi dokončal začetno redno ]{0 pa se po upokojitvi zaposlite Leto šesto. St. 63 (3). Mesečnik, ki založba Slovenije 1959. 94 str. Ponatis Ljubljana, Komisija za tehnično vzgo-1 šolanje, ali da bi se strokovrio iz- Se honorarno na isti ali na š®,, ga izdaja Centralni zavod za napre- računice iz leta 1957. . jo Glavnega odbora Ljudske tehnike I popolni!, ali specializiral v svoji stro- drugi šoli, vendar je v takem 1\. dek gospodinjstva v Ljubljani. Odgo- Polenec-Detela: Biologija za gim- Slovenije 1959. 152 str. Na kongresu so L—meru treba skleniti pogodbo o h®® Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga vorna urednica Andreja Grum. nazije. 3. neizpremenjena izdaja. Ljub- razpravljali predvsem o novem načinu Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ml- Ijana. Državna založba Slovenije 1959. tehnične vzgoje pri nas in nalogah, ki klošičeva 4/II. Letna naročnina štiri 158 str. čakajo tudi organizacije Ljudske teh- sto din. Smerdu Nuša in Zorka Majda: Te- nike pri teh najnovejših prizadevanjih. V zadnji številki prinaša meseč- lesna vzgoja v nižjih razredih osnov- A. Lah je prispeval dva referata: Vpra- KNJIGE ZA ŠAHISTE I rami zaposlitvi. Vprašanje: Sedaj ste v VII. vi earvr -nnnr 1 t 0 ri evri ri.r) f*rvlli ‘aK- .. J čilnem razredu z 2. period, povišaj Državna založba Slovenije je na-1 in želite vedeti, koliko bo zna®" »Rojstvo in smrt sonca«. Napisal jo nik spet množico praktičnih navodil nih šol. Ljubljana. Državna založba šanja tehnične vzgoje, v katerem ana- rjja šahovskih otvoritev«. Prvi zvezek tisnila delo Vasje Pirca »Novejša teo-1 Vaša pokojnina? —2 b ~ TD »-t 7-j PlA erntmT • le znanstvenik ruskega porekla Jurij za gospodinje in sploh za uporabo v Slovenije 1959. 254 str. Avtorici dajeta lizira vzgojo na naših šolah po osvobo- ima naslov Kraljevo-indijska obram-Gamov, profesor teorijske fizike na vsakdanjem življenju. Ančka Cerino- uvodoma nekaj splošnih napotkov ditvi, in krajši referat: Izpopolnjujmo pa. Ze naslov pove, da lahko pričaku- univerzi Georga Washingtona. Iz an- va piše o servisih stanovanjske skup- učiteljem telesne vzgoje v osnovni oblike tehnične vzgoje. Janez Tomšič jemo še nadaljnje zvezke, ki bodo iz- gleščine je delo prevedel in napisal nosti Stadion. N. L. objavlja Moje iz- šoli. Sledi bogata zbirka najrazličnej- utemeljuje pod naslovom Vzgojni in polnili splošno pomanjkanje sodobne predgovor dr Anton Peterlin. Knjiga kušnje pri pouku gospodinjstva, o ših vaj in iger (ločeno za 1. m 2. raz- didaktični pomen tehničnega pouka šahovske literature pri nas. obsega preko 250 strani, je bogato ilu- elektro kuhi piše inž. Anita Sebaher, red ter 3. in 4. razred), uvrščenih v nujnost tovrstnega^buka v času, ko izredno posrečen način o pomenu zavoda za širjenje elektri- okvir vadbene ure. Za ilustracijo so pišejo učenci celo pesmi o avtomobi- strirana; na v« j^^i**«-***-x jw ^xgxs.i,xx— —- —«» —_. -•»- ;., r -—.v;------------*------~ ”• ——■—— x**«*»jw razlaga ustvarjanje energije v Soncu fikacije podeželja v Vidmu ob Ščav- prikazane še štiri vrste vadbenih ur: nn in satelitih; ugotavlja tudi pomen bodo rade segale po Pirčevem delu. Delo bo posebno dobrodošlo moč nejšim šahistom, pa tudi mlajše moči in zvezdah. niči inž. Janez Novak. Nove knjige Do konca šolskega leta izidejo še naslednje knjige: 4. knjiga Globusa: HAROUN TAZIEFF: OGENJ IN VODA Cena za naročnike ppl. 600 din. 1. knjiga knjižne zbirke Levstikov hram: N. G. CER-NlSEVSKI: KAJ DELATI? Cena za naročnike ppl. 960 din. 2. knjiga F. WERFEL: ŠTIRIDESET DNI NA MUZA DAGHU Cena za naročnike ppl. 960 din. V novi zbirki Levstikov hram bo založba izdala vsako leto štiri obsežne knjige (po 400 do 600 strani). To bodo najbolj vredna književna dela. Prva knjiga »KAJ DELATI?