Katja Mihurko Poni` UDK 655.4(497.4)”1927/1941”:929 Krofta M. Ljubljana UDK 821.163.6-055.2.09 katja.mihurko-poniz@guest.arnes.si KNJIGE SLOVENSKIH PISATELJIC PRI ZALO@BI BELO-MODRA KNJI@NICA Ob petdeseti obletnici smrti predsednice zalo`be Minke Krofta V razpravi je predstavljena zalo`ba Belo-modra knji`nica, ki je delovala med leti 1927–1941. Osrednja pozornost je posve~ena izdajam knjig slovenskih pisateljic. Pri zalo`bi so svoje knjige objavile Ljuba Prenner, Dora Gruden, Mira Lamut in Marijana Kokalj-@eljeznova, Marja Bor{nik pa je uredila Izbrano delo Vide Jerajeve in skupaj z Eleonoro Kern~evo Izbrano delo Zofke Kvedrove. Belo-modra knji`nica ni pomembna le zato, ker je z izdajanjem knjig slovenskih pisateljic izpolnila vrzel, ki bi se pojavila v slovenski literarni zgodovini, ~e bi bili prikraj{ani za njihova dela, ampak predvsem zato ker je tudi z drugimi aktivnostmi dokazovala, da literatura ni prostor, v katerem se sme in more izra`ati samo en spol. V obdobju med obema svetovnima vojnama je v slovenskem prostoru delovalo veliko razli~nih zalo`b z zanimivim knji`nim programom (prim. Moravec 1994: 145–164), zato je odlo~itev za predstavitev samo ene izmed njih gotovo potrebno utemeljiti. Belo-modra knji`nica je lahko v dana{njem ~asu, ko nastajajo {tevilne {tudije o pozabljenih in zamol~anih dose`kih `ensk v preteklih desetletjih ali stoletjih, zanimiv predmet raziskave na razli~nih podro~jih, a zdi se, da je o`ivitev spomina nanjo {e posebno pomembna prav na podro~ju slovenisti~nih raziskav. Ta zalo`ba je namre~ v veliki meri pripomogla k temu, da so v obdobju njenega delovanja izdale svoje knjige slovenske pisateljice, katerih dela druge zalo`be niso hotele objaviti.1 V pri~ujo~i razpravi bi zato rada spomnila na nekatere avtorice iz obdobja med obema vojnama, predstavila njihovo delo in pokazala, da je zalo`ba z objavo njihovih del zapolnila vrzel, ki bi se sicer pojavila v slovenski literarni zgodovini, ~e bi bili prikraj{ani za izdaje Belo-modre knji`nice. Pogled, ki ga danes usmerjamo na zalo`bo Belo-modra knji`nica in njene sodelavke, zato ni le posledica `elje narediti pozabljeno spet vidno, ampak ho~e opozoriti predvsem na to, da je bolj ali manj v pozabo utonilo nekaj, kar je pomenilo ve~ kot le obogatitev tedanje slovenske lite 1 »Namen je bil jasen: nova zalo`ba naj bi izdajala dela, ki so se jih ’mo{ka’ zalo`ni{tva ogibala in `e pri prvih publikacijah se je pokazalo, da mislijo resno in dosledno.« (Moravec 1994: 152.) Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 1 30 Katja Mihurko Poni` rature. Zalo`ba Belo-modro knji`nica je namre~ s svojim programom in aktivnostmi v obdobju med obema vojnama opozarjala tudi ali predvsem na to, da kultura ni prostor, v katerem se sme izra`ati samo en spol. Knji`ne izdaje besedil slovenskih pisateljic do ustanovitve zalo`be Belo-modra knji`nica Prva slovenska pisateljica Luiza Pesjak je velik del svojih knjig izdala »v samozalo`bi, nekaj celo z opombo: ’~isti dobi~ek je namenjen Matici Slovenski’« (1937: 144), je zapisala Zlata Pirnat, ena izmed prvih slovenskih raziskovalk knji`evne produkcije pisateljic, in ugotovila tudi, da kar tri desetletja od prvega slovenskega leposlovnega besedila, ki ga je napisala pisateljica, ne »zasledimo ravne linije v produkciji `enske knjige« (ibid.). V desetletju 1885–1894 je iz{lo, kot je Zlata Pirnat nazorno pokazala s preglednicami, {est pripovednih del, v desetletju 1895–1904 pa osem. Omenjena raziskovalka za ti dve obdobji ne navaja podatka o dele`u, ki ga je zavzemala produkcija avtoric v primerjavi z avtorji v tem ~asu, ampak navaja tak podatek za povojno obdobje. ^e pomislimo, da je leta 1935, ko je bil (glede na raziskovano obdobje 1865–1935) najvi{ji, ta dele` predstavljal 6.78 odstotka celotne slovenske knji`evne produkcije (prim. Pirnat 1937: 147), si lahko predstavljamo, kako malo pisateljic je lahko konec 19. in v za~etku 20. stoletja objavljalo svoje knjige. ^e je to razumljivo za obdobje med leti 1885–1895, ko sre~amo le nekaj pisateljic, pa na ta na~in ni mogo~e opravi~iti odsotnosti knji`evnih izdaj na za~etku novega stoletja, saj se je {tevilo leposlovnih avtoric z izhajanjem revije Slovenka zelo pove~alo. Vzrok za to, da so svoja dela objavljale le v revijah, se skriva seveda v tem, da je bila udele`ba na knji`evnem trgu ve~ini nedostopna, uspele so le redke pogumne posameznice, kot na primer Zofka Kveder, ki je oba svoja prvenca, pripovednega in dramskega, izdala v samozalo`bi. Situacija se je nekoliko spremenila po letu 1910: »Tik pred prvo svetovno vojno je bila slovenska `enska knjiga zastopana `e v vseh glavnih strokah: leposlovni, poljudnoznanstveni in znanstveni, produkcijska linija pa ka`e enakomeren in stalen porast.« (Pirnat 1937: 147.) Med prvo svetovno vojno so iz{la le {tiri pripovedna dela pisateljic, med leti 1919–1927 (do ustanovitve Belo-modre knji`nice) pa devet. V obdobju med leti 1927–1934 (Zlata Pirnat je zbrala le podatke do leta 1934) pa je iz{lo trinajst knji` nih del slovenskih pesnic in pisateljic, kar pomeni, da se je v ~asu, ko je delovala raziskovana zalo`ba, na knji`nem trgu kar precej pove~alo {tevilo knjig, ki so jih napisale pisateljice. Raziskovalka je na koncu svoje {tudije {e enkrat opozorila na pomembno vlogo, ki jo je Belo-modra knji`nica odigrala v obdobju med obema vojnama, saj je zapisala, da je takrat v Ljubljani delovalo {e {est `enskih zalo`b, ki pa so bolj ali manj samo `ivotarile, medtem ko je bila raziskovana zalo`ba »najbolj dosledna svojemu programu« (str. 147). O »resnem in premi{ljenem programu« izdajateljic je v reviji Slovenska beseda leta 1937 pisala tudi Vlasta Tancigova. Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 31 Ustanovitev, ime, program in sodelavke zalo`be Belo-modra knji`nica2 je bila ustanovljena v okviru Prosvetnega odseka Telesnokulturnega dru{tva Atena. Dru{tvo je delovalo od leta 1901 in je svojo osrednjo nalogo videlo v tem, da je med tedanjimi `enskami sku{alo vzbuditi zanimanje za vzgojo telesa. Prapor dru{tva je bil bele in modre barve, od tod izhaja tudi ime zalo`be. Bela barva je simbolizirala radost, ~istost du{e in telesa, mi{ljenja in po{tenja, modra pa je bila znamenje zvestobe zastavljenim ciljem, dru`ini in narodu (prim. [libar 1927: 39). Leta 1922 je dru{tvo svoj program raz{irilo in ustanovilo {tevilne odseke. Poleg `e omenjenega Prosvetnega odseka sta bila {e posebno zanimiva Telovadni odsek z lastno telovadnico in odsek Otro{ko igri{~e, ki je deloval v parku Tivoli v Ljubljani in naj bi razbremenil zaposleno skrbno mater tako, da je prevzel »~ez dan nedoraslo deco pod nadzorstvom otro{ke vrtnarice, da se v solncu in zraku, sredi zelenja, spodbuja k skupni igri, navaja k pravi disciplini in medsebojni znostnosti« ([libar 1927: 37). Veliko pozornost je posve~al otrokom tudi Prosvetni odsek, saj je pripravljal pravlji~ne ve~ere, na katerih so pripovedovalke (nekatere izmed njih so bile celo poklicne igralke) otroke spodbujale k odkrivanju »zvonkosti doma~e besede« ([libar 1927: 39). Prav skrb za seznanjanje otrok s slovensko besedo je bila ena izmed vzpodbud za ustanovitev zalo`be. ^lanice dru{tva so namre~ ugotovile, da je na knji`evnem trgu mnogo premalo slovenskih otro{kih in mladinskih knjig (prim. Nikoli~ 1929: 244). Leta 1927 je zalo`ba zato najprej izdala Pravljice o Gralu Anke Nikoli~ in kmalu zatem {e dve knjigi Marije Jezernik: za starej{e otroke Tri pravljice in za najmlaj{e slikanico O kresni~ku, ki je izgubil lu~ko. V naslednjih letih je iz{lo {e mnogo mladinskih in otro{kih knjig, leta 1935 pa sta bili v Pre~ni ulici, kjer so bili tudi prostori zalo`be, odprta mladinska ~italnica in knji`nica (prim. @enski svet 1935: 240). Tem knjigam pa je sledil mnogo ambicioznej{i projekt – knji`na izdaja disertacije dr. Alme Sodnik Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Leta 1940 je zalo`ba izdala {e eno znanstveno delo – disertacijo Mil~inski–vzgojnik dr. Kristine Vrhovec, ki jo bolj poznamo kot Kristino Brenkovo. Ob teh dveh znanstvenih so izhajale tudi telesno-vzgojne, gospodinjske knjige in dela slovenskih pisateljic, ki jim bo v nadaljevanju posve~eno najve~ pozornosti. Toda {e prej je potrebno poudariti nekaj programskih usmeritev zalo`be, ki so se izoblikovale `e ob ustanovitvi. Prva je bila dostopnost knjig `enskam iz razli~nih slojev, kar je pomenilo »ceneno redno letno izdajo« (Nikoli~ 1929: 246), v kateri so bile {tiri knjige. Ustanoviteljicam se je zdelo pomembno tudi to, da so papir, kli{eje, tisk3 in 2 Leta 1935 se na prvi strani knjige Breze in bori Mare Lamutove ob imenu Belo-modra knji`nica pojavi {e sintagma @enska zalo`ba. 3 Ve~ino knjig je natisnila tiskarna Merkur, ki je med drugim natisnila tudi vse izdaje zalo`be Modra ptica. Izbrano delo Zofke Kveder je natisnila Delni{ka tiskarna, med zalo`niki posebno cenjena zaradi visoke grafi~ne strokovnosti svojih delavcev in posebne skrbi za estetsko oblikovno izvedbo izdelkov (prim. Ber~i~ 1968: 233–236). 32 Katja Mihurko Poni` opremo nabavljale v lastni dr`avi in da so bile sodelavke slovenske narodnosti. Leta 1930 so odbornice razlo`ile pomen izdajanja knjig v Belo-modri knji`nici v @enskem almanahu: »Knjiga, ki so jo spisale na{e du{evne delavke vseh krogov, ~lanov in starosti za na{e `ene, dekleta in na{o deco, je najbolj{a zakladnica, kamor naj se stekajo vsi dragoceni viri vse na{e de`ele in kjer naj ~rpajo vse in vsi.