Požtnlm plačann i notnilnl. XIV. Itjtnlk. 193'' mdlui 20. 6. numer«. ^' & Mesečne verske novine. Vu imčnl prSkimirske evang. iiniorfje reditel I vSdavnlk t rLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiii »e moraje w Piiconce poiilati. Ček računa št. 13,586; imč »Dflševni list" Puconci. Ce»na nu «ejlo leto 20 Dln., w ivfinstvo 30 din., w Amerlko 1 Dol., edne itumere 2 din. Izhaia edn6k na meiec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučltel. , Risalski dar. *~. Pavel apoštol etak piše k Efezancom pisanom listi: V kom se i vi vupate, da čujete reč tč istine, t6 je Evangeliom zve-ličanja vašega, v kom ste i potom, kak ste vervali, zapečačeni z obečanja Duhom z tim svčtim. Tč naš vekivečni daritel vsemogoči Bog z krčpkim obečanjom obeča nam Svčtoga Dflha\ Naše risaMsko svčtek držanje nam to bože obečanje z bldjženim veseljom i svetlostjov stori puno. Velki da"r nas čaka. Bog k nam pošle svojega sv. Diihd. Jeli znžmo mi t6 veliki risžlski dar pravilno ceniti? Jeli znamo, da je sv. Dah tista znot-rčšnja svčtlost, štera edino zna* posv^titi človeče dašie kmično pole. On je rdzuma i modrosti Duh. On je žitka sapa, štera nds greha žalostne mrtvece na novi i prdvi žitek obtidi. Risdlski Duh iz samoga gos-podnoga Bogd prihaja i tak je tfldi vretina vsakoga živlšnja. Potom si pa samo pre-mislimo, kakši slabi i grehšni ludjč smo mi vsi, volo istina mšrao na dobro, ali spu-niti, zvršiti smo pa to ng zmožni. Risdlski DQh je m6č, oblast iz nebeske visine, Dflh tiste oblasti, štera nas gibajoče trstje pre-obrnč v raočne Itidi, pokrepi, obdrži nžs v liibeznosti, v mirovnom trplžnji, pokrepi nds v žalostnom vršmeni, ešče v težkom smrtnom boji, v včraj smrti. I eti mdmo mi t6 svoje siromašno, gržhšno srcž, štero skumneč čeika t6 čiid- no zmožnost, štera je očisti od groznoga bremena, i to srcč znova za cčrkev, za bože stanovanje posveti. I risdlski Duh tudi opravi to čiido, nebeski ogen vužgč vnaf-šem nemarnom, mrzlom srci, — vere, lfl-( bžznosti, pobožnosti i molitvi ogen. Irdv-' no tej čildni, lepi ddrov smo rai preveč, skoron nžjbole potrebili. Nadale je risalski Dflh trOšta, tolažbe Dtih, ki nds pomčri, otdvi v vremeni sta-ranja i siikešine. On je veselja, radosti Duh, ki eti na zemli, vetom joča i trplžnja punom doli nam edino prepusti sladko ra-dost. Risalski Duh je našzmožen, neobla-dani branitel, ki nas na oblddnost vodi; naša batrivnost, ki odvrnč od nas našega srca' trepetajočo bojazen. Z ednov rečjov: Risalski Dflh z svojim blagoslovlenim bo-gdstvom nds za Kristušovoga pržvoga ju-naka postdvi; za vučenike nds dene, istine i pravice reč, zveličanja evangeliom doli-zapečati v našem srci. Bog to veliko čfldo ščč spuniti obri nas z močjov risalskoga DUhd! Nebeski naš Oča, dober Gospod i Bog, spuni obri nas Tvoje svčto obečanje, dšj tudi nam vsem Tvojega svčtoga Dflha! nDuh boži! vu prdhl klečič, * Tebi vsi zvisdvamo, . ¦ i Zmožna tvoja dela gtedič, Štera dnes zbrodjdvamo. 7i si vodo vučenike, Da to ze-vsov srdčnostjov I, / vrejlov poboinostjov Spr&vlali Bdgi vtrntke. Ti svtjt po litka svetstvi Pelaš k dlke blčjženstvi.' Amai. Strin 66. DOSEVNI LIST majuš 20. P6 bode ešže edndk svčtek na zemll. »Pš bode ešče edndk svčtek na zemli*! Spejvao bode pesnilc, glas njegov de čfiti. Cvet bode na drevji iho sšd navejki, N&rod vu jakosti sloboden, blajženi, Zda je nej, oh nej! Žive, donok je mrtev, Vu gržha močvarl vtepen i osmrten, '$¦¦ Od Bogi biSuvan, ostšvlen, zavržen — Zavrgao je njega, milošče nej vrejden. Odprte segori, vi ktnični bregovje, Zbfidte se vu njih ! vi spajdči prorocje! Dokeč zorja pride, za nočeinjov kmicov, GlSsijo vaša vusta z-glasnov pravicov. — Raztorjene čonte povsddik ležijo, ¦¦<¦- . Postante ober njih, vse se prebudijo, *či te vi gučali k-njim, — vse oživejo — Mesto smrti v-sebe ndvi dfih dobijo. Napunjeni z-verov, z-dfihom navdehnjeni, Prebfidte se, stante gor' apoštolje vi! Odprčjo se vaši ognjen! jezicje Miljone se zbfidijo z skmice dtjševne; Goreli žerjavo, z-plamčnoin ognjenitn, Gospodne, za oltar tvoj z dfihom odičenirn. Nevcaga v-nev6H, nej vu skfliavanji, Obstoji, nespadne vu zle ružnom boji! Krivda i pokora. Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. XXVIII. Rezika je čžkala. Sunce se poderalo že za bregč i drevje je dugo senco metalo, ali Rezika je ešče vedno vOne stala pred tnlinom ičalcajOč je glčdala po cesti vu včs. Herbert bi mogo dč-nok prvle pridti, kak bi pa nazaj odiio vu iolo, vem je obečo. Tri dni je že rainolo od konfir-macije, trije strašno diagi dnčsi i njega je ne bilo. Dnes more pridti, ar vutro de se že nazajpelo. Peter je vido na obrazi svojega dctcta to nedovedno želžaje za tim serim pojbom i vu dfihi je vido edno lepo, visiko, barnasto deklino, ki ravno z t&ki\m želSnjero gleda za divjim, si-rovim Petrotn, Sahnhofer Hediko. DOnok, to je že pred dugimi letami bilo i edna divja neooz-ndaa bojazen njemi etli, ka donok jeste Bog, Hodi k-natn ti saml i osnovi ndvi svet, Ti trnave korone kral, boj natn posvejt 1 B'ajženo je srdce, blžjzeno do groba, Gde salaš dobi, naide dflša tvo' dobra. Ti operes zgreha, duše sčistft žnjega, Od nečistOSe sveta tak vtepenoga, Zablodjenomi pot ti kdžeš v-nebčsa, Zvračiš rane dflše i srdca bolčča. ^ Hodi, oh ti Jezuš! Klečeč te prosimo! Hodi i zvrLči to svejta bolečino ; či neščeš, Gospodae, pred narai hoditi ~ Ino nis, kak dober voj eti vodlti: Vse preide: Dlka, blagoslov i želen tnir Prejk groba ino eti vsaki dober hir. ..., . Navdehni nas zspomenkom velike dike, ¦'• Da vredno svetimo te risilske svčtke. Sdntha Kdroly Kakii bojdimo vu zndšanji 1 Na koj viimo mladčzen! Ednoga pbtnika prlpoveddvanje. (Na lčtnom glavnom spravišči puconskoga ev. farnoga ženskoga driištva goriprečtela Flisar Gizela.)......_ Nž davno sem vu ednoj takioj krajini, v-ednoj včkšoj včsi meo posel, gde sem ešče pred tžm ne hodo. Od železnice pbstžje idoči setn želo znati ono p6t, po iteroj bi nžjhitre k-cili prišao. — Kak ese i ta poglejfljem, ne daleč za-glčdnem ednoga niladčnca k-ednomi ploti na- ki odpuščava i kaštiga. Eden nepoznani strah je gnao toga gizdavoga psupajočega Petra za svo-jim detetom i Reziko je na skrivoma bojazlivoi opazuvo. Po dugi nočaj, gda je Rezika spšla, je' eiče hfiie delo. Vu velkom ralini je rneo sobož vu ednotn koti, štero je za delavnico nflco, tara, so se zbčrali njegovi prijdtelje po kčsni veččraj i delali nesramno pfiste orgije pri vini i pri kdr-tanji i so obilno levali Petra dobro tnočno vino doli po vedno žčdni gutaj. Za par vor je poza-bo to strašno spotninanje, ;itero ga je po dnčvi. mantralo, ali vu fltri, gda so se okoli po vesi ti prvi posvetje vu hiiaj vužgali i njegovi pijani prijatelje premetavajOč ili domo, so Iga straine skušnja?e postrašuvale z vsakšega kota i gečeč se je vrgo vu postelo. Stari i vkfipsp&dnjeni je grato, čt bar ka je primerno ešče mladi človek bio, Vlasjč so njemi seri gračuvali, vedno več srebrno beli se je vkradnolo notri med te drOge žučkasto sere. Včasl je po cele dni ne pogledno . fnžjuš 20. DUŠEVNI LiST Strdn 67. slonjeno stojččega. No, mislo sem si, preci se opotim z-mladenca prijatela pomočjov i proti njemi sem hito, da ga opltam, gdetd matn idti ? Mladčnec je k ploti naslonjeni stao. Obe roke je v-žebki raeo, klobfik do czmic doli po-tfcgnjenoga i tak je v5 od njega nastregao prdti meni, kak sem se k-njemi približavao. Poleg navade i teda krščak prizdignovši se njetni poklonim, naznanovši njerei, vu kakšem poslj hodim. Mladčnec je kak steber negenjen ostao, rokč, kak z lesi fortnalivanoga vojnika dve rami vu žebkaj držčči i kak eden k-pldti postavleni kukorčni snop je na tncj poklon ni z klobflkom, ni z glavov ne geno. ¦">" ¦'•>;¦'¦ T' - Pokdsnič je nemaratno odgo?oro: '; — Lehko idete ali eti se, ali tatnta... Na »tamta" rfič je z-bradov napre migno, tni je kazao poti kraj i z tdm je konec včinjeni med nama zgovžrjanji, ar je poglčd na med tra-vlnov bodoči eden repsie cvet vrgac, 16 je to — z Mm mi je naznano, ka sva si vSdogučala. Sarao od sebc se razmi, ka sem njemi z&to ne ostano dužen z-odhajanja poklonom, na itero je niti zmiivo ne. Med nadaljšvanjetn poti sem si preraišlavao od toga prijaznivoga (?) mladčnca. Poleg navade, prvle kak bi koga krilizerati nameno, šego raam njega tnišlenje, njega osnov-lenost presamnati, ceniti i pred sčbe postaviti. Tak setn včino eto pot tiidi. 76 mladenec si je zagvOino tak premišlavao vu sebi: — Ka je meni za to, či eden tOhlnec, eden varaiki člo-vek ide proti tneni, ali kre mčne ? Na tnoji sme-ti\ sem jas gospod. Nematn nikiega posla žojim I Naj ide po svojoj poti. Na mčne naj nišče ne-pravi, ka svojo oglčdnost z-tčm ponizam, či se kakši prišlek k-tneni priblšžava, se včasi v-gledo postavim prednjim. Jas sebe vsigdar za telko štitnam, — kak ito iti drflgi!... Tak je !... T6 je šteo pokazati on mladč-nec s svcjim znaianjena: ,,Takši sem, kak itoštč drflgi' !... Tak si je premiilavao, ka ki do vi-dili njegovo zndianje z-tahincora, do ga bole preštiroali, t čkši rešpekt de meo, erkoči: .No ete Janko je uprav odpravo svojega pašaial* No, poitiivani čtitelje, kl si z-racnom vrčd premišlšvate od toga Plotnoge Jank<5ja -- (ime-nujmo tak toga našega neprijaznivoga, vu giz-dosti nadutoga mladoga prijatela) zndšanje — mi zagvušno pravico date vu tom, ka si je Jan-ko dečko ztčtn rešpekta, oglednosti pri razmeti, dobroga občOtenja, osnovleni liidej bogme nž povčkiao. Lfidi činenje naj?ečkrat kakii hasek vodi. Plotni Janko si je tOdi tak tnislo, ka z tnhinca prišestja on nikšega haska nema — tak njemi žnjega tfldi nika neide, zaka bi se tak on z-tčm, ka bi krščak prizdigno, nazaj se poklono i svo-je kotrige, žlvce z-prijaznivostl trfldio?l — Hej pa je nigdir ne znati . . . gda i gde nedovedno z-kčtn prldemo vkuper i či li poleg haska ceni- v mlin i po v8re dugo je sedo pri Reziki i n\L ni šolski nžlogaj. Ona je tlidi tiha i dtnurna gratala, nasprSti k njčnoj prveioj živosti i ve-sčlnosti. Več se je ne ^špiiala s sosedovov de-cov, nego vu prostom časi je raed svojimi ko-rinatni sedela z knigami vu rokaj. Vu zšdnji dnčvi je pa rokč trudno vu krilo položeno sedSla na kldpi pred hišov i čakala je. i •:;.;¦,. n.. , L Sunce je že dolišlo i Reziki se je rorzilo. Oča jo je že obtržtjitn notri zvao. »Včasf pridem, papa!" ' • Ponovno je na sunce poglčdnola i zda so nje lica erd^če gratala; eden visikl mladčnec se je pdbližavao na poti z pldvov hobov na gldvi. Ona njemi prdti biži i na po pdti stane. »Servus, Rezika!" »Jas sem mislila, Herbert, ka te že veC nede I" "'' vTi, ka jas obečam, ono (Qdi zdžrim. Dosta časa resan nemam, ar si morem eiče pakivati i zvontoga tnoreva z oSom eiče delati, on rni po-mdga se pripravlati na prišestni egsatnen. V te par dni sem dosta zatnfido. Ne boj žalostna, či hitro morem nazaj odbežati, ali v leti na velke počitnice vsakši den lehko prideš k nam. Oča mi je pripovedavo, kak si skrbliva vu šoli, to je lepo od t6be. Vsakii človek more poskflsiti, da 6e kak nšjveč naj navCi." ,,,_ On si je tak djao žnjov, kak z malim de-tetom i jo je poglado po vlasaj. »Ali zda niorem domo bežati, glčdaj naj ti nede dugi čas. Servus, na pdvidšnjel" ,Na pžvidSnje!" Na raji z trepetajočim glasom erčč ona za pojbotn. On se smeh&i nazajobrnč: ,Za božo volo, samo ne jdči, mala, jas nemretn trpeti, U dekle včasi trobijo." Herbert je pretniao vu veččrni tnrak, Rezika je pa eiče dugo stala na več^rnom hladnom lOfti i z vesčlim obrazom stopi vu hiio. Strdn 68. DOSEVNI LIST mdjuš 20. mo i činfmo, — jeli nemo žalQ?ali ino se snt-motili za volo del i zn&šanja svojega? Prijaznivost, drflgi poštflvanje, na slOžbo gotovncst nigdar neponižajo č!oveka, nego ga pnpelajo krešpekti, k-preštimanji i svedostvo denejo od njegove osnovlenosti i dobre zgoje. T6 dobre jakosti i ieda mamo tQdi činiti, či nikši hasek neshaja žnj! na nas. Či bi jas na Plotcoga Janka mesti bio i Li bi itoj od mčne brezi naklona, brezi prizdig-nenja krščaka proso opotenje — bi ešče i te prizdigno svoj kričak, poklono bi se njemi, z žebk b! vopoiegno roke, od plota bl se vkraj odslono i pošteno pred njega vsiopivši, bi njerni prijaznivo, z naslfižbogotovnostjov se paščo na-goditi, ar je to tak poštenjč. Z-tdm bi sam sebč počastio i z edntm bi ga osramotio, ki z tžkšhii znašanjem nedene s?ed6st?o od svoje osnovle-nosti i dobre zgoje, žtero od njega človečanstva tfisžrištvo žele. * Istina, ka večkrat taklJ Ifidjč pridejo vu ves, ki vesničarov prijaznivost na nji ikodo, za-pelanje poniicajo, ali či se je bdr potrebno od tžkši pazno varvati tno zadržavati, nji ciie od-vrnoti — ali brczi zroka kogašle neprijsznivo, nezhobleno prijčti je ne karakterno, nego ružna neosnovlenost. {il- Kak je *6 tfihinec prišao v-Plotnoga Janka v6s, se zna pripetiti, ka de on tfidi z-dfimi mo gao oditi v tfihinsko oesto, gde de tQdi prisilje ni luhincov tanač, na pot spelanje prositi. Pitara ga: Kak se bode čuto ? Kak njemi spadne, či pri tanača, opotenja prošnji z svoje forme Plot-nirn Jankom pride vkuper, ki de tak površpo, a!i pa nikak ne gui&o žnjitn ? Bojdimo zžto vsigdar k-vsem prijaznivi, na siužbo gotovi, ponizni, dobrovolnoga, nesebič-noga znašanja, poš(Qvani mladi i steri čtitelni prijatelje. Na 16 včimo svoje tuvariie, mladince i prijitek. T6 žele od nas naša bodočnost, naša sreča i visiko se pozdigne naša človeča ple-menitost. Nemremo tsjiti, ka je vezdašnjoj mladčzni uprav potrebno morž!no, jakostno včenj^ i zgoja. či vkOp priglihdvarno pred 40-50 timi Ičtmi moralni žitek i znalanje k-etoga materialnoga vremena mladčzni i živlenji, grozen i žalosten razloček vidimo. — Ali vzetnimo samo pred svetovnov bojnov i denčšnjov stavov, sploj na-opačen stalii vidimo. Mesto poniznoga, mordl-noga, pcbožnoga, krotkoga znašanja neshobJe-ncst, razvuzdanost, svetskc-telovno radost zgS-njajočo, nebožične, krive zgoje mladezen vidimo pred sebom, štera jako tsili i žalosten troit skažfije k-priiestne generdcie živlenji, z šteroga lehko konštateramo, ka se znjč »k-plotnomi Janki" spodobna generacia osnavla vo. Gde so orai časi, gda so matere, oSevje, v šoli vučitelje na ti stareii poštiivaaje, ponizno znaianje, na iskanje ti božični včili i pobfidja- J^ »Papa, on je dčnok prišo!" Peter se je goriobfido z svcjega trapanja. ,Što?' BAli papa — fararov Herbert, mogo mi je d6nok zbogom povedati. Jas sera tak veselal" Oča jo je na to tak stroso za pleče, da bi jo li z kakšega sna šteo zboditi. BRezika, ka mdš, ka ti je briga za toga pojba ?" Rečl njegove so se sirovo i grobo gldsile, ona je na njega poglčdnola. ,Nika, papa, satno ga rada matn." Na to je v kfihnjo odbežala k koharci, štera nje je zavflpana prijatelca bila i nje na tihoma pripovedava edno pripovest od blaženstva. Herbert je pa od bežanja erddči i zahicani stopo doma k roditelotn. »Herbert, gde si bio? Ti znaš, ka jas ne trpim, či ni brezi dovolenja ddidei z dotni." ,Papa, ne boj čemeren, Ršziki setn obcčo, ka pridem v mlin od njč slobod jemat. Reč se more zdržati, to pržviš ttidi ti sam." ,T6 je vrčdi, ali tnorei dotna dovolenje prositi." r BNa kond bi mi ne dovolo, papal" MTi to tudi znaš, ka je to nika ner^dnoga! Jas netnatn nika proti Reziki, ti lehko gučiš žnjov, kelko se ti vfdi, ali jas neščeoi, ka bi ti vu rnlin hodo." BT6 setn nje jas tudi pravo, že vleti, rajši naj ona prlde ese. Meni je ne dosta za njo, jas se rajši z pojbi špilam, ali žao m! je za njo, včasi se joče, či kakšo naglo reč povetn." ,Rezika je edno čfidno dete i to čini njeno krivo vzgžjanje, ka netna materč. Jas tak mislim, Herbert, ka ti ešče vnogo delati maš, ti sč si eti blagoslšvlanje želo, jas setn ti želenje spuno, samo zda z dupliškov paščlivostjov moreš te majuš 20. DOSEVNI LIST Stržn 69. vali mlsdčzen ? Dnesdčn poleg tela zgoje v-prelogi zvrženo oslane duše osnavlanje, tak da v-zdravorn teli nendjdemo primerno zdravo, nego pokvarfeno dfišo. Naša mladezen jedino zevse mbtl c fer, seseiice, šport ziskžya. Dobro pozna vsake dobi šport, ali Boga spoznati nema nagiba. K-včenje, k-oEiuraomi deli nema v61e sli k-grobSjanščini, kgnfisnomi govorenji, k-nepristoj-nouii znašanji, kgrešnim sižkionostam je nšgib-na. Po cesti idoča vadki karnen brsneti, drfige pocižavati, stdre lfidi i ndimre te vu teii zmen-kane nevolžke cšpofdvati za virtus drži. Stsrešim se pokloniii uprav za nepotrebno drži. Vu m-dfihtoj gizdosti, vu zvišenosti prav gorijemlč. Poniznost, sramežHvosts na službogotovnost za posližanje štima. Lehko povemo, ka vezdššnjega hipa nilsdezeii od civillzacie k barbarizms, od Kristuia odvračflje i k Šatani pripr&vla pdt. Verosliijmo i paščSmo se zžto, starišje, vo-ditelje. prijžteije mSadezen, deco nalo na raoral-no, bogdbojžčo pot pobOdjavati, z-včenjora, z-peldov, z žlfkora po i&kostno], krstlacskoj poti povodjavati, zgajati, naj ne samo vu telovni, nego vu ti duhovni tiidi gorijemle i naj nebode-*jožftf« ^Piotni'Jankovje", nego trezni, zasddni, čistoga karaktera, na človečo plemenitost pozd?g njeni tnožje I ieoske, edoSk očevje i matere. Flisdr /dnoš. Što visiko stoji, dosta vidi, — ali nika nej popolnoma. . . Reformdcia v Prekmurji i Medjimurji. (Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. Payr Sandora, theol. profesora v Šoproni. — Jts) (Nadaljavanje.) Veliki Dolenei. Cerkev je Sf. Mikioia itne nosila. Že 1587 I. je bllaiOgtoarta, all samo z leta 1627 je poznano im6 duhovniks, I?a0ko-vii Balžža. Šalovci, Budinci i Ritkarovci so sSišili k toj gmaai. Doleaci so kufern? kehJi mt% Ša-lovci srebrnoga. ŠžSovsfea kapela je 463 forinto-šov mela vopcsojeni i ništeml dužniki so že 50 let meli te peaeze prlsebi. Z potnočjov go-spodarov (Szčchy) so ščeJI te diig sierjati od dužnikov. Dahovnik je v Dolenci raeo ednoga žalara, ki je od Gjlifjavoga pa do Mihaiovcga vsaki tjedea 2—2 dni služo duhovoikf, po ziciž 1 — 1 den, k božiči je mogo dati ednoga kopiina. Gmans je mela tiidi edne gonce. Itida so iš!cv-čanje 1 kebeo (vsaki gazda) pšen?ce d&vzli dii-hovniki, ali od oaoga vremena, gda so ŠaJovci (SalS, oppidum = varoš) pod torsko oblast prišli, samo po kebla pšenice, ali ps* žita na vrejek. Vsaki gazda v Dolenci i Budinc! je na Miklošovo 1 kokoš, ali edno pečenjo i 1 cipo tnogo datf duhovniki. Leta 1632 so Geode Gjfirlva potrdilš ese za diihovnika, 1. 1646 pa Beysz (Bajsz) Gjfiriva, zamOdjeni čas nctridopnne$4L Vse, ka jc na svžtl, žele s?o| 36n." - • BJa, papa!" Herbert je hUro oblno očo okoli šinjeka i Matyaf |e veseio stisno slt& na srcž syoje. Herbert se je paščlivo včio, na| satuo s?o-jemi !Qbl6noml oči radost sprdvi, Hed??ig je pa pri ročnom deli gizdavo gledala na svojega vel-koga pojba. XXIX. Leta so prišla i pa mfnoia, prinesla radost j ne?olo, kak je to ravno te šoii z železnitni literami napiso vu žitka knige. Pii Ehrbacherovom mlini so dnevi liki včter ta odleteli. Rezika je skrbna gospodinja gratala, paičlivo je delala v hiili i v ogradčeid, necbtrfi djena je biia, či bdr ka je dosta deiala. Lepa je bila. Ludje so se z giavami za njov obrnoH, či po nedelaj, gda je v cerkev šia, se prijazni?o zasmehala na nje, ali njini edno lepo reč pove-dala. Radi so jo tneli, ar je ne bila prispcdcbna na čamurnoga očo, ni na nigdašnjo lehkomišeino Koiler Lizo i dečki so z iidnimi cčrni gledali za nj6v. Ništerai je že hodo vu Ehrbacherovom mSini i to lepo vtlo Reziko je za ženo proso, ali vsakši je mogo z velkov košarov idti domo. Ona je ne štela i oča se je po njenoj voli ravno. Rezika je tiho i premišleno hodila po svoji potaj, Nš je mela prijštelfce, ki so po nedžlaj lQšne hodile po visl od svoji pojbo? si zguča-vavii. Tak se je vidlo, ka ne pozna IDbžzni, ali pa se nje je samo somnilo od tnladezne radosti. Dela svoja je do nšjmenšega rždno odpršvlala, donok tak da bi nje misli nž tam bile. A!i či je edno pismo ali karta prišla z varaša, ka se je rčdno vsakši mesec ednflk zgodilo, i€ je zndla popevaii, stnehati se i šengariti. Peter je nigd&r ne mogo do ednoga pisma pridti, donok je keb- . I V Strdn 70. DOSEVNI LIST majuš 20.. ki je c d etec na Tišino odišo za dflhovnika. L. 1649 je Bakonj Adam priSo za duhovnika, 1. 1654 Beijczak Matjaša J 1. 1670 nov. 14-ga na Tišini bodočen? spravišči sa Backeši Štsfana potrdili na Dolence, DUhovnicke so se tfi dosta pretnfnjavali. Nedela. (Petrovci.) Zetnelski gospodarie so tu Szčchyovi b»li. L. 1599 je bio že tii evacg diihovnik, ki je letno 2 fcrintoša dače plačuvao. K toj gnaani je 9 vesnic sHšilo, kaktf Petrovci, Stitnjovci, Otovci, Adrijsnci, Lucova, Neradnovci, Boreča, Šfiiinci. Ženavla i PeskovcL Od Sv. Trojst?a iKsenO^ana cčrke? je v Petrovci raogia stati, ar fa v&s se šraenfije med ovimi najobprvsm i ia tiiž že z 16-ga sioletja cerkei? (zda je ta r. kat.) i dnes je tfiditii evang. materska gmatsa. Poznano je imč duho?fiika Meško Pa?la, ki je 3. 1614-ga v Varšanji dfihovnik. Poteni je poznaao LTje^Jjombpši duhovnika, toga sin, Gamboši Jaaoš |e pri sebi stavo pleh (modlo) za oštsje. L. 1625 je Kanizsai Farkal Jaaoi bflo tii dflhovnik, I. 1626 so pa na spravišči cerkve nora v Ujkeri Križan Toiuaša potrdili ese za diihovnika. Na sincdt v Csepregi 1 1628 je (e zastopao gffiano. L. 1637-ga je odiio odtec, 1, 1646 ]e pri Sv. Juriji, potem je pa v Soboti biio dGhovnik. Pri cerkvenoj vizltacip 1. 1627 se Szechy Miha! Ineniije kak zemelski gospodar. K farofi so slišila 3 žalarstsa, v šteri so zda (1. 1627) tuhšnski pdvri. Viiiša cerkvena oblast skcnča^ da naj te 3 pawe kak farofske dajo prek, slt je pa m\ stiraio z cerkvenoga zemlššča. ŽaJarje so (u tud! od Gjurlavoga do Mihalo^oga na tjeden 2 — 2 dai, 7 zimskom vremenl pa na tjeden 1—1 den sliižili duhovniki. GiTiana je naela oratjo zemlo, trai?pjke, gorice. Zviio zgornji vesuic se orneni v zapisnikaj eiče Sv. Aaa kak filia. Ta tudi ma cerkev 1 na žeaavlaskom bregi gorice, šterl dohodtek ss na gordrzžnje cerkvl obra^. V Neradnovci i v večJ vesnicaj za spržvod diihoraik dobi (či predga sli n§) 1 kebeo pše-nice ali 1 forintoš ali pa 1-ga ista staroga pra-ščiča. Z toga kaator dobi 20 denarov. V Sta-njovci, či duhovniki ptek potoka trbe idti, 1 kcbeo pšenice dobi pri sprevodi, či ne trb6 prek potcka idti, samo 80 denarov. »Pametuvat", zbčrice je ta tfidi v navadi biJa, sviaska noga i prigišfio prediva je bila dača od vsske hiže. V Peskovci »meiter" (kantcrvučiteo) liidi 1 kebeo pšenlce dobl od vsakoga vekšega gazdo, od menši pa p6 kebla. V gojdno i k večernici zato zvoniti tnore i tiidi pred obiake, Za to pa dobi tfldi vsako 1. 5 pintov mošta, Či je obilen pov, i 2 p!nta, či je slab pov. Gda nega sme-štra" (večkrat se je sgodilo), te silje z Peskovec diihovnik poberž, mošt pa, ki zvoni. Cerkev Nedelska je raeSa 2 kehlfja i 3 knige (Biblia Hierony.tii, nemške postille od zfivo, odkud pridejo. Na koledi je Herberf doma bio, eden visikl močen dečko, ki je ravno na-sprčten bio k njegovim tihim i mčrnim roditeSom z svojov šfirkop dobrov volov i par prijatelov je s sebov pripelo, same vesele nilade dečke. Rezika je i& veče bi!a vu farofi kak doma, da kak je pravla, naj gospž fararci pomaga %u pod-vorbi tim gfisiam. ki so na v^čar z Rezikov prišlš vu mlin i vu šengarenji dostakrat do kesne n6č5 tam ostanoli. Rezika je cpela, kak edna lepa ne -pozsana korina i študenti so v$i bili od n\6 za-campranl Najmre Herberta pajbogši prijatel, Hans je globoko pogledno vu njčne čarne oči, ar po njegovom odpottivanji je večkrat pdšla karta vu Ehrbacherov mlin, ali tčmbole na redki je piso Herbert. Rezika je pa po noči budno sedela vu posteli i vu glavi so se nje kraične rnotne tnisli naganjale. Pred sebom ga je vidla, jijegove ktnične oči, čiila je njegov veseli smeh i njegova vsakša reč aje je do dflše ila. On je hladno. skoron slabe vole odiio ob slednjim z mSina i Rezika je ne najšla odgovora na pitanje: .Zakai?" .: > _ia<: Pred parmi dzčri je karto dobila od Hansa, kl se |e že veselio na pavidenje. Za par dni se začnejo počitnice i Hans z parroi prijateii domo sprevodi Herberia. AH od njega je falio te na-vaden pozdrav. Rezl je pri odpretom okni sedžla i je vži-vala frišek nočni liifl. Na njega je mislila, koga je njeaa ce!a mlada bivost bila, ki za par dni pa pride, od koga so gučali, ka je lehkomaren i vsakšoj lepšoj deklini vu oči pogledne. Ztrosila se je; že večkrat se nje je tak vidlo, ka po no-čaj, gda je budna ležala vu posteli, z tnlins ali z drugoga kraja hiše smečeno Iarmo čfije. Tak se nje je vidlo, da bi nikaki vu pijanosti divje pesmi popevali. Njeni deteči strah od pijancaje mžjuš 20. DUSEVNI LIST Stržn 71. Spsngenberg Jžaoša i Luthcra Postilla Domesti-ca Carnfolica). Koga v cerkev pokopajo, plžSajo za njim 1 forintoš. koga pa v šator (v predvcr) ps 80 denarov, L 1637 ga so Halec Miklola potrdili ese za duhovnika. I. 1651 ga Blasevič Gjiirija, 1. 1671 ga |e pa SuSsk Mikloš biio diihovnik tQ, koga je vdovica Siechy Deneia obtožila pri Szenci Fekele piišpekL Eiče I. 1733 ga se fak imenfije ta gmans kak slovenska iufheracska gmana, k šteroj više 13 vesnic slfšf i Itera moCno prStisfoji (proti pipinstvf, na štero so jo ščeli pnsOiti). AH te netnški (austrijski) vojdki pridejo i zasčdejo te kraj, Kortsmayer Mihal duhovnika zgrabijo i ga v Pcžon odpeSajo i ga na 3 !eS:3 zaprdjo l več je ne smeo nazaj v Petrovce. . (Daie.) Z-pravicov smo tak, kak sakačica z-sirovim mesom. Mehčimo jo, kučemo, za-činjamo, trafunimo, spečemo, ocvremo, pd-camo, gorzošnitimo, v-mdrtaš denemo i tak lepo na sto prinesšmo ... i donok se ndjde tdkši gost, šteri se je zbranuje i frčka v njej. (Kenedi.) I PHODHM POSSSTVO z 11 orali zemlje ter zidanim poslopjem ob veliki cesti, vse v dobrem stanju. Naslov na Kukovec Matjaž Trnovci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Puconsko evang. farno žensko drtišt/o. Puconsko farno žensko družtvo je po vfizml na I. nedelo, apr. 19 ga rnelo svoje lefno rždno sprivišče vu c^rkvi. Spra?išč« so ob navzočnosti vse vernikov, ki so bili pri Božoj službi, Ratkai Vera predsedoica Sdprii z pripravnim, leplm go-vorom, Ižeroga gižvne misli so sledeče: PozdrSvleno Osvetno spravišče! Dsnžšt5ji dčn nam je znameaiti den. Dnes svetimo petletni obstoj našega drGštva. Eia petietnica naj bo po-sveišena Btebj8 tebi, ohBog, duh odičetsj!" Vem z Gospodnovov poraočjov i vu njegovom im6ni sfito nastasili naše druitvo i prevedno ns tom delalij naj z liibezaosSjov i srelostjov pornaganio našo st&o rnafer cčrkev. Lepšali smo znotržš-njost i zunšajost nsše mfle 150 ietne Bcže hžže i pcdperali smo naše veredom&nje, ki so raztor-jeni s.ed druge vernike bluzi i daiec i vslgdar čutijo težaie ostavienostt, Ilki ta črcda, štera nema pastera. KrepJli srao je moralno i materi-Slno potom Gustav Adolfa drflštva, naj se ue-presiraiJjo nikže protivnosti, nego trdao, stalno obdržijo to vero, za Štero so aaši očaki tak dosta preganjanja pretrpeli. Delajtno napre za našo c^rkev, za naše sr~ tnaške i raztepene brate i sestre 1 Za vse naše piemenito delo nečškajino drugoga plačrSa, li Bcži blagoslov naj zadobirao. Za toga ?olo pro- eiče ne mino i vu celora teSi je zafiala tfepetati, gds se je nad okno ?6nagno!a i to )&rmo sploj čisto čfila. Z razburkanirni žlvci je vu vsakšera koti gibsjoSe pržkazni vidla, hitro si eden pJdšč vrže okčli od raraza trepeSajSčega teia, vzeme svečo i da bi jo što plodo, bez! doli po stubaj k oSi. Pied toga dverami je voztršznjemo postanola. Ka je 46, jo kakia prikazen postrašfije? Z hiše se je glasno čii!o motni gfaso? kriSaaje i troble-nje. Što je pri oči? Sžrah nje je mornentalno trtino, hitro si popravi na scbi gvant i naglo gori odprč di?eri. Kak da bi pokamenela, jegle-dala dreveno v te divji kaos glažov i zpotret! kupic, gorizobrnjeni stolcov, razSesani karti gosti dini od tobaka. Na srSd! med pijaaov, od vina i žganja smrddCov kompanijov sedi njeni liibl^ ni oča z napitfm erdečim obrdzom i zotečenimi očmi. Z ednim glažom je taktuš kuko k pesmi, itero so ovl popevali i se dere nad nje: »HifflmelherrgottsskrameHt, — pite, — zakoj ste priili, — pite, — zginte, — pošteno piie, ~ či zginemo, tak je vsetai konec, — črvje nas pojejo, duše pa, od Steri popevje teJko popevajo, vrag odnese." MDrži si gobec, Ehrbacher," erčž eden dri! -gi, Bzda si velki i močen, ali gda je tvoja sera vila, Rezika poleg, le pa ne vOpaš ni reči po~ ?edati.K »Bravo! Bravo!" kriči ji edno peiero ?u kroži, ali ?si so ponemlli; Peter je z krvžvitai očmi goriskočo, zgrabi eden stolec i te govoreči, kak krv erd^či stapa nazdj do sf6ne. »Papa!" Eden oster cvik leti po hiši vu viiha titn meglenim pijancam. »Preklžto i prekunjeno." Z zdignjenov pestnicov ide Peter proti dve-rara, naj bi dolivdaro na svoje dete, donok nj6-ne motne oči so ga zacomprale, roka se njemi Strdn 72. DUSEVNI LIST majuš 20. sim Vas, drage čestnfce, cdbornice i č!žn?ce na-šega driištva, obarte nadale svojo vrelosl i ra-dost do našega drfištva, naj ono vedno bole rasfč, cvefč ino se krepl. Predvsera pa bojdisno bogi-boičče 5 vu Njem se vs^gdžr vflpajoče verne kot-r!ge naže evangeličanske cerkve. Nedelamo nika za svcjo, nego za Njegovo diko, kl je tak lflbo ete svet, ka je svojega. jedfnorodjenoga sina ta-dao za solo našega blaženstva! Zahvalno se Hidi spoKsenčmo z tiisti naši verni koirig, šfere daleč vu tiihitii z iežkim trfi dom si sprž?lajo svoj vsakdenešnp krfih, ali itak se nespezabijo z našega drfišt*?a, nego vrelo |e podperajo s svojimi darsi. Želemo njim, naj |e Bog obloma i obarje njihov najdrsgii klni, naj bo njim vsigdar s*čta naša evangeliomska vera ! Z boleznostjov nazaasjani, ka v-preteSemcn] leti je Gospod žitka ino srdrti štiri vre!e kotrige skoron na sredini njihove stsrosti odpdzvao z na-šega kroža. T6 so bili Ncrčfč Kata v Sebeborci, Car Ana v Šalamenci, Kerčmar Vilcia v Krnci i Kološa Jolan v Puconci. Bojdš aied naml blago-slovlenl ttjihov spSmenek I Za volo vdovinstva je odstopila v Preda-aovci, kak vesnička biagajnica, Jonaš Eiizabeta. Za njeno triižtno Itibeznivo pomoč njej istinsko rahvalnost vadlfljemo. Hvšla tfldi vseos vesnič-kim blagajnicam za njihovo vrelost ino triide! Z etira odprem nai redn! letni gyfilžš. Po rdzločnl forrodlni doIoSUaj je Kiihar Marlja tajnfca gorlprečteSa zapSsnik prveiega spraviščča. Celec Irena blagajnica je dala nsznanenje od blagajniškoga šafarflvanja v pretečenom leti. Navkiipnoga notr!|etJišaja je failo 5.012 DSn, na-vSriipnoga vSddvgnja pa 4.675 Din. Penes druš-tvo ma vkup 13.857-90 Dln. Šiftar Šarolta pre-giedovalka je naznanfala, ka je penezni d^evnik i raCun v popoJnom rždi. Furek Irena tajaica je prečtela zapisnik od-borove seje, na štere podhgi se sklene, fca lStna redaa članarina ostdne sadaie 5 Din; Sto ra je mogoči ?eč dati, se to hvaJežno gorivzeme, Smi-lenorsi samaritSnuši srtnaški, raztepeni ginan, Gusta? Adolfa draštvi se dariije vsako !e!o 400 Din podpore. Od etoga leta mao vsJgdar žensko driištvo obdariije novo korA.'rmalivaue s spcntin-skimi Hstatni aa konfimmcijo. Istlnska zahvalnost se vadiiije farniiiia rojakama, Weren Jožefi vele-trgovci ? Ceiji i Df. Kiihar ASeksandri primarl-usi v Ptuji za njidva velikcdušne dare, štere sta ob Božiči poslala za obdaruvanje farni srmdkcv. V Predanosce, za n6vo vesnSčko blagajnfco je zebraca Podiesek Ana. Cerkvens 'plac se nadale raa parkirati. Vsi drfigi predlogi odborove seje so se tiidi odobriii 1 potora so predsednica z etimi rečmi zakliičiH spravišče : ,,Z hvaloda?sj6-čim srdcora zapresio eto peto leto dels. Biago-slovi Bog naže driištvo i vse njene kctrige 1 dol!pQstt, samo med zobmi je razmoždžo edno gaiisno preklinjanje. Reziki je sveča zrok spadnola i je pri dve-raj brezš moči vkQ;erspadno!a. Peter, gda je to omedlefjo vido, se je naednok voztrSzno i za držinov kriči: ,,Hitro cdneste Rezlko gori v hišo. Ti, Kata . pri njč ostšneš. I vi prijatelje, idte dnes domo, • ednok driigoč se pa vkOpnajdemo." ,No ti saujvalo l" erče Moser, ali edna iskra z Petra oči ga je onetnila. . . »Moser, tfi seni jas gospod!" »Ne zatneri, sosed, ne seffi šieo nika hfi-doga pravitj," erč6 te drfigi i na to se potškajoč - i z .'armov pcbere ta p.jž.ia kornpžaija domo. Peter je vu svojoj hišl giaž za glažctn Ifičo na tla, tak da bi z t6esi tnogo neprijateia, šieri se z vsakiega kota dro na njega, prepravitL Na gcjdno je Rezi bieda i trfidna prišla v0 z svoie hišičke, OČo je prek po dvoriSči vidla idti i opaziia je, kak tiuden je i kak žtuetno vlečč nog€ za sebom. Na one dnčve je mislila, gda je na pametvzels, kak ttagio slara I vkflp. kaple oča vu tfeli i zda je na to pitanje tfidi od govor dobiia, nj^na lobezen k njemi se je vkfip-strla. Ob poldnž je k njemi stopila vu hsšo. »Papa, nika bi te rada prcsiia", erče z vkupdjantsji rokami, BpQsti donok (6 liidi, po-skusi si virernea z nlkim drugim potrcšift, da telko lepcga jeste na sveti. Papa, jas se tak bojiin za ičhe, ka bode te, či..." »Piisti me pri m^ri," se bi&ai Peter čamurno, »ti se brJgaj za tvoje blašenstvo, za reojc bom se sam brigo. Znatn ks šC^š ti praviti, zadcsta hodiš ta gori k toj čarnoj bandi. Jas sara idem po mojoj pOti i vu tom tudi tebi prepovern se notriimešati. Rezika je doli pQstila glavo i vo je štela idti. Vu Petra srcč se je edno toplžše občutenje vkradnolo, kak jo je tak vido. ,Trao te boli, Rezika, U sem pžr trdi reči povedo?" MNž, papa — samo se rai ti miliš!" Trdo so se zaprie za njov dveri, Petra so pa celi den preganjale reči Rezike. (Dak.) majuš 20, DOSEVNI LlSt ¦ . ..•¦¦>¦ Štran 73. dobrovolae prJatele, naj pototntoga z ponovlenov močjov i vrčlostjov znžmo odpra"vlati naže delo J od Bogi porooči i blagoslova sprevajajoč je nadaljavamo." Zda se je začno svfetešaji program. Po ob-Čnom popevanji 1, i 2. veršuša 510 pesme je Flisar Gizela ndvučno i povidno goričtenjemčla, itero na drfigom mesti damo pred čtenjare Ratkai Uslo vučitel je s svojim čtidolepim i krepkim glžsom solo popevao 3 veršuše 263. pesme (»Tebi, tebi, ch Bog, dfih odiSenil") Na orgolaj so ga sprevajali Ratkai OdOiš. ravnatel, na goslaj pa Banfi Števan vulitel 1 Ratkai Tiva-dar gimnazist. Osvath Elizabet je z globokim dutom de klamalivala .Ženska roka" pesem. Po zaklOčnoj molitvi diihovnika je jJopč vani prvi veršuš »Trdi grad" pesme. Z-tetn se je dokončala cžla osvetnost. ' ~ Razlofai mali glasi. Radosti glas: ffJas botn proso Oio i drfi goga obeselitela da vam, naj ostane z vami na veke. Dfih te istine, iteroga svžt ne more vzžti z4to, ka ga ne vidl, niti ga ne pozna. Vi ga pa poznate, ir pri vas ostaae i vu varai bcde." (Jan. 14, 16 17) Jubileutn. Evang. Žensko drOštvo v Zsgrebi je maja 16. i 17 ga z lepov dsvetnostjov svetilo 50 letnico svojega obstoja. Naznanilo od 50 let-noga dela drDštva so dai predsednica gpa Mal vina Popp. Ousvetni govor so meli Dr. Popp pfišpek. Ne li dosta veredoraanji je vzelo tao na toj osvelnosti, nego nazoči so bili tfldi visiki zastopniki civilne i vojaške oblasti. Radost toga driištva, itero že skdz 50 let tak vredno ino ple-tnenito dela na prestori lubezni, je tOdi naša radost. Bojdi na njem nadale tfidi Boži mčr i blagoslovl Ženska roka 1 lflbčzen. Žene križevske fare so za volo osnaženja oltara milodire na-b6rale, od hiže do hiže hodčče so btidile vse žene na lubčzen do cčrkve. Njihova vrelost i trtid je koronflvan z lepim nashajom: 2850 Din-ov je vkfipnabrano. Ztoga smo kfipili pred altar eden prestret (780 D), eden plušni klečeči vankiš (1000 D), čarni baršunski altarski pokriv (630 O), i celi altar smo dali spucati i ztala znovičzroi lati (200 D). VsamogdSi B6g, kl je vido aldfiva-jočo slOžbo gotovnost vse naii pojedini sestdr, najzsvojov brezmejnov lubeznostjov povrne la- b6zen v$e tisti, ki kre naie cerkve so stalč ino stojfjo ! (Križevčar). Samovolni darl na goridržaaje Diiševnoga Lista: Maček Štefan Predanovcl 2 D, Kfihar Ja-noš gost. Puconci 10 D, Šiftar Lajoš Poiana 10 D, Grcf Gzela Francija 5 Din. Radi bi nadalji-vali! Srdčna hva!a 1 Evang. dijaikoga dOma z Stipendlonskl fondov so podporo dobili v 1935 36-tora iol-skom leti: 1 ZLuthar Flisar Sarolte fonda vu Gy0rskon evang. ženskom vučitelišči se