« je vzbudila velikansko pozornost. To delo je še danes živo in zanimivo za slehernega, predvsem za mladega človeka. Druga knjiga ŠTIRIDESET DNI NA MUZA DAGHU, je znamenit zgodovinski roman o uporu armenskega naroda, ki je napisan v dveh zajetnih knjigah. X. knjiga knjižnice Sigma dr. Ivan Vidav: »Rešeni in nerešeni problemi matematike« Cena broš. 645 din. 28. knjigo Kondorja: Ernest Hemmingway: »Starec in morje« bomo razposlali šele v septembru, ker nam jo tiskarna še ni stiskala. Do konca šolskega leta bomo razposlali še 34. in 35. številko Pionirskega lista. Vsi poverjeniki bodo dobili račune samo zaradi evidence za Cicibana, Pionirja in Pionirski list, ki jih naj ne smatrajo za opomine. Vse poverjenike prosimo, da poravnajo svoje obveznosti in nam nakažejo zapadlo naročnino, ker je založba Mladinska knjiga zaradi neplačanih naročnin v težkem položaju. Vsem našim poverjenikom in bralcem želimo vesele počitnice. v gozdu, s preprostim orodjem, brez radia, televizije in filma za tehnični velemojster ni imel namena podati orodja in v razredu. Za konec pa ne- pouk in našteva dosedanje uspehe v izčrpne monografije o kraljevo-indij-kaj navodil o ureditvi vadbenih pro- tem pogledu. Referat Lojzeta Prvin- Ski igri, dasi se približuje temu. V štorov, pripravi orodja in sestavljanju ska: Ljudska tehnika — množična orga- številnih variantah je nanizal glavne podrobnega letnega učnega načrta. nizacija za tehnično vzgojo podaja raz- smeri ter jih v sistematični razpore- voj te organizacije v Sloveniji od 1946. ditvi pregledno razporedil. Številni leta in naloge, ki jo čakajo tako v šoli diagrami dopolnjujejo' in olajšujejo KOMENTIRANA ODDAJA DrSUehora anaU^tehrSl^vz^ ^“žbfp^iče krivda, da je Pir- O HAVNTI NA RTV 1° v osnovni šoli v luči novega učnega čeva knjiga prišla z zamudo na knjiž-i načrta. Accetto Jakiča Je prispevala ni trg Pri šahovski teoriji se hitro Letos poteka stopetdesetletnica dva referata, prvi: Nekaj misli o opre- pozna,’ če je delo prišlo z zamudo na rojstva velikega mojstra glasbe Hayd- mi šolskih delavnic prinaša rešitve iz plan. Po Pirčevi uvodni besedi spona. Povsod po svetu prirejajo spomin- Nemčije, Švice in Avstrije, za primer- znamo, da je že dve leti tega, kar je ske svečanosti in koncerte, zlasti bo-\ javo pa še predlog Zavoda za školsku bil rokopis v avtorjevih rokah. Zagato bodo proslavili Haydnovo umet- opremu v Zagrebu. Vsebina drugega re- muda naj bi se ne ponovila pri osta-nost v njegovi domovini. Pri nas je ferata je podana že v naslovu: Obliko- lih zvezkih, ker bi vsak zvezek utrpel že bilo nekaj zelo posrečenih oddaj vanje, ročno delo In podobno v Nem- na aktualnosti in čimboljši informa-iz glasbenega področja, toda komen- čiji, Švici in Avstriji (Šol. L 1957/58). tivnosti. tirana oddaja o Haydnu, ki jo je pri- Ljubič Tone pa razpravlja o delu v ^ ^ ^ _________________ _ _ _ Pričakujemo lahko, da bodo po pravu Danilo Pokorn""za rad”ijsko od- krožkih. Knjigi je dodan še predlog knjižici segli tudi v inozemstvu, saj daio. zasluži ne le