« (Str. 2.) Zalo`ba Belo-modra knji`nica je torej izdajala knjige za `enske, ki so jih pisale, opremljale in urejale `enske.4 Toda, kdo so bile `enske, ki so se v ~asu prihajajo~e gospodarske krize lotile tako ambicioznega projekta, kot je bila ustanovitev lastne zalo`be? Med sodelavkami zalo`be moramo kot prvo gotovo navesti Minko Krofta. ki je bila predsednica zalo` be od njene ustanovitve pa vse do konca. Rojena je bila leta 1888, njen o~e je bil veletrgovec Ivan Jeba~in (pozneje se je podpisoval kot Jela~in), mati pa Minka Jela~in, ki je bila ena izmed prvih ~lanic Slovenskega splo{nega `enskega dru{tva. Poro~ila se je z bankirjem Hanu{em Krofto. Ivan Mrak je Minko Krofta karikiral v svoji himni Slepi prerok v liku Minke Banka (prim. Kermauner 2002: 211). Aktivno je sodelovala v predvojnem `enskem gibanju. Leta 1929 se je z drugimi ~lanicami Splo{nega `enskega dru{tva udele`ila kongresa Narodne `enske zveze v Splitu, od leta 1935 je bila ~lanica sekcije Jugoslovanske `enske zveze za Dravsko banovino, leto kasneje je imela predavanje o kme~ki `eni na kongresu Mednarodne `enske zveze v Dubrovniku. Skupaj z Anico Gogala in Minko Ga{perlin je bila v finan~ni komisiji Jugoslovanske `enske zveze. V tridesetih letih je predlagala Splo{nemu `enskemu dru{tvu ustanovitev gospodinjskega lista, kasneje poimenovanega Gospodinja. Leta 1945 je bila v odboru, ki je razpustil Splo{no `ensko dru{tvo.5 Med vojno je bila zaradi svojega delovanja pri slovenskem Rde~em kri`u zaprta v tabori{~ih Dachau in Ravensbrück. Umrla je v Ljubljani leta 1954.6 Tajnica zalo`be je bila med leti 1927–1939 Marija Jezernik,7 med sodelavkami pa sre~amo {e Minko Bahovec, Eleonoro Kernc, Minko Ga{perlin in druge odbornice Telesno-kulturnega dru{tva Atena8 ter profesorice Marjo Bor{nik, Silvo Trdina, Mileno Mohori~ in Erno Muser. Ustanoviteljice in sodelavke zalo`be so tako uresni~ile `eljo, ki se je pojavila `e v zgodnjih dvajsetih letih, ko je Mariborska tiskarna zasnovala Slovensko `ensko 4 Popolnoma dosledne izdajateljice v tem pogledu niso bile, saj je knjigo Manice Koman Na Goren{~em je fletno opremil Stanko Gladnik. 5 Podatki o sodelovanju v `enskem gibanju so povzeti iz zbornika Splo{no `ensko dru{tvo, ur. N. Budna Kodri~ in A. Ser{e. 6 Za te podatke se zahvaljujem pravnuku Minke Krofta, Carlu Sprague, ki mi je v pismu (17. 11. 2003) razlo`il povojno usodo svoje prababice. 7 Marija Jezernik (1879-1974) je psevdonim Marije Wirgler, ki si je kot prva Slovenka pridobila akadem ski naziv (leta 1906 je diplomirala v avstrijskem Gradcu) in pou~evala na Vi{ji dekli{ki {oli, kasneje `enskem liceju, po prvi svetovni vojni preimenovanem v `ensko realno gimnazijo. (Prim. Budna Kodri~ , N./Ser{e, A., 232 in Slovenski bibliografski leksikon. ) 8 Kristina Brenkova navaja, da je bila med sodelavkami tudi Vera Adle{i~. (V pismu avtorici razprave, 8. 7. 2003.) Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 33 knji`nico, a izdala leta 1921 le `ivljenjepis Josipine Turnograjske, ki ga je napisal dr. Ivan Lah. Tudi Zofka Kveder se je ukvarjala s podobno zamislijo ob pisanju svoje zadnje knjige Po putevima `ivota (1926): »To so same `enske stvari, a s to knjigo – imela bo, mislim, okoli 120–160 str. – ho~em izdajati `ensko knji`nico.« (Govekar 1927: 165.) Toda zaradi pisatelji~ine prezgodnje smrti je ta `elja ostala neuresni~ena. Proza in poezija slovenskih pisateljic v Belo-modri knji`nici Prvo leposlovno delo za odrasle, ki je iz{lo leta 1929 pri raziskovani zalo`bi, je bil roman Ljube Prenner (1906–1977) Trojica. Avtorica ga je podnaslovila »dija{ki roman«, saj je v njem prikazala izsek iz `ivljenja treh dijakov, izmed katerih eden na koncu naredi samomor. Ob izidu so bile objavljene tri recenzije. Josip Vidmar in V. A. (najverjetneje se za tema inicialkama skriva Vera Albrecht) sta o romanu zapisala le malo pohvalnega, ~eprav sta poudarila, da gre za prvenec. Recenzentka v @enskem svetu pisateljici o~ita slabe, zelo razvle~ene dialoge in ji zameri predvsem to, da je hotela vklju~iti »v svoje delo vso svojo naobrazbo in znanost s tujimi imeni, npr. Mantegazza, Schopenhauerja in Cankarja, kar vpliva zelo neokusno in nezrelo« (1930: 64). Josip Vidmar je knjigi posvetil le nekaj vrstic, knjigo pa je v podnaslovu ozna~il kot povest. Tudi on je poudaril slabe strani dela (sentimentalno, neenovito zgodbo, »nedolo~ne in nepomembne« zna~aje), na koncu pa je zapisal, da so nekateri prizori »napisani nadarjeno« (1930: 638). [e bolj neprizanesljiv je bil kritik dnevnika Jutro, ki je zapisal, da delo nima umetni{ke vrednosti, »zrelega sloga in polnega besedi{~a« (1930: 6). ^eprav so izdajateljice pravilno ugotovile, da je Ljuba Prenner nadarjena pisateljica, kar so njena kasnej{a dela tudi potrdila, se vendarle zastavlja vpra{anje, zakaj se niso odlo~ile pri izdaji prvega leposlovnega dela zalo`be za kak{no bolj uveljavljeno pisateljico, morda Marijo Kmetovo, ki je v tistem ~asu objavljala svoja dela pri drugi zalo`bi. Tudi naslednje leto je zalo`ba izdala prozni prvenec, roman Brezdomci Marjane Kokalj-@eljeznove (1898–1964). Osrednja lika sta v njem ruski emigrantki, sestri Fjodora in Ksenija, ki se med seboj zelo razlikujeta. Medtem ko po`rtvovalna in nesebi~na Fjodora kot kabaretna pevka vzdr`uje vso dru`ino, ki je ob revoluciji zaradi svojega plemi{kega porekla morala zbe`ati iz Rusije, je egocentri~na Ksenija njeno nasprotje. Ksenija vse svoje sile posve~a {tudiju in se kljub materinstvu ne misli odpovedati lastnim `eljam. Na koncu vendarle sprejme od Fjodore denar za balo in se poro~i z otrokovim o~etom. O romanu zasledimo kriti{ka zapisa v @enskem svetu in Slovenskem narodu. Ante Gaber je pohvalil nekaj prizorov, ki so se mu zdeli napisani tako dobro, da jih bo tudi »razvajen ~lovek prebral z u`itkom« (1931: 3), prepri~an pa je bil tudi, da bodo »na{e dame« pri branju poto~ile mnogo solz. V @enskem svetu je oceno napisala Andreja Vera, ki je poudarila, da gre za iskreno `ensko knjigo, saj »podaja golo, tipi~no `ensko usodo z `enskih vidikov«, zaradi ~esar se je recenzentki zdelo, da bo knjiga pri bralkah naletela na dober odziv. 34 Katja Mihurko Poni` Proznim delom sta sledili dve pesni{ki zbirki. Leta 1932 je iz{la knjiga Rde~e kamelije Dore Gruden (1900–1986). V dnevnem in periodi~nem tisku nisem zasledila nobene recenzije, je pa o njenih pesmih pisal Ludvik Mrzel, ko jih je predstavila na literarnem ve~eru Telesno-kulturnega dru{tva Atena: »Pesmi Dore Grudnove je recitirala ga. [ari~eva. Z dovr{enim umetni{kim ob~utjem in do`ivetjem je nazorno podala duhovni obraz mlade pesnice: pesnice, ki jo mamijo prividi onostranstva in ki je obenem ~vrsto zakopana v zemlji in v trpljenju tega sveta.« (1932: 185–186.) O njeni pesmi Dobrdob{ka planota, ki je objavljena tudi v zbirki Rde~e kamelije, pa je zapisal, da »ni samo kot dokument dragocene izpovedi `ene proti vojni, temve~ je tudi pesem, kakr{nih v novej{i literaturi ne sre~ujemo vsak dan« (ibid.). [ele tri leta kasneje je pri zalo`bi spet iz{lo literarno delo – pesni{ka zbirka Mire Lamut Breze in bori. Pesnica je svoje pesmi pred tem ve~ let objavljala v revijah in zbornikih, svoj knji`ni prvenec pa je opremila z motom: »Iz detinstva zarje / prek `ivljenja zmot, / mimo smrti mraka / pesem spremlja mojo pot…« V zbirki se pesnica izpoveduje v eroti~nih pesmih, kot mati in kot Slovenka, ki je morala zapustiti Kras. Miranu Jarcu so se njene pesmi zdele kvalitetne, saj je zapisal: »Take pesmi sodijo v antologijo na{e `enske lirike. Po njih je Mara Lamutova dostojno izpri~ala svoje pesni{tvo.« (1935: 120.) Tudi o tej knjigi nisem zasledila drugih kriti{kih zapisov. Ne le to, ampak tudi druge knjige Belo-modre knji`nice so popolnoma spregledali kritiki osrednjih literarnih revij Ljubljanskega zvona ter Doma in sveta. ^e je pri katoli{kem listu to mogo~e razlo`iti s sledenjem konservativnemu pogledu na svet, ki ni bil naklonjen »pretiranemu« pojavljanju `ensk v javnem `ivljenju, je ignoriranje izdaj raziskovane zalo` be v Ljubljanskem zvonu od leta 1929, ko je bilo objavljeno sedem vrstic dolgo mnenje Josipa Vidmarja o romanu Trojica, te`je razumeti. Na nenavaden odnos revije do sodobne knji`evne produkcije je leta 1938 opozoril celo eden izmed bralcev revije. Urednik Ju{ Kozak je podal ob{irni odgovor, v katerem je kot glavni razlog navedel pomanjkanje ljudi, ki bi bili pripravljeni pisati kritike, precej{njo krivdo pa naj bi nosili tudi zalo`niki, ki svojih knjig ne po{iljajo ve~ v oceno: »Zalo`niki se pove~ini zanimajo le {e za reklame, ocene, ki naj bi knjigi vsaj poskusile dolo~iti vrednote, se jim zde nepotrebne.« (1938: 387.) Kozak navaja naslednje zalo`be, ki ne po{iljajo knjig: Modra ptico, Hram, Na{o zalo`bo in Akademsko zalo`bo, med njimi pa ne omenja Belo-modre knji`nice, kar je tudi razumljivo, saj je zalo`ba svoje knjige reviji ve~krat poslala, o ~emer pri~ajo zapisi v rubriki Uredni{tvo je prejelo v oceno naslednje knjige, med katerimi se pojavljajo tudi izdaje raziskovane zalo`be. Tako ni jasno, ali res ni bil nih~e pripravljen pisati o teh knjigah ali pa se uredniku niso zdele dovolj zanimive, da bi jih dal v oceno. ^e je to mogo~e {e opravi~iti pri knji`nih prvencih, pa je veliko te`je najti prepri~ljive razloge za to, da revija ni pisala o Izbranem delu Vide Jerajeve, ~eprav je knjigo dobila v oceno. Prav tako zaman i{~emo v tej reviji zapis ali kritiko Izbranega dela Zofke Kveder. Obema pisateljicama se je kot urednica njunega izbranega dela posvetila Marja Bor{nik, pri obse`nej{em izboru iz del Zofke Kveder ji je pomagala {e Eleonora Kernc. S predstavitvijo pesnice Vide Jeraj je zalo`ba za~ela izdajati zbirko Slovenske knji`evnice, s katero je nameravala »s poljudnoznanstvenimi kriti~nimi izdajami seznaniti naj{ir{e plasti z delom `enskih zastopnic v na{i literaturi«, kot je zapisala Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 35 v oceni knjige Silva Trdina, ki je bila tudi prepri~ana, da bo zbirka primerljiva z Prijateljevimi Slovenskimi pisatelji. Recenzentka je pohvalila izbor pesmi in {tudijo, ki jo je napisala Marja Bor{nik, ter opozorila na lepo knji`no opremo arhitektke Gizele [uklje. V knjigi pa je bil objavljen tudi pesni~in portret, ki ga je skladno z idejo zalo`be, da so ustvarjalke knjig `enske, narisala Henrika [antel.9 Tudi Milena Mohori~, ki je knjigo ocenila v Modri ptici, je bila navdu{ena nad odlo~itvijo zalo`be, da za~ne izdajati omenjeno zbirko, pohvalila pa je tudi Marjo Bor{nik, saj sta z njenim izborom in komentarjem »dobila delo in osebnost Vide Jerajeve monumentalne poteze in svoje trdno mesto v na{em slovstvu« (1936: 95). Najbolj ambiciozen projekt zalo`be pa je bila gotovo izdaja Izbranega dela Zofke Kveder. Zanimivo je, da je kot prvi iz{el osmi zvezek, v katerem je bil objavljen roman Hanka. Urednicama se je namre~ zdelo to delo, napisano med prvo svetovno vojno, ki jo tudi prikazuje, v ~asu, ko je del Evrope spet postal boji{~e, najbolj primerno za uvod v izdajanje pisatelji~inih del. Izdajateljice so vabile k naro~ilu na zbirko z reklamnimi listi pa tudi z objavami v @enskem svetu. V Jutru je o pomenu izdajanja Izbranega dela Zofke Kveder pisal Bo`idar Borko, ki se mu je zdelo, da bo moralni dolg do pisateljice popla~an {ele, »~e prijatelji slovenske knjige in posebej {e kulturno zavedno `enstvo tudi materialno omogo~ijo napovedano izdajo« (1938). V Jutru je omenjeni kritik ve~krat pisal o posameznih zvezkih in poudarjal pomen izdajanja pisatelji~inih del. Anonimno oceno je objavila tudi revija @ena in dom. V njej je bil pohvaljen izbor besedil, delo obeh urednic, oprema knjige in izra`eno priznanje zalo`bi, ki je bila v veliki meri zaslu`na za to, da so se dela Zofke Kveder spet pojavila na knji`nem trgu.10 Tudi Angela Vode je opozorila na pomen pisatelji~inih del in zapisala, da bi si izdajanje Izbranega dela zaslu`ilo ve~ pozornosti tako v literarnih kot v `enskih krogih. Recenzentka je opozorila tudi na to, da sta urednici popravili nekatere jezikovne povr{nosti in pravopisne napake, sploh se ji je »~ist in lep jezik« zdel velika prednost nove izdaje (1941: 18). Po drugi svetovni vojni nobena zalo`ba ni ponatisnila Izbranega dela Zofke Kveder, njena dela so iz{la le v nekaj samostojnih izdajah, zato so opombe, ki sta jih napisali urednici, {e vedno pomemben vir za raziskave o Zofki Kveder. Zadnja knjiga, ki je iz{la pri zalo`bi, je bila povest Milene Mohori~ (1905–1973) Korenove Sa{e u~na doba. Avtorica se je odlo~ila za izsek iz `ivljenja u~iteljice, torej za tematiko, ki so jo slovenske pisateljice tudi pred izidom njenega romana `e velikokrat upodobile. Povest prikazuje nekaj let v `ivljenju Sa{e Koren. Na za~etku romana je prikazana kot gimnazijka, ki zaradi svojega me{~anskega porekla o `ivljenju ne ve ni~esar. Toda zaradi svoje odprtosti za dogodke, ki se odvijajo v njeni bli`ini, Sa{a kmalu odkrije tudi bolj `alostne plati `ivljenja. Nehote povzro~i celo so{olkino smrt, ko ji priskrbi denar za abortus. Povest se dotika {e drugih »`enskih« 9 O Henriki [antel pi{e Peter Kre~i~ v katalogu ob razstavi Slikarji [antli, str. 9–10, izdanem leta 1970 v Novi Gorici. 10 Pri Belo-modri knji`nici je `e leta 1929 iz{el izbor ~rtic Vladka, Mitka, Mirica, ki jih je Zofka Kveder napisala o svojih treh h~erkah. 36 Katja Mihurko Poni` tem, zanimiv je predvsem Sa{in odnos do matere, ki je najprej ozna~ena negativno, nato pa dobiva tudi bolj zanimive poteze, ki pa jih pisateljica ni znala dovolj razviti, da bi Sa{ina mati postala ve~plasten lik. Tudi druge osebe v povesti so preve~ povr{no okarakterizirane, zato se tudi nekatera njihova dejanja zdijo premalo motivirana. Tak{nega vtisa se ne moremo iznebiti niti pri osrednjem liku. Sa{ina ljubezen do revolucionarja Janeza naj bi bila tako mo~na, da se zaradi nje odpove svojemu poklicu, a ob branju tak{nega silnega ~ustva med njima ne za~utimo. Tako je mogo~e pritrditi mnenju Marje Bor{nik, ki je delo ocenila v reviji Sodobnost, da se je pisateljica dotaknila {tevilnih zanimivih tem, a ji je zmanjkalo ustvarjalne mo~i, da bi jih predstavila v umetni{ko dovr{enem delu: »^eprav je vsa problematika nakazana bolj v referiranju kot v napetem dogajanju, je knjiga idejno aktualna in se dotika prav tistih vpra{anj, ki najbolj silijo k razmi{ljanju.« (1941: 141.) Tudi zadnje leposlovno delo, ki ga je izdala Belo-modra knji`nica, je ubesedovalo probleme, ki so zadevali predvsem `enske, zaradi ~esar bi pisateljica knjigo verjetno te`ko objavila pri kak{ni drugi zalo`bi. Pomen zalo`be je, kar zadeva izdaje slovenskih pisateljic, predvsem v tem, da so objavljale knji`ne prvence in s tem omogo~ile njihov preboj na knji`ni trg. Knjige pisateljic v Belo-modri knji`nici ne predstavljajo najkvalitetnej{ih del slovenske literature, kar je tudi razumljivo, saj gre za literarne prvence. Res je tudi, da je produkcija sodobnic pisateljic predstavljala le del knjig, ki so iz{le pri zalo`bi, saj je le-ta izdajala tudi znanstvene, gospodinjske in mladinske knjige. Vendar pa je zelo verjetno, da bi zalo`ba predstavila kulturni javnosti, in to ne samo slovenski, ampak morda tudi tujejezi~ni, kot se je to zgodilo z antologijo Jugoslawische Frauenlyrik, ki jo je uredila Lili Novy, {e kak{no pisateljico, ~e tega ne bi prepre~ila druga svetovna vojna, ki je prekri`ala ambiciozne na~rte zalo`nic: »Zalo`ba ima v na~rtu objavo del nekaterih `ive~ih pisateljic, katerih dela so raztresena po revijah.« (@enski svet 1941.) Predstavitve javnosti Prvi literarni ve~er sodobnih pesnic in pisateljic je zalo`ba pripravila 12. maja 1932, vendar sode~ po poro~ilu Ludvika Mrzela, ni bil najbolje obiskan: »Tako zvana javnost je z visoko gesto ostala doma, dvorano so napolnile `ene, {tudentke, nekaj {tudentov in literatov, dnevni tisk je ve~er mimogrede zabele`il – in vendar je bil ta ve~er lepa, prisr~na prireditev, ob kateri se je objektiven ~lovek lahko prepri~al, da literarno delo sodobne slovenske `ene prav za prav niti po vsebini niti po formi v splo{nem ne zaostaja za delom njenega sre~nej{ega, slavnej{ega, s tradicijo in svobodo bolj oboro`enega mo{kega tekmeca.« (1932: 185.) Na literarnem ve~eru je bila predstavljena poezija Dore Gruden, Marije Gro{elj in Ru`e Lucije Petelin ter proza Marije Jezernik, Manice Koman in Marijane Kokalj@eljeznove. Dela so brale nekatere avtorice same, nekatera pa sta interpretirali dramski igralki Mihaela [ari~eva in Ma{a Slav~eva. Ludvik Mrzel je svoje poro~ilo zaklju~il z mislijo: »Bil je v resnici lep, dostojen ve~er. Malomarnost, s katero ga je slovenska javnost sprejela, pi{e bolj spri~evalo tej javnosti kakor pa knji`evnicam, ki so se z uspehom predstavile.« (1932: 186.) Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 37 17. novembra istega leta so sodelavke zalo`be organizirale {e en literarni ve~er, ki so ga poimenovale Manom slovenskih knji`evnic in se na njem poklonile spominu `e umrlih pisateljic: Josipine Turnograjske, Zofke Kveder-Demetrovi}, Vide Jerajeve in Pavline Pajkove. ^eprav je bila prireditev 17. novembra najavljena v dnevnikih Jutro in Slovenski narod kot dogodek, ki je pomemben za »vso na{o literarno produkcijo«, je bil obisk spet slab. Ludvik Mrzel, ki je tokrat poro~al za Slovenski narod, se je zato vpra{al, ali ne bi bilo potrebno tak{no prireditev organizirati na druga~en na~in (1932a: 2). Tudi poro~evalka v @enskem svetu, Anica ^ernejeva, je poudarila, da so bili odlomki izbrani tako, da se poslu{alke in poslu{alci niso mogli otresti vtisa o tendencioznosti del, saj so predstavljena dela prikazovala podrejeno vlogo `enske v dru`bi. Dejstvo, da se je tako Anici ^ernejevi kot Ludviku Mrzelu, ki sta bila oba naklonjena predstavitvi pisateljic {ir{emu krogu, zdela izbira tematike neprimerna, govori o tem, da slikanje dejanskega polo`aja `ensk ni bilo pripoznano kot primerna literarna snov. Kako mo~an je bil odpor tedanje dru`be do literature pisateljic, pa je razvidno tudi iz tega, da je bil obisk majhen, ~eprav so sodelovale najbolj priznane umetnice: Vida Juvanova, Ma{a Slav~eva, Mihaela [ari~eva in Vera Adle{i~-Popovi}eva. [ir{a kulturna javnost se je lahko z izdajami slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belomodra knji`nica seznanila leta 1932 tudi na velesejmu, kjer je bil organiziran Teden slovenske knjige. V enem izmed paviljonov so bile razstavljene tudi knjige. Poro~evalec dnevnika Jutro je ob tem zapisal nekaj stavkov, ki se sicer ne nana{ajo neposredno na raziskovano zalo`bo, a so zanimivo pri~evanje o tedanjem odnosu do slovenske knjige: »Velesejmu je priklju~ena tudi knji`na razstava, ki pri~a o dostojnem nivoju na{ega gospodarskega obrata in prometa: kakor pohi{tvo in stroji, kakor izdelki mlekarstva in doma~ih obrti, tako je tudi knjiga za ~loveka potreb{~ina in blago, in povsem v redu je, da se tam, kjer se vr{ijo `ivahni trgovski posli, ponuja v prodaj tudi knjiga.« (8. 9., str. 4.) Zalo`ba Belo-modra knji`nica je svoje knjige predstavila skupaj z revijami @enski svet, Gospodinja in Gospodinjska pomo~nica v posebnem oddelku »@enski tisk«, kjer sta bili na stenah obe{eni sliki Zofke Kveder in Minke Govekar. Predstavitev knjig pa ni bila edini razlog za sodelovanje, ampak so razstavljavke sprejemale tudi naro~ila na svoje izdaje.11 @e leta 1930 je zalo`ba razpisala nate~aja za najbolj{e leposlovno delo za odrasle in za najbolj{o mladinsko knjigo. Na nate~aj so se lahko prijavile samo slovenske pisateljice, za obe deli pa je nagrada zna{ala 1000 Din (celoletna naro~nina na @enski svet je takrat zna{ala 64 Din). O zmagovalkah nate~aja nisem zasledila nobenih podatkov, zanimivo pa je, da je tistega leta, vendar nekaj mesecev kasneje, razpisala nagrado za najbolj{i roman tudi zalo`ba Modra ptica (prim. Moravec 1994: 173). 11 O razstavi sta poro~ala Jutro 3., 8. in 9. septembra 1932 in @enski svet istega leta na str. 304. 38 Katja Mihurko Poni` Dve leti kasneje so si sodelavke zalo`be zamislile nekoliko bolj nenavaden na~in materialne pomo~i. V korist slovenski pisateljici so organizirale sre~olov, na katerem je bil glavni dobitek celotna leposlovna zbirka zalo`be s knji`no omaro. Kolikor je mogo~e razbrati iz zapisa o tem dogodku, naj bi s pomo~jo denarja natisnili knjigo kak{ne slovenske pisateljice. Marijana Kokalj-@eljeznova je bralke @enskega sveta zato pozvala: »Slovenski pisateljici je potrebna pomo~ – zato pristopajte `ene – ~italjice, tej va`ni kulturni ustanovi.« (1932: 305.) Neuresni~eni na~rti V zapu{~ini Erne Muser sem na{la zanimivo pismo, ki ga je omenjeni pesnici leta 1940 napisala Minka Krofta.12 V njem je predsednica zalo`be ob{irno opisala spodleteli na~rt, da bi Belo-modra knji`nica postala lastnica revije @enski svet, ki je zaradi te`kega finan~nega polo`aja morala poiskati dru`abnike. Toda ti dru`abniki so imeli o reviji tak{ne predstave, da je bilo naro~nic vedno manj. Takrat je hotela revijo kupiti Minka Krofta za zalo`bo: »S to transakcijo bi dobila zalo`ba nov naro~ ni{ki kader, s pod~rtano tendenco bi se zasledovalo podvig `enske knji`evnosti in priklopilo temu ~lanstvu in listu z notranjim aran`majem tudi redno izdajo izvirnih slovenskih del« (M.Krofta v pismu E. Muser). Toda revijo so hkrati ponudili tudi Jutru in zaradi nesporazuma med odgovorno urednico revije Milko Martelanc in Minko Krofta je novi lastnik postalo Jutro. Med neuresni~ene na~rte pa sodijo predvsem neizdane knjige nekaterih slovenskih pisateljic. @e leta 1933 je zalo`ba na platnicah enajste {tevilke @enskega sveta objavila, da pripravlja dr. Silva Trdina izbrane spise Marije Kmetove v kriti~ni izdaji. Na~rtovanih je bilo ve~ knjig, vendar ni iz{el niti en zvezek, kakor tudi ne izbrana dela Pavline Pajkove, ki jih je zalo`ba v svoj program uvrstila `e leto prej (prim. @eljeznov-Kokalj 1932: 305). Druga svetovna vojna je prekri`ala {e mnogo zalo`bine na~rte. Tako ni iz{la deveta knjiga Izbranega dela Zofke Kvedrove, monografija, ki jo je o njej napisala Marja Bor{nik, ~eprav »se je v tiskarni menda `e za~ela postavljati« (Bor{nik 1962: 9). Minka Krofta pa je na~rtovala {e druge knjige: »Moja iskrena `elja je bila tedaj, da storim vse, da za leto{nji Bo`i~ predstavimo nekako kompaktno sodobno pesnico in pisateljico javnosti – Erno Muser, Vido Taufer, Milico Ostrov{ko, Mileno Mohori~evo – na odru pa Trdino in Petelinovo. /…/ ^e nam bodo na{e knji`evnice sedaj, v ~asu na{ega razvoja ob strani, bomo pri{le morda kon~no do fonda za slovenske knji`evnice, iz katerega se bodo ~rpala redna sredstva za honorarje. Tja naj me dovedejo moja pota in moje delo.« Le nekaj mesecev potem, ko je Minka Krofta zapisala te besede v pismu Erni Muserjevi, je izbruhnila druga svetovna vojna in zalo`ba je o~itno spo{tovala kulturni molk, saj je bila povest Milene Mohori~eve zadnja knjiga, ki je iz{la pod okriljem Belo-modre knji`nice. 12 Zapu{~ina Erne Muser, Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani. Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 39 Po letu 1945 je bilo v interesu mnogih, da pla{~ pozabe zagrne vse, kar se je na podro~ju `enskega gibanja dogajalo pred letom 1941,13 zato je trajalo ve~ desetletij, da je spomin na zalo`bo spet o`ivel in sicer v Morav~evem pregledu slovenskega zalo` ni{tva, ~eprav je tam zalo`bi namenjena le dobra stran. Ali je torej Belo-modra knji`nica za pol stoletja popolnoma utonila v pozabo, ali so njene sodelavke, ki so pre`ivele vojno, morale pozabiti nanjo, da so lahko vsaj delno po~ele tisto, kar so `elele? Na prvi pogled res izgleda tako, a obstaja ~lanek iz leta 1958, objavljen v Narodnem listu, v katerem dr. Zdenka Markovi} pi{e, da bo »@enska zalo`ba Belo-modre knji`nice v Ljubljani« izdala {e tri knjige Izbranega dela Zofke Kveder in monografijo, ki jo bo napisala Erna Muser. Nesporazum, ki je nastal zaradi nepoznavanja pravih podatkov, ali nenavaden poskus o`iviti spomin na zamol~ano? [e enkrat je spomin na Belo-modro knji`nico o`ivel z ve~eri v Belo-modri ~italnici, ki so jih leta 1998 in 1999 organizirale avtonomne `enske skupine na Metelkovi. Téme ve~erov so bile zelo razli~ne in v glavnem neliterarne, vendar so z artikuliranjem problemov `ensk ohranjale vez s predvojno zalo`bo.14 Literatura B., 1930: Izpovedi mladega rodu. Jutro (22. januar), 44. 6. Bor~i~, Branko, 1968: Tiskarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Odbor za proslavo 100-letnice grafi~ne organizacije na Slovenskem. Borko, Bo`idar, 1938: Izbrano delo Zofke Kvedrove. Jutro (28. januar), 23. 7. Borko, Bo`idar, 1940: Dva nova zvezka Zofke Kvedrove. Jutro (10. avgust), 185. 3. Bor{nik, Marja (ur.), 1935: Izbrano delo Vide Jerajeve. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Bor{nik, Marja in Kernc, Eleonora (ur.), 1938–1940: Izbrano delo Zofke Kvedrove. I–VI, VIII. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Bor{nik, Marja, 1941: Milena Mohori~eva, Korenove Sa{e u~na doba. Sodobnost, 3. 139–141. Bor{nik, Marja, 1962: [tudije in fragmenti. Maribor: Zalo`ba Obzorja. 13 Dovolj zgovorno je v tem smislu dejstvo, na katerega opozarja, ko navaja misli Minke Govekar o tem, da se ne sme pozabiti na predvojno `ensko gibanje, A. Puhar: »Pou~ne besede, ki se jim pozna rahla sled o~itanja, imajo zanimivo zgodovino. Preden so, vzete iz pisma, ki ga je leta 1949 napisala ’`e starej{a’ Minka Govekar, postale geslo razstave, ki je po~astila stoto obletnico Splo{nega slovenskega `enskega dru{tva, so uvajale {tiridesetletnico Na{e `ene. Revija je svoje obi~ajne strani dopolnila s prilogo, posve~eno zgodovini `enskega tiska na Slovenskem. Ko je to v partijskem vrhu povzro~ilo hud gnev, je urednica pod gro`njo prepovedi raje ukazala ’veliko trgatev’: Slavnostno prilogo so iz vse naklade raztrgali in jo odpeljali v stroje, ki meljejo star papir.« (Na platnicah zbornika Splo{no `ensko dru{tvo, ur. Nata{a Budna Kodri~ in Andreja Ser{e.) 14 Za pomo~ pri zbiranju podatkov se zahvaljujem {e gospe Kristini Brenkovi, mag. Nataschi Vittorelli in kolegicama Renati [ribar in Vesni Lesko{ek. 40 Katja Mihurko Poni` Budna Kodri~, Nata{a in Ser{e, Aleksandra (ur.) 2003: Splo{no `ensko dru{tvo: 1901–1945. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. ^erne, Anica, 1932: Knji`evnost in umetnost. »Manom slovenskih avtoric« – recitacijski ve~er prosvetnega odseka T.K.D. ’Atene’. @enski svet, 10. 365. Gaber, Ante, 1931: Belo-modra knji`nica. Bogati sadovi dela na{ih `en na knji`evnem polju. Slovenski narod, 11. 3. Govekar, Minka, 1927: Obrazi in du{e. Zofka Kveder-Demetrovi}eva. @enski svet. 161–166. Gruden, Dora, 1932: Rde~e kamelije. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Jarc, Miran, 1935: Obzornik. Mara Lamutova: Breze in bori. @enski svet, 5. 119–200. Kermauner, Taras, 2002: Mrakova dramatika, v: Ivan Mrak: Obrazi slovenstva. Ljubljana: Dru{tvo 2000. Kozak, Ju{, 1938: Odgovor o ocenah in zalo`nikih. Ljubljanski zvon. 385–387. Kra{ka, Vida, 1930: @enski almanah. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Lamut, Mara, 1935: Breze in bori. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Markovi}, Zdenka, 1958: Zofka Kveder. Uz osamdesetu godi{njicu ro|enja. Narodni list (23. april). 5. Mohori~, Milena, 1935/36: Izbrano delo Vide Jerajeve. Modra ptica, 3. 94–95. Mohori~, Milena, 1940: Korenove Sa{e u~na doba. Ljubljana: @enska zalo`ba Belo-modra knji`nica. Moravec, Du{an, 1994: Novi tokovi v slovenskem zalo`ni{tvu. Ljubljana: DZS. Mrzel, Ludvik, 1932: Umetnost in knji`evnost. Ve~er sodobnih pesnic in pisateljic. @enski svet, 6. 185–186. Mrzel, Ludvik, 1932a: Literarni ve~er narodnih `en. Slovenski narod (18. november), 263. 2. Nepodpisano, 1939: Izbrano delo Zofke Kvedrove, III. knjiga. @ena in dom. 430. Nepodpisano, 1941: Veliko na~rtov ima telesno-kulturno dru{tvo Atena v Ljubljani. @enski svet. 3. Nepodpisano, 1942: Zofka Kvedrova. Jutro (24. januar), 19. 4–5. Pirnat, Zlata, 1937: Zgodovinski razvoj slovenske `enske knjige. @enski svet, 6. 140–148. Prenner, Ljuba, 1929: Trojica. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. Nikoli~, Anka, 1929: Zakaj smo ustanovile Belo-modro knji`nico? @enski svet, 8. 243–246. [libar, Ljudmila, 1929: Moderna `enska telesna vzgoja. Ljubljana: Belo-modra knji`nica. V., A., 1929: Ljuba Prenner: Trojica. @enski svet. 64. V.T.-ova, 1937: Razstava slovenske `enske knjige. Slovenska beseda (28. maj), 18. 4. Vera, Andreja, 1931: Knjiga. Brezdomci. @enski svet, 2. 63. Vidmar, Josip, 1930: Ljuba Prenner: Trojica. Ljubljanski zvon. 638. Vode, Angela, 1941: Zofka Kveder: Izbrano delo. @enski svet, 1. 16–18. Knjige slovenskih pisateljic pri zalo`bi Belo-modra knji`nica 41 Trdina, Silva, 1936: Vida Jerajeva: Izbrano delo. @enski svet, 2. 68–70. Z. P. [= Zlata Pirnat], 1937: Ob razstavi slovenske `enske knjige. @ena in dom, 8. 316. @eljeznov-Kokalj, Marjana, 1932: Delovni program »Belo-modre knji`nice«. @enski svet. 305. @eljeznov-Kokalj, Marjana: Brezdomci. Ljubljana: Belo-modra knji`nica.