vufčča Luthar Micika odliina učenka 450 Din. 2. Z-Včrtešove i z Dijaike podpornice fundacie fonda vu Bečinskoj univerzi theologije se vu(65iva Le-poia Števan i čurman Ludvik dQh. osnovlenika 300-300, vkQp 600 Dln. 3. Na Mariborslcom državnom učitelišii se vufčiiva Cipdth Ferenc 5 toga i Černi Kaiman 4 ga razrčda osnovlenika mesečno 50-50 dlnarov. Oustav Adolfa drflStvo. V bodonskoj fari 80 v tek. leti naslediijoči dari pritekli notri na cile Gustav Adolfa driiitva: nabčranje po hižaj 900 D, dar pri ednom zdavanji 30 D, nabčranje konf rmandušov 27225 0, offertcrium 200 D, naberanje dece 264 50 D, vktip 1666 75 D. Truc tim vedno težkešim verstvinskim razmeram je le- podkralja Abesinije itneniivani marial Badoglio i grof Sabotinski. Abesinski negui Selasij se je pa odpelao z angleškirn parnikom v Palestino, gde se ržvno te čas židovje i aržbci tnočno praskajo. Vse to močno vznemirja Anglijo, ki je odposlala svojega bivšega 73 let staroga zuna-njega ministra Chamberlaina v Beč i Pešt, ka bi podunavsko pitanje na Iici mesta preitudirao. Med tera je pa Zveza ndrodov dobila novi vdžrec: ščeli so namreč razpr&vlati na seji abe-sinsko pitanje, kama bi tudi pozvali neguiovoga zastopnika, a proti tomi so se upirali Italjani. Mussolini je zda pozvao svojo delegdcijo, naj včasi zapiistijo Geof, ar so onl zAkoniti zastop-niki Abesinije. V najtežkejšem položaji je pač Francija, ki se tudi Ilaliji ncsmi zameriti. — — Katasirofalni vihferje so bili v Zdrfiieni drič-laj, pri iterom je več stotin lOdi svoj žitek zgQ-bilo. — Egiptski krao Fuad je v 86 1. starosti svoje mro. PreiSIite knigo Gospodnovo i žtite. .'"',;':¦ (Esaias 34, 16.) ' ' Sveto pismo odkriva volo Božo, sfdiišče človeka, pot zveličanja i blaženost vernikov. Nje-govi navuki so sveti, njegovi predpisi so obvčzni, njegove zgodbe so resnične, njegovi razglžsi so neizpremljivi. Vči se iz njega, da boš moder, verfij v njega, da boš meo gotovost i ravnaj se po njetn, da boš tneo svčto živlenje. Ono ob-s6ga luč, v kateri lahko varno hodiš, hrano živ-lenja, trditanje v težki časaj. To je zemljevid potnika, kompas voditela Išdje, raeč bojevnika, knižica dijaka i značaj krstšenika. TQ ndjdeš obnovleni ^den, odpreto nčbo, odkrita vrdta pekla. Kristuš je njegov veliki pred-met, haše dobro njegov namen i dika Boža njegov končni cio. Moglo bi napuniti pamet, ravnati srcfe i voditi noge. čti ga pomali, več-krLt i z molitvijov. Bode ti jama bogatčša od zlata, paradižom dike i vretina radosti. Džno ti je v tom živlčnji, a na veke se ga boš spomino. Obsdga ndjvžkšo odgovornost za vse, Steri leko-miselno rivnajo z njegovov svčtov vsebinov. (Iz čeičine V. Korošec, ev. misijonar.) tndjuš 20. DUŠEVNI LIST Stržn 75. Reform&dia vu Svžici i na FrancuSkom. ;: •••! ~ Naprejddva: SILVANUS. (Nadaljavanje.) Gazotte: ,Ne, tnadame, ne da se vam dfl hovnik, ne vam i drfigomi tiidi ne. Te jedini na smrt osodjeni, komi se z tnilošče diihovnik da," tQ je Gazotte zastano. Ona: BNo, naprš, šteri 'de on srečen nie-rajoči, komi se ta prednost dovoli?" Gazotte: ,T6 'de jedina prednost, štero zadobi; i 16 je kriJ Francuškoga I" Z globokoga občfitenja glasom erče zda hišni gospodžr k Gazottei: ,Moj dragi gospod Gazotte 1 Zadosta je že z toga marnoga špasa. Vi preci daleč sdgate, do one stube, gde sami sebL i celo drfiitvo vu nevarnost lehko spravite." Gazotte je nika nž odgovoro i se je priprivlo odidti, gda je Grammonta žena, ki je pozn&na bila, kak vedno vesčla i šegava žena, k njemi stdpila i erče : ,No 1 Diigi prorok ! Vi ste resan nam prorokOeali, ali od vaSega lastivnoga iorša ste nam pa nika ne povedali." On je eden čas poslfihšo i poglčd je na zemlo vrgo, na to je odgovoro: »Madarae, ste vi čteli od Jozefusa, ka se ž-njim zgddilo pri Jeruzšlema pogfibeli?" Ona : vJa, što pa to nebi Uho ? Ali vi tak delate, da bi tč jas ne čtčla." Gazotte: .Zaistino, vu časi toga pogabcla je šo eden človek na šance varaša pred licom prijitela i neprijštela sedem dnl edenzadrfigim i z močnira glasom je neprestanoma kričo: ,Jaj tebi Jeružalem 1 Jaj tebi Jeružšlem I Na sčdmi den je kričo : Jaj tebi Jeružaletn! Jajtudi menil" I v istom megnenji je spadno na njcga i ga je razdrobo velki kamen, šteri je z neprijatelski maiinov bio vrženi." Za etirni refdmi se je Gazotte poklono i odišo. Zgodovina francuske revolucije nam sve-doči, ka on iorš, šteroga je Gazotte pojedinim naprepovedo, se je nad njimi spuno. Gazotte se je od »seplemberskoga mesarjenja" 1793 po ju-n&škom gorialdQ?anji svoje ččri rešo; ali gda je preci za tLm ponovno zapreti bio i ga je čl ponovno reiiti itela, naj ga ržši od onoga šorša, iteroga je on vu svoji prorokiivanji naprevido, je vse zaman bilo." Tak daleC piie La Harpe. Vu zaČetki revolucije narodni gyuleš (1789 — 1791) je nS vero šteo vzčti od lfidstva, nego sa-tno potreti popovsko zmožnost, i državi vu pe- neznoj nevoli z vkrajvzčtjem popovskoga itnanja i vrednosti pomočti. Dfihovniki bi mogli od dr-žave pličani, od nšroda odebrani bidti i se spo-korjivati uslavi. Desetina je bila prekinjena. Papa i vnogi pUšpeki so proteštirali proti tomi i so prepovedali popom prisčgati na ustavo. Ali vsi oni popi, ki so se ne šteli spokorjavati no-voj ustžvi, so mogli z države vOoditi, ravnotak, kak pred 100 letmi proteitantski duhovniki io mogli včoditi z zroka pdpinski popov. — I vd^-rec je za vdarcotn priio. Ndrodni konvent (1792— 1794) je kralž na stnrt osodo i vmoriti dao, kričanstvo je formklno prekino, Bože slfižbe prepovedo, 2000 cerkvčo dao zapreti, preobrno račiidanje vremena (leta) vu tom, ka so se leta veče ne od Krisiušovoga rojstva račuaale, nego od začetka revolucije, namesto nedčl se )e na leto 36 svetkov svetilo, na vsaki desčti dčn za domovino, sloboščino i. t. d. Gda so dfihovniki vu krili ndrodnoga kon-venta svojo čest dolidjžli i vOpovedali, ka nega drflgoga evangeliuma kak pa ustava, je narod, posebno pa v Parizi z ednov peklčnskov raz-burjenostjdv protistano celomi krščanstvi. Vu cčrkvi se je sflno, razpetjč je vkGperspotro i ka se je samo za zežgati dalo, je vse na grmddaj zčžgo. — Mčsto toga pravoga i živdčega Bogi so človečo pamet i modrost zvišžvaH, dičili i čestili. 1793 novembra je edna komčdiiikinja, v beli gvant oblečena z plavim plaičotn na ramaj, na hintdvi pelana po vilicaj, med jubiliranjem ]Qdstva dičena za .Boginjo modrosti," vu edno cčrkev odpelana, tatn na oltšr posajena i zvišd-vana. Ta »Boginja" je mogla sledi nevolno na nikoj pridti. Ta nora i bogaoipotavajoča komedija se je vu vnogi cerkvžj, štere so se za »cčrkvi mod-rosti spremenile, poaovila. Navčkše so pokvar-jene ženske osobe bilč, ki so »Boginjo modrosti* predstšvlati mogle. Mčsto bože sl&žbe se je na vsakši desčti d€a eden svčtek držo, na iterom je župan, ali pa za 16 odločeni ppsčbni govor-nik mogo govor držati obri dobročinenj sloboš-čine i proti Tyranom, Despotom. Z tov Bogazatžjenostjov je rok z roke šo eden divji barbarizem, vu šterom se je človek sam za Bogž iteo napraviti (prigllhaj II. Tessa-liončanom posldno EplŠtolo!) i šteri barbarlzem je vnožine neprecenjene vrednosti poničo, gda ]e vu zežganji hčrainji kžpov, knig, rokopisov i Strdn 76. DOŠEVNI LIST mdjuš 20. utnetnosti isko veselje svoje; ešče bi fOretn strassburgškoga munstera tiidi porfišeni mogo bidti, «Sr ne ]e odgovarjo ideji ,e nakost' i. Ed-no krvi žldno mesirenjd ludstva naslediivalo, Šteroj 10 jczeri i jezeri na porob spadnoli, ki so osumljeni bili za nespokorja?aDJe novoga rfcda i za volo nezadovolnosti proti njemi. Neprestinoma je delala vu Parisl Ouillo-tina (mašin za odsekanje giave), i krv je v po tokaj tekla. Veresloboičina se je v ednoj noči na prisiljavanje obrnola. Naprimer: edna ženska je zato bila na stnrt osojena, ar so jo najšli, ka je molila, eden inaš zSto, ka se je vu ednotn strašnom vihčri križao. 1793 scptembra je na Francuikom 40,000 Revoluciona! tribunalov bilo, jezere i jezere vmorišč i hoharov, gde so dnčs no 30-40 ali ešče veče lodstva osmrtili. Dosta je pletneniti možov i žen bilo, ki so spadncti mogli. Obprvim so oni padnoli, ki so za krala i cčrkev biii i sledi so ti pokorni republikaneri (Girondisti) priili na red i od ti divji erdčči republikanerov (Jakubineri) vmorjeni biil Na konci je na ti tlidi r&d prišo; eden se je bojo od dtu goga i je mislo, ka tečas je njegova glava ne sialna na iinjeki, dokeč je ovoga gori; more ga prehititi. Tak so potnali zpokapali tQdi voditeii revoluclje: Marat, Danton i na zadnje Robes pierre sam, te krvavi fanatiker slobodščine. Po njegovoj stnrti si je vse gorizdenolo. Vsakši je na svoj ifcden posel stopo; voze so se ddprle, krščanstvo se je pa trpelo i vu vsak-denčšaje živlenje je bogii tner nastano. Za pšr let Je Napoleona vldda priila. On je včasi pre vido, ka brezi vadlOvanja nemre bidtL Nazdj je nastavo pšpinsko vero i druglm vadluvžnjam je tOdi slobodičino dao. Napoleon sam je ne bio človek vere, krščanstvo i cčrkev je samo za svoje lastne ciie godponOco. Pdpa je mogo na Francuiko pridti, naj ga on koroniije, naj z tčm vu očaj pžpinskf vernikov v6kši ug ed dosigne. Z papotn je pa Napoleon dčlo, ka je šleo. AH gda je papa ne iteo vu vsem njemi po voli bidti, njerni je vzeo cčrkevno državo i papo (VII. Pius) je vu vdzo vrgo. Voz i konji, slugi, pa eiie peto i t^nta je bila od pape vkrajvi^ta, ki je Napoleona vOprekiiao i protistano njegovomi vmftšanii vu duhovne reti. Samo spadaj Napo-leona 1814 je dao pipo Rimi nazaj, gde je na-zaj bio postavleni vu svoje dtihovne i svetske pravice. — Ešče eden interesantea dogčdek se je zgodo med Napoleonom i papom, šteroga je vredno omfinoti. Medtem, ka je VII. P/us papa v Parizi bio, ka bi Napoleona koronuvo, je ete vse na (6 de-Io, naj bi papo za sčbe i za svoje c!le zadobiti mogo i v gibanje je prineso vso zmožnost, moč mitanje i penez, naj bi toga vu sebi močno od-ločenoga cerkevncga pastčra za odvlsnoga i po-pfistlivoga včiniti tncgo. Eden korrurnik, ki se je ravno vu bližini casarskoga kancetaja zdržavo i vso zgučavanje med njima je čiio, trU: BCa> sar je nercerno hodo gori doli po hlž1, napuajeni z tčffl, ka je dposegnoti šteo, kak navadno, gda se je razburko, potikdvasši i brsavšl vu stolce i stoie i vse ka njemi je do nog aii rdk prišio. Končno na dugo čakanje notristopi ie papa irerno, dmurno i s^tainje vu hišo. Nspoleon njetni fastno pokaže eden krasen stolec, vu šteroga si te papa dolis^de. Z zaviipnimi i macaliiznimt rečml napreprines^ tL za casara koroniivani zmožen mož svoje želenja, prcsčči i tanačivii, naj svoj sedež z Rima v Pariz predene, gde bi njemi on v ednotn casarskom gradi snčsto dao za njegcv tron. Da bi on rad žnjirn vkiiper ravno to svčto apoštolsko občinsko rltnsko-katholičko cčtkev celoga sveta, njegove dohodke poduplo, edno krasno gžrdo njemi držo i vso zmožaost i diko ž njim talo. PJus je vse ete nsgovarjajoče reči merno i brezi reči poslflhšo i samo na konci je z edinov ironičnov rečjov odgovoro: MKome-diant." — »Kaj?" zakriči podivljeni od čemerov Napoleon, ,jas sam koroedtdš 1 Pop, z natna se je zkončalo!" Naglo l€če po hiši s-m i ta, zgra-bi na sloli bodoči z porceJšna napravleni kep sv. Petra c6rkvi i ga pred tnčroo sedefim papom na tla vtže, ka se na falate zpotere i kričl: ,Vi-dii, etak bom teb^, tvoj iron, tvojo cčrkev i tvoje ktalestvo vkupspotro; sodni dčn je prišo na tčbe!" — Pius, kak prvle, ravno tak m6rno tiidi zda erfč: .Tragediant" i m6rno včide zhiše. Etoga sveta kralestva idejo pred božitn kralestvotn i odidejo, preminčjo. Tfidi to, na silo i na nepravfco pocimprano svetsko kralestvo NaDoleona, ki je svoje šerege od južnoga konca Španije do Egyptoma i Moskve vodo, ije kratek žitek melo, d bar ka je gizdavo Hpoiaro v Moskvi na gradi Kremel-i: ,Či jeste kakši Bog, naj kraluje v nčbi, na zčmli lada zdaj Napoleon." K totni je eiče v5 smehao molitvi I Aleksander cara: nZ tnolitvijov mislijo te protistanoti mojim 600 000 bajonetom ?• (Da!e prlde.) Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.