priznanje, ampak učnega načrta za tehnično vzgojo v naš velemojster uživa ugled prizna- tudi pohvalo. Avtor je odmeril Haydnovemu življenju najpotrebnejše poteze, bolj se je potrudil, da je podal značilnosti dobe in je skušal ujeti atmosfero okolja, v katerem je ustvarjal glasbenik. Pri taki oddaji je težišče vselej na glasbi, vprašanje pa je, kako uspe avtorju povezati komentar z glasbo. Ce gre beseda o Haydnovi oddaji, potem moramo pritrditi, da je avtor učinkovito povezal besedilo z glasbenim izborom ter podal zaokroženo podobo o Haydnu. Glasbeni iz-Ijor te oddaje je bil značilen ter vsebuje dela Iz celbtnega razvoja Hayd-nove ustvarjalnosti. Avtorjeva komentirana oddaja o Haydnu je bila nagrajena z drugo nagrado jugoslovanske radiodifuzije. Želeli bi si še več komentiranih glasbenih oddaj take kvalitete. osnovni šoli (Cena 200 din). E. T. riega teoretika. Odgovor: Sedanji Vaši čisti sečni prejemki znašajo verjetno oK* ( 25.000 din. Pri tej višini prejen®;^ bo znašala Vaša pokojnina za 30-leLj, službovanje 71 ‘lo. Ker pa boste 1. V 1959 dopolnili 32 službenih let, bo *L| ba pribiti k Vaši pokojnini za 30-1®*" službovanje še 10 »/#. M, T.: vprašanje: Pravite, da imate ^ lansko za nadurno delo honorar dinarjev na uro in želite vedeti. % kaj tako nizek honorar! Nadf^j vprašujete, če je v veljavi odlo« ! povišanem dodatku za kombiniraj pouk in če Vam že tečejo povi*® ’ dodatki, čeprav jih še ne prejem®’j Odgovor: Ne vem, na kaK’J( šoli poučujete, ker nam tega ®’s^ povedali. Ne more pa držati, da prejemali za nadurno delo le )> 40 din honorarja za uro. saj ž®’ji> najnižji honorar za nadurno neto 100 din od učne ure. Ce pošljete konkretne podatke, vam m/V 1 D Vi t- r\ 4 n #4 4 Irrt-nlri-o Vvrrv rtiVornVfO' mo lahko tudi konkretno odgovor ^ Na drugo vprašanje Vam varjam o, more ki še sploh- niso v veljavi, niti bili še nikdar objavljeni. mo, da pravni svetovalec .j,, razpravljati o nekih odlogu crvl/iVi , nicn T7 voliavi niti MLADINSKA KNJIGA Ljubljana — Tomšičeva 2 PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Združenja učiteljev in profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih * šol, vzgojiteljev, učiteljev in vzgojiteljev specialnih .šol in ustanov Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Številka ček. rač 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Oglejte si STOCKHOLM in PARIZ V sodelovanju z organizacijami prosvetnih delavcev prireja turistično in avtobusno podjetje PUTNIK SLOVENIJA v mesecu avgustu desetdnevni izlet v glavno mesto Švedske STOCKHOLM sedemdnevni izlet v P A R1Z z istočasnim ogledom zanimivosti v severnoitalijanskih mestih in Švicie Udeleženci izletov bodo potovali z vlakom in avtobusom. Organizacijska izvedba izletov in potovanj, ki jih prireja PUTNIK SLOVENIJA, zagotavlja vsakomur udobno potovanje in ogled zanimivosti v mestih, skozi katera vodi izlet. • Ne zamudite izredne prilike! — Del letošnjih počitnic prihranite za • izlet v Pariz ali Stockholm. — Prepričajte se tudi Vi, da so izleti v • organizaciji turističnega in avtobusnega podjetja PUTNIK SLOVE- • NIJA resnično doživetje za vsakogar. Vse informacije zahtevajte pri vodstvih organizacij prosvetnih delavcev ali v poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA, kjer se lahko tudi prijavite. IZLETOV SE LAHKO UDELEŽIJO SAMO ČLANI ORGANIZACIJ PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE!