cf6''/c)kj

Izhaja
vsak drugi In četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino In dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj I
Štev. 23.	V Ljubljani, 14. oktobra 1897.	Letnik III.
Velevažna predloga.
Radikalni smo edino mi I — trdijo socijalni demo-kratje. Prav jim je odgovoril dr. Lueger v tem zasedanju državnega zbora: zdaj se ne grč za to, samo radikalni cepec vihteti, ampak za to se grč, kdo ima srce za ubogo ljudstvo in kdo stavi pametne predloge. Sicer pa so soc. dem. radikalni samo v tem, da rujejo, saditi pa nočejo in ne znajo. Podirati in ruvati zna pa vsak.
KrSčanski socijalisti stavijo pametne predloge, ki so ob enem do skrajne meje radikalni. Taka sta predloga dr. Kreka. Vsled liberalizma je delo izgubilo čast in pravice. Dr. Krekov predlog o preskrbljevanju delavcev v starosti in onemoglosti hoče radikaln'o, s korenino izruvati ono liberalno naziranje o delu ter vsaditi pravo, krščansko naziranje, ki pravi: delo je javen urad, in zato imajo delavci pravico do javnega varstva in javnega preskrbljevanja, kader onemorejo.
Predlog dr. Kreka in tovarišev, stavljen dne 25. sept. t. 1. v državnem zboru, ki meri na to, d a bodo delavci za čas onemoglosti in starosti preskrbljeni, so glasi:
»Varstvo delavcev se povsod spopolnjuje; zato je tudi v naši državi že zadnji čas, da se sklene in vvede zakon glede na preskrbljevanje delavcev za čas onemoglosti in pa starosti. Delo je javen urad; zato imajo delavci pravico zahtevati, da so preskrbljeni za čas, ko bi jim moči opešale, in da so varni, kadar opravljajo svoj urad, in da so sploh preskrbljeni v tisti meri, kakor to tirja njih važnost za skupnost. Preskrbljevanje delavcev za čas onemoglosti in starosti se mora zakonito vvesti: to zahteva krščansko naziranje o delu; vrh tega zahteva to zgled drugih držav (n. pr. Nemčije, drž. zak. z dnč 22. junija 1889), novi domovinski zakon in pa vedno pogosteje prehajanje malih obrtnikov in kmetovalcev v proletariat, Te misli nas silijo, da predlagamo :
Visoka zbornica naj sklene:
Vlada se pozivlje, da kar najproje predloži načrt zakona, s katerim se delajoče ljudstvo preskrbi za čas onemoglosti in starosti.
Zakon naj bo narejen po tehle načelih:
1.	Ustanovč naj se krajevne zavarovalnice, ki naj jih vodijo delodajavci in delavci sami; pri teh naj bodo delavci zavarovani.
2.	Zavarujejo naj se ondi vsi delavci, ki morajo biti zavarovani za čas bolezni, če neha tisto delo, zaradi katerega je moral biti zavarovan, naj pa ne neha pravica do rente, ampak naj ostane, če delavec hoče prostovoljno še dalje plačevati doneske.
3.	Mali obrtniki in kmetje naj imajo pravico, da se prostovoljno zavarujejo.
4.	Doneske v zavarovalnico naj plačujejo deloda-javci, zavarovanci, pa država. Doneski naj se plačujejo v stalnih obrok'h in naj bodo preračunjeni tako, da si zavarovanec zloži ž njimi izgovorjeno svoto.
5 čas vojaške službe naj se zavarovancu všteje, četudi mu tedaj ni treba plačevati doneskov; doneske naj ta čas plačuje država.
6. Določite naj se dve vrsti renti1
n) renta za čas onemoglosti, ko je zavarovanec nesposoben, da si kaj prisluži; ta renta naj raste od lota do leta, čim delj in čim več se plačuje;
b) renta, ki se izplačuje, ko je zavarovanec dosegel določeno starost; la štarostna renta naj bo od visna samo od kolikosti doneskov.«
Drugi prevažni predlog, ki ga je dr. Krek s tovariši stavil isti dan v drž. zboru, pa se tiče diurnistov, ki pišejo v državnih službah. Glasi se:
»Visoka vlada skleni:
Dninarski značaj diurnistov naj se spremeni, da bodo zanaprej stalni služabniki in zakonito naj se določi, kako naj se nazivljejo, nastavljajo, plačujejo in kako se jim plača zvišuje; zakonito naj se dalje določi njih službena pragmatika, disciplinarno ravnanje ž njimi in pa kako naj se preskrbljujejo v starosti sami, pa njih vdove in sirote; zato naj se spremeni zakon z dnč 19. aprila 1872 (R. G BI. Nr. 24) in ž njimi vred odpravi pavšalni sistem, ki je v rabi za vzdržavanje diurnistov.«
Nekaj drobtin iz državnega zbora.
Državni zbor se je sešel dne 23. kimovca. Surovi Nemci niso prišli nič boljši na Dunaj, nego so konec prejšnjega zasedanja odšli. Kmalu so pričeli rogoviliti, kričati, razbijati in psovati v zbornici, — vse po stari navadi. Tako državni zbor res še ni ničesar dovršil-
“►€3 190 £3t-*~
Večji del vsega Časa je porabil za to, da so opisavali razni govorniki škodo, ki so jo napravili viharji in deževje prošlo poletje; pri tem so govorili še o tisoč dru-zih rečeh, ki nimajo nič opraviti z imenovano škodo. — Vender pa je to kratko zasedanje zanimivo v več ozirih:
Dvoboj med Wolfom in ministrom Badenijem.
Nemški kričač Wolf vpije nad vsakim, kedor mu ni všeč in tako tudi nad ministrom Badenijem; nekoč je temu zaklical, da je njegovo postopanje »lopovstvo«. Badeni bi bil moral pač vedeti, da takega kričača besede nič ne pomenijo, toda spozabil se je v svoji jezi tako daleč, da je Wolfu napovedal dvoboj. Dne 25. septembra sta se streljala na pištole. Vsak jedenkrat sta vstrelila; 25 korakov sta si stala vsaksebi. Wolf je zadel Badenija v roko. Dvoboj je po božji in državni postavi prepovedan. Ce se fantje Btepč, so zaprti, visoki dvo-bojniki ali boljše pretepači so pa še v časteh zato. Dr. Lueger je po pravici rekel v zbornici, da kedor zagovarja dvoboj, zagovarja surovost in pobalinstvo. Badeni se je sicer spravil s cerkvijo in tudi cesar mu je odpustil, toda ali je še spbsoben za ministerskega predsednika, je drugo vprašanje. Sedaj je še minister.
Proračun za prihodnje leto.
Finančni minister Bilinski je predložil proračun državnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto. Proračunski odsek, v kateri je izvoljenih 48 poslancev, med njimi tudi dr. Krek, se bo pečal s tem proračunom in bo svoje sklepe predložil državnemu zboru, da o njih konečno sklepa.
Iz ogromne knjige, v kateri so podrobno popisani vsi nameravani dohodki in stroški, podajemo svojim bravcem nekaj važnejših mrvic:
a)	K ol i k o p o t r o š i naša država v j ed-nem letu? Za letošnje leto je bilo proračunjenih stroškov 690 milijonov 122 tisoč 259 gld., za bodoče leto je pa naračunil fiaančni minister 715,920.827 gld. Raz-merno največ se mora plačati za državne dolgove, — namreč 170,553.910 goldinarjev, in sicer samih obrestij 164,328.514 gld. Dolgovi, ki tlačijo našega kmeta, tlačijo tudi državo. Kapitalizem jo ima v svojih krempljih.
Državni zbor stane na leto 1,306.262 gold.; za skupne zadeve (za vojaštvo in za zastopnike po druzih državah) 122,656.440 gl. Vrh tega so proračunjeni stroški za dež. brambo na 24,072.681 gld. — Drugi stroški so večinoma za uradništvo.
b)	Kakšne dohodke ima naša država? Dohodki so proračunjeni za bodoče 1. na 719,900.282 gl. (za letos 690,132 696 gld.)
Svojim bravcem podajemo tu poglavitne davke, kijih plačuje delavsko ljudstvo; to so vzlasti nenaravnostni in monopolni davki:
Na žganje . . 33,800,000 gld.
»	vino in	mošt	5,400.000	»
»	pivo .	.	.	37,000.000	»
»	meso .	.	.	7,200.000	»
»	sladkor	.	.	33,465.000	»
od soli . . . 22,181.500 gld.
» tobaka . . 98,502 300 »
Carine za tuje blago se upa dobiti 52,067.653 gld. —• Zemljiški davek ima znašati 28,722.500 gld., dhvek od poslopij pa 31,164.600 gl. Pošta in brzojavi nosijo 47,205 580 gld. (stroški zanje znašajo 40,673.590 gld.) železnice pa 118,829.800 gld. (stroški 91,477.400 gld.) kosmatega dobička. — Vsi cesarski rudniki nosijo 7,518 200 gld., stanejo pa 6,966.716 gld.
c) Kaj obeta novi proračundelavskim stanovom? Iz navedenih številk se jasno razvidi, kako velika bremena nosijo delavski stanovi za državo. Torej imajo tudi od nje pravioo kaj zahtevati. V prvi vrsti je država dolžna p o d p i r a t i t i s t e , ki ji neposredno služijo. Poglejmo kako je ž njimi:
1.	Državni služabniki in diurnisti. Med državne služabnike štejemo tiste nastavljence v državni siužbi, ki imajo stalno mesečno plačo in pravico do pokojnine (n. pr. cestarji, uradni sluge itd.). Diurnisti so pa tisti reveži, ki v raznih državnih pisarnah delajo od danes do jutri brez stalnosti, brez vsacega preskrbovanja za starost. Obojim se zelo slabo godi. Ali ni n. pr. to krivično, da za svoje težko delo dobiva cestar po 18, k večjemu po 20 gld. na mesec ? Ali more izhajati uradni sluga s svojo pičlo plačo, po kateri mu često ne pride niti po 1 gld. na dan? In ubogi diurnisti 1 Po 30 gld. na mesec je pri njih že redka dobrota; zahteva se pa od njih, da delajo preko uradnih ur, da so lepo oblečeni in da znajo namestovati tudi uradnike. — Finančni minister se je deloma spomnil teh sužnjev v državni službi. Toda kako? — Ze vlani se je sklenil zakon, da se zboljšajo uradnikom plače. Minister je obljubil, da pri ti priliki, ko se to zgodi, dobč svoj priboljšek tudi državni služabniki in diurnisti. To bi bilo že nekaj, toda pogoji, ki jih je pri tem stavil minister, so žalostni. Za vse skupaj bi se potrebovalo okrog 20 milijonov gl. na leto. In za to hoče minister, da državni zbor uvede dve novi vrsti davkov: na prevoznino (transport) in na prodajanje sladkorja. Težko se bo dobila za davke, nižjemu ljudstvu tako krivične, večina v državnem zboru. Zato pa morajo ljudski poslanci zahtevati, da se vsaj za najnižje in najrevnejše državne uslužbence kaj stori. Višji uradniki lahko še čakajo, a ti, ki se borč z lakoto dan za dnem, ne morejo več čakati.
2.	Delavci in delavke v tobačnih tvornicah V proračun za zboljšanje delavskih plač je postavil minister
664.000	gld. Za zidanje in ustanovitev hiš, kuhinj, kopališč v njihovo korist je proračunanih 105.000 gld. V primeri z ogromnim dobičkom, ki ga ima država od tobaka, še bolj pa z ozirom na mučno delo in slabo plačo, je ta svota očitno premajhna. V podporo bolniških blagajen pri tobačnih tovarnah je namenjenih
17.000	gld.
3.	Rudniški delavci. Za Idrijo je namenjenih 26.000 gld., da se zidajo štiri hiše za delavska stanovanja, oziroma delavska spalnica s kuhinjo, kjer se bo dolila juha. Za zboljšanje delavskih plač in za več
19i £3K-
druzih stroSkov je preračunanih 98.008 gld. Pristaviti pa moramo, da govori proračun že o zboljšanih plačah; posebej še omenja, da se je tistim ocenjenim delavcem, ki so imeli doslej le za svojo osebo pravico do limito-vžitka, dala pravica za celo rodbino. Zato je za nakup in. dobavo blaga vštetih 25 052 gld. več, nego lansko leto (skupno 339.170 gld.) Iz tega smemo pač Sklepati, da ne bo vsaj za bodoče leto se nič z nameravanim odkupom limito-vžitka pri vpokojenih rudarjih, vdovah in sirotah. — Značilno je, kako skrbi država za rudniško Solo. Najmanjši uradnik-eleve ima po 700 gl. na leto; za ustanovitev vsporednice v 1. razredu je pa z učiteljsko plačo vred proračunjenih 391 gld.
Za Celje je namenjenih 4000 gld. za delavsko biSo, 1000 gld. za nakup sveta za take hiSe. O zboljšanju plač ni nobene besede v proračunu. Le 3000 gl. posojila za delavsko konsumno društvo pri tamošnji cinkarni je omenjenih.
V Rablju se sezida delavcem hiSa za 5220 gld.
Ča Se omenjamo, da je za obrtno nadzorstvo proračunanih 181,360 gld., smo do mala vso povedali, kar se tiče delavcev v proračunu. O preskrbnici za onemoglost in starost ni v njem niti besede. Obrtno nadzorstvo potrebuje bodoče leto 6160 gld. več, ker se ustanovč trije novi pomočniki obrtnih nadzornikov in jeden nov nadzornik 1. reda. Poleg tega se glavnemu obrtnemu nadzorniku, ki ima sedaj že 7000 gl. dohodkov, namerava dati Se 500 gld. — za pota. S tem bo seveda reSeno delavsko vprašanje.
4.	Malemu obrtu v podporo in pomoč je namenjenih 175 000 gld.; mej temi 40 000 gl. za posojila pridobitnim zadrugam. Bog daj, da bi slovenski obrtniki se že jedenkrat zgenili in se poslužili te državne dobrote. Ostalo svoto porabijo uradniki, uprava, strokovni tečaji (21.000 gld) Za Štipendije tistim, ki hočejo obiskavati te tečaje (za črevljarje, krojače, mizarje) je odločenih 18.000 gld. Za Štipendije obiskovavcem malo-obrtne dvorane v tehnološkem muzeju na Dunaju, kjer so razstavljeni razni stroji, stoji v proračunu 2O0O gld., za ptroje, ki jih nakupavajo obrtne zadruge v skupno rabo, 37.000 gld. — Iz srca želimo, naj bi tudi naSi mali obrtniki posegli po teh drobtinah bolj, nego so doslej.
5.	Za kmeta ima državni proračun najmanj. V obrambo proti trtni uši je določena smeSno majhna svota 250 000 gld. Samo kranjska dežela bi potrebovala veliko več. Za brezobrestna posojila, da se iznpva po-sadč po trtni uSi poškodovani vinogradi, je določenih 160 000 gld.
Ubogi dolenjski reveži, katerih mnogi nima dru-zega, nego opustoSen vinograd, od te za celo državo namenjene svote pač ne bodo mnogo dobili. Za kmetijske razstavo, za podpore pri zboljševanju zemlje in pri raznih poljedelskih strokah je namenjenih 1,005 000 gl. Iz te svote utegnejo dobiti kmečke zadruge kako podporo, če jim je ne odjč kak strankarsko zagrizen okr. glavar, oziroma deželni predsednik, kot se je že večkrat zgodilo. Proračun pravi: »Za 30.000, ozir. za 20.000
se je zviSala podpora za poljedelske pridelke in za živinorejo z ozirom na krepkejšo podporo zadrug, in sicer vzlasti takih, ki gojč poljedelski osebni kredit (torej menda pred vsem Rajfajznovih posojilnic. O. por.), ki pridobivajo za poljedelstvo potrebnih stvarij in ki razpečavajo poljedelske pridelke.
Po vsi pravici zahtevajo n a S e zadruge, da se država nanje ozira, ker v tem smislu delujejo.
Razven nekaterih kmetijskih Sol in poskuševalnic, ki jih vzdržuje ali podpira država, nimamo ničesar več povedati o državni skrbi za kmetijstvo. Svojemu najboljšemu sinu — kmečkemu stanu — je država le trda mačeha 1
Nekaj predlogov.
Predlogi v korist delavskim stanovQm, ki smo jih iz proSlega zasedanja našteli, so se v tem zasedanju večinoma obnovili. Za nas so važni vzlasti ti-lc, ki jih je stavil dr. Krek s podporo svojih tovarišev:
Predlog, naj se spremene bratovske skladnice
(dr. Krek in tovariši.)
Pokojninske (provizijske) blagajne pri bratovskih skladnicah nimajo sedaj nobene jednotnosti; v mnogih slučajih ne dajejo udeležencem zadostne preskrbnine in imajo zanjo mnogo kriv-c in ostij.
Zato predlagajo podpisanci:
Visoka zbornica skleni:
»Vlada se pozivlje, naj prenaredi zakon o bratovskih skladnicah in naj ga zbornici predloži.
Sklenejo naj se jednotna pravila, katerim se morajo prilagoditi vse bratovske skladnice. Za posamna podjetja se smejo vsprejeti le take podrobne določbe, ki niso v nasprotju s temi pravili.
Jeden del doneskov v pokojninske blagajne naj prevzame država.
Dalje naj se v jednotnih pravilih določi vzlasti
to-le:
1.	Poleg vdovsko in sirotske pokojnine naj se uvede dvojna pokojnina: a) za onemogle; ta pokojnina se računa po doneskih in po letih vplačevanja; najmanjša svota te pokojnme naj se tako določi, da zadostuje za življenje; b) za starost; ta je odvisna le od doneskov; do nje ima pravico vsak, ki je dosegel neko gotovo starost. Slučajne primanjkljeje naj pokrijejo podjetja.
2.	Vojaška služba naj se všteje v delavski čas; dotične doneske naj plača država.
Druga dva predloga glej na prvi strani I
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 36.—40. tednu 80 gld. 20 kr. za podporo svojim obolelim članom. — Društvu v podporo so darovali nastopni gg. dobrotniki, oziroma podporni člani: Fran Me ral a, barvar v Ljubljani, 1 gld., Fran Pavšner, krojaški mojster v Ljubljani, 1 gld-
~*+o 192
Bog povrni stotero in obudi mnogo posnemalcev, kajti zima se približuje in s tem večji pritisek na društveno bolniško blagajno.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je zadnji čas kaj pridno prirejalo shode po raznih krajih kranjske kronovine. Tako je priredilo dnč 19. septembra v spomin obletnice svojega obstoja izlet na Šmarno goro, kjer je opravil veleč. g. državni poslanec dr. Krek v ta namen službo božjo. Popoludne ob eni je bil javni ljudski shod pod Šmarno goro pri 2i-bertu, kjer je poročal g. dr. Krek o potrebi delavskih društev in g. Ziller pojasnjeval stanje slov. katol. delavskega društva. — Istega dne popoludne ob polu peti uri pa je priredilo društvo ljudski shod v Kropi, kjer je poročal č. g. dr. Krek o vrednosti človeškega dela. Govorila sta gg. Rakovec in Jakopič. — Dne 26. septembra je bil ljudski shod v Kamnigorici, na katerem je poročal č. g. dr. Krek o delovanju državnega zbora, g. Jakopič o bolniških blagajnah in g. Gostinčar o organizaciji in socijalni demokraciji. — Dne 3. oktobra je priredilo društvo ljudski shod pri Sv. Križu pod Litijo, kjer je govoril gospod Gostinčar o socijalnem vprašanju z ozirom na kmetski stan. Gospod Jakopič je opisal delovanje in sestavo državnega zbora, priporočal kmetijske zadruge in spodbujal navzoče poslušalce k skupnemu delu. Č. g. Pristov, ondotni kapetan, je kazal na petrebo katoliške zavesti pri volitvah. Mi potrebujemo deželne zavarovalnice proti ognju in nezgodam. Posamne privatne zavarovalnice odirajo ljudstvo, deželna bi to odpravila. Potem je g. Gostinčar stavil resolucije glede podpor po toči oškodovanim vinorejcem, dalje glede uravnave pravične kvote z Ogersko in zaradi zavarovanja delavcev za čas starosti in onemoglosti. Shod je bil kakor vsi drugi zelo dobro obiskan. — Dnč 10. t. m. je bil društven shod pri Ferlincu v Ljubljani. G. Gostinčar je govoril o podraževanju živil in o vzrokih podraževanja. Velekapi-talistična Spekulacija tlači tudi v tem oziru ljudstvo. Žitna terminokupčjja in borza naj se odpravi. V tem zmislu se je sprejela tudi resolucija. G. Finžgar omenja brezsrčnosti domačih pekov in mokarjev, ki dostikrat brez potrebe podražujejo kruh in živila. Peki naj bi imeli tarifo za kruh kakor nekdaj. G. Kregar pojasnjuje stališče in dogodke okrajne bolniške blagajne, omenja raznih neredov, ki se vršč pri blagajni na Škodo zavarovancev. Omenja tudi odloka mestnega magistrata, s katerim se je odvzelo poslovanje odboru in podredilo mestnemu magistratu, k' bode na stroške bolniške blagajne vodil nekaj časa posle. Govornik je predlagal protest proti tej magistratni odredbi, kateri se je jednoglasno vsprejel z ogorčenjem proti temu dejstvu. G. Gostinčar potem predlaga Se resolucijo na osrednjo vlado, v kateri se leta pozivlje kar najpreje mogoče predložiti zakon o zavarovanju delavcev za čas starosti in onemoglosti, v zmislu predloga poslanca dr. Kreka. Vsprejela se je tudi resolucija glede prepovedi javnega izvrševanja dela kaznjencev. Gosp. Kregar stavi predlog, da se doposlje krščanski slovanski zvezi peticija, v kateri se zveza pozivlje, da skuSa predložiti popravek zakona za bolniške blagajne,
tako da naj vsak ud, ako je bolan, dobi podporo vsaj jedno leto. Ker se ni nobeden več oglasil k besedi, je gospod Gostinčar pozival navzoče vstopiti v nepolitično društvo »Zveza«, kadar bodo pravila potrjena. Omenja tudi, da se bode zasnovala »gospodinjska Sola«, katere prvi občni zbor bode v ponedeljek dne 18. t. m. Pozivlje navzoče, naj se tudi tega zavoda vdeležč, ki ima namen koristiti delavskemu stanu. Udnina za celo leto znaSa jedno krono. Nato je zaključil shod s slava-klici cesarju in papežu. Shod je bil prav dobro obiskan.
Iz Krope. V nedeljo, dne 19. m. m., je bil za nas velepomenljiv dan, kajti ta dan je napravilo slov. katol. delavsko druStvo v Ljubljani pri nas javen ljudski shod. Potrebovali smo ga, kakor riba vode, zato se ga je pa tudi vdeležilo klub slabemu vremenu kakih 300 ljudij. Ob s/45 otvori shod gosp. Jakopič, pozdravi navzoče, jih opominja k redu, zatrjuje, da bo dobil vsak besedo, kdor ze zanjo oglasi, in predlaga č. g. župnika za predsednika, g. Fr. Šolarja za podpredsednika, in g. bogoslovca L. Arha za zapisnikarja. Z navduSonjem se je sprejel in pozdravil odbor. Nato povzame besedo gospod predsednik. Z navdušenimi besedami se obrne najprej do gospodov, ki so se potrudili iz Ljubljane, pozdravi jih prav toplo ter jim želi obilnega blagoslova. Tudi on opominja navzočo množico k redu in priporoča slučajno navzočim nasprotnikom, katerih pa ni bilo, naj bodo mirni ter prosijo besede, kadar bi se jim zdelo potrebno. Nato da besedo gospodu Rakovcu. — Imenitno je rešil g. govornik nalogo: »Naši prijatelji in nasprotniki.« Pričel je z liberalizmom kot izvirom vseh drugih današnjih zmot. L. 1848. so proglasili to svobodo, vsak sme početi, kar se mu poljnbi. Svoboda v krščanskem smislu je pač neprecenljive vrednosti, toda ta liberalna svoboda ni taka. Vzela je kmetom dom, bogati obrtniki so zginili, delavec je brez varstva in popolnoma zapuščen. V mračnjaškem srednjem veku, ko ta svoboda še ni vladala, bili so delavci v zadrugah, sedaj so pa padli med proletariat, prodani so tvorničarju na milost in nemilost. To žalostno stanje se kaže v delavskih plačah in delavnem Času. Tako je liberalizem škodoval v gmotnem oziru. Toda velika je tudi njogova škoda v moralnem oziru. Vrhunec liberalizma je namreč židovski liberalizem. Židje so si znali pridobiti kapital z izsesovanjem delavca in obrtnika. Preskrbovali so mu sami hrano in stanovanje; ker je bilo pa vse tako slabo, propadale so družine. Koliko družinskih očetov si je že v takem obupu vzelo življenje! Kriv tega je liberalizem, ta v vsakem oziru napačna svoboda. Torej proč z liberalizmom in njegovimi glasili! — Drugi sovražnik, ki je hči prvega, je socijalna demokracija. Ta je zvita, ker jo vodijo židje. Dela se rešiteljico človeške družbe, zlasti delavskega stanu, toda to ona še biti ne more. Vera je zasebna stvar, ostane naj v cerkvi, tako kvasijo. Kam s tem pridemo, to si vsak lahko misli. — Kar je tvoje, to je moje. Torej le delimo, bomo yideli, kam pridemo. Koliko časa bo obdržal zapravljivec svoj del? Ne ostaja nam druzega v socijalno-demokratični državi, kakor vedno deljenje. Zvezo med možem in ženo socijalna demokracija popoloma raz.
~*0- 193 £3h«-
trga. Vse naj bo skupno, tudi žena. Kam pelje ta nauk! Vidimo tedaj škodo, ki jo dela človeštvu socijalna demokracija. Ona zaslepi svoje pristaše tako, da slepo delajo vse le s silo, pot prošnje je socijalnemu demokratu neznana. Socijalna demokracija torej ni za nas, zato jo sovražimo! — Tretji naš sovražnik je bil prejšni državni zbor, ki ni prav ničesar storil za delavce. Zaman so klicali milijoni na pomoč, kapitalistom se je pa dalo precej pet milijonov, da so ložje prodajali sladkor v tuje države. Manjkalo je v državnem zboru pravih krščanskih mož. — Zato je naš prijatelj: krščanstvo. Tu je delavčeva rešit v 1 Ljubi bližnjega kakor samega sebe! če ta zakon speljemo v praksi, potem bo delavec prost verig, v katerih zdihuje zdaj. Govornik opisuje dalje delovanje krščanstva v prvih časih, v srednjem veku in sedaj ter pride na zadnje na krščanska društva. Tu opominja v izbornih besedah k vstrajuosti, ker ima vsaka nova reč nasprotnike, a ti vtihnejo, če vidijo vstrajnost. Dobre tri četrti ure je gospod govornik govoril, a govor je prenaglo minul, še bi ga bili poslušali! — Nato nastopi g. Jakopič, dh še nekoliko brc socijalni demokraciji ter posebno povdarja avktoriteto in pokaže, da med delavci zastonj iščeš žida. Potem preide na državni zbor in nam poda njegovo sliko. Obsoja obstrukcijo in obžaluje so-cijalne demokrate, ki so to'iko k njej pripomogli. Omenja pogodbe z Ogersko in davke, kar bodo obravnavali sedaj v državnem zboru in želi, naj bi se ta naloga poslancev pravično rešila. Nazadnje z navdušenimi besedami priporoča organizacijo ter vabi poslušalce, naj se trdno in neustrašeno oprimejo katoliškega delavskega in konsum-nega društva. Tri četrti ure je že govoril g. govornik, kar nastopi navdušeno pozdravljen č. g. drž. poslanec dr. Krek. Gospod predsednik ga predstavi občinstvu in ga toplo pozdravi. Gospod doktor nato povzame besedo ter opiše državnozborsko delovanje. Rekel je, da državni zbor ni storil ničesar, razun, da je sklenil pogodbo z Bolgarijo, kar je pa za nas skoraj brez pomena. Naredil pa zato ni ničesar, ker se zdi, da poslanci niso zato na Dunaju, da bi kaj storili, ampak da vlečejo mastne plače. To se vidi, ker pri blagajni ne manjka nikogar, kadar se pa gre za kak važen predlog, se pa mora telegrafirati po vsem svetu, da se bobnajo skupaj. In sedaj ta obstrukcija! Vzrok njen je, ker se maje stališče nemškim liberalcem in liberalizmu sploh. Ta boj je začel na Dunaju Lueger, ki je v narodnostnem oziru zašel sicer na napačna pota, ki pa dobro bije na pete liberalizmu. Toda na Dunaju poslanci v sedanjih razmerah še nič storiti ne morejo. Tu se kuha za vse jednako, Nemci iz Sle-zije so pa kuharji. Kaj bodo torej ti storili za delavca, ker njegovih teženj ne poznajo, delavcev samih pa v zboru ni 1 Koliko pa je poslancev, ki bi študirali predloge; seveda potem zabavljajo, ko vidijo posledice takih postav 1 Pametno bi bilo torej, da bi se dalo več pravic deželnim zborom. Tu bi se razmere res študirale in poznale, zlasti če bi bili delavci združeni v zadrugah. Dobiti se mora splošna, direktna in tajna volilna pravica. Torej državni zbor ni storil ničesar, pač pa naredil sramoto vsem državnim zborom, ker v nobeni beznici se
ne more goditi grše. Kaj pa sedaj? Badeni bo z unimi pomežikoval, nam pa nič obljubil in tako bo ostalo pri starem. Toda ljudje so z nami in če noče biti Bađeni, naj pa gre. Napaka je pa ta, da državni zbor nima vpliva na vlado in uradnike. Vlada bi morala biti služkinja državnega zbora, ker gotovo je oni več, ki postavo da, kakor pa listi, ki le gleda, da se izpolni. Nato gosp. poslanec našteje svoja načela in konča svoj krasni in razumljivi govor tako-le: »,Klikal1 bom, pridobival tovariše, vse bom storil, ko grem na Dunaj, vi pa delajte doma, združujte se in nikar ne tožite, ampak zahtevajte pravico!« Po tem preimenitnem govoru se zahvali gosp. predsednik govornikom za trud in bodri navzoče, naj delajo tako, kakor so jim gospodje govorniki naročili, nato pa zaključi zborovanje s slava-klici na papeža in cesarja. Ko so naši pevci zapeli še lepo pesem, bilo je zborovanja konec. Bog daj obilnega blagoslova in povrni vsem, ki so kaj storili v prospoh shoda, zlasti pa gos. podom govornikom!
Železničar.
Železniško vprašanje v Švici. Narodni svčt švicarski se je posvetoval dne 7. oktobra o predlogi, ki zahteva,'naj se^stranske progejaazaj kupijo, ter je sprejel to-le določbo: »Zavezni s\čt je pooblaščen, če mu pritrdi zavezni zbor, kupiti druge železnice, razun peterih včlikih, če nakup ne tirja neprimerno velikih žrtev. Zaveza bode pospeševala razvoj železniških prog s kupovanjem in zidanjem še drugih železnic, o čemer pa se mora vsakokrat skleniti zavezin zakon.«
Državni proračun železniškega mi-nisterstva za leto 1898. Stroški so proračunjeni za prihodnje leto več na 2,550.790 gld. Vzrok večjih stroškov je deloma osrednje vodstvo s 53.000 gld., ki jih je treba, kakor pravi poročilo ministrovo, ha rovaš zapisati zlasti povišanju rubrike »pridobninski davek« vsled novih davčnih zakonov, in pa na rovaš »doneskov za človekoljubne naprave«. — Naslov »Uprava državnih železnic« zahteva več 2,660 590 gl., ki se sestavljajo iz večjih stroškov v ordinariju s 5,678 770 gld. in manjših v ekstra-ordinariju s 3,318.180 gld. Večji stroški v ordinariju so posledica novih prog in ker se je vsled teh in vsled večjega prometa pomnožilo osobje, stroški za pisarne, za vozove. Zdatno se je morala zvišati tudi 8vota za naprave na postajah, v korist prometne varnosti. Dohodki znašajo, kakor je že na drugem mestu poročano, več 5,023.540 gld, ki so se proračunali zlasti iz zvišanja dohodkov od uprave državnih železnic (4,562 280 gld.) in pa vsled tega, ker so prirastle nove proge ter se pričakuje večji osebni in tovorni promet. Tudi se je delež države pri čistem dobičku cesarja Ferdinanda severne železnice proračunil višje za 300.000 gl.
194 G+-*~
V budgetu za 1. 1898 je slednjič zaznamovan znesek
1.846.100	gld. kot dohodek iz delitve kupnega vplačila o. kr. priv. južne železnice. Več let je namreč tekla pravda mej državno upravo in železniško družbo glede povračila kupnega ostanka za črto Dunaj-Trst v znesku 30 milijonov gld.; in ta pravda se je stekla dne 24 fe-bruvarija 1897. Vsled odloka razsodišča so se vršili obračuni do 1. 1880 nazaj pa do vštetega I. 1896 in so dohodki z obrestmi vred deponirani pri c. kr. državni osrednji blagajni. Nato se je zvršil s kr. ogersko vlado drgovor, da se deponirana svota razdeli podobno kakor 1. 1882. Na našo polovico odpade delež okroglih
1.846.100	gld.
Razvedrilo.
Iz Gradca.
Ako pogleda Slovenec izza svoje ožje domovine malo po mestih, vidi, da je drugodi položaj ljudstva še mnogo slabejši, nego pri nas. Gradec je meeto, katero sestoji na videz iz samih bogatinov, grcfov, baronov itd. Toda, ako zaideš v one dele mesta, kjer ne stojijo visoke, pozlačene palače, temveč nizke hišice, zapazil bodeš, da ima beda tudi v tem mestu svoj sedež. Sem pa tje vidiš po lepi široki cesti, kjer mrgoli same gospode, tudi revno proletarsko mater, — boso, v naročji otroka, ali pa obuto v čevlje, ki vsak čas razpadejo. Da, ne samo v Ljubljani, temveč tudi po večjih mestih je doma revščina in še večja, nego pri nas. Pri nas je tudi revščina, toda slovenski delavci imajo povprek še vedno ono mazilo, ki lajša revežu bedo in to je — oni imajo še — vero. In vera, slovenskemu ljudstvu tako priraščena in doslej še ne do cela izruvana, — ta je v Gradcu v ozadju. Ako greš opoludne po cesti, kjer drvi četa delavcev domov, ne bodeš opazil, da bi snel kdo klobuk z glave. Ali pred cerkvijo se istotako nihče ne odkrije. Seveda .gospoda — od te še misliti ni kaj takega l
A da je tudi bedno ljudstvo se navzelo tega duha, to je zanj škoda, neizmerna škoda. In vse to je pro-vzročila socijalna demokracija.
V Gradcu ima socijalna demokracija svoje gnjezdo za Štajersko, od koder izhaja vse zlo po deželi. Seveda ima pa tudi rodovitna tla za svojo rast. Nemški nacionalizem in šovinizem je med buržoazijo razširjen do skrajne meje. Na vsakem oglu lahko vidiš, kako zajema svoje prepričanje in naziranje v politiki in veri in narodnosti postrešček ali pa izvošček iz „Graške Tages-pošte«, ki stoji na istem stališču, kakor židovska »Dunajska Nova Preša«. — »Graškega Volksblatta« nisem opazil še med ljudstvom, ne v gostilni ne drugodi. Ta list je jedini do cela pošten, katoliški in pravičen list, pravičen Slovanom in revežem.
Za volitve je bilo strašno v Gradcu. Ljudstvo je bilo tako zaslepljeno od socijalne demokracije, da je kar divjalo proti vsemu, kar je nam svetega. Ako se je prikazal duhoven na cesto, prenašati jo moral zabavljice
in nesramne opomnje in zlobne grožnje celo pot. In ako je kak Slovenec zinil slovenski na cesti, se mu j? takisto godilo.
Dr. Gutjahra, katoliškega kandidata, so iskali tol-poma v njegovem stanovanju, da bi ga s pestjo obdelali. Mož se je moral skriti v neki tuji hiši, da je unesel življenje, — Vse je rudečkarskega duha, ki je sovražen veri in preti nam Slovanom s poginom, ker je v bistvu nemško-nacijonalen. (Primeri naslednjo stran 1 Op. ur.)
Učiteljstvo je na Štajerskem, kar je nemškega, — socijalno-demokratično. In zato ni čuda, ako se ta strupena zalega razširja po Štajerski tako hitro.
Toda med tem rudečim vrtincem plava čolnič, mal a trdno stesan, — peščica krščanskih socijalistov. Da, ne more se reči, cel Gradec je rudeč, ne; čast onim možem, ki imajo toliko poguma, toliko požrtvovalnosti in značajnosti, da pokažejo svoje versko prepričanje s tem, da vstopijo v katoliško delavsko društvo! — To društvo je v Gradcu in ima več bratov po deželi raztresenih. Šteje sicer malo mož, a ti so možje! Nedavno so imeli svoje zborovanje v hiši katoliških mojstrov. — Milo mi je bilo pri srcu, ko sem videl, kako se ti možje zaničujejo zato, ker spolnujejo svojo dolžnost.
Imeli eo zborovanje v nedeljo, združili so je s slovesno službo božjo v hišni kapeli. In popoludne so imeli blagoslov in pridigo, potem pa zborovanje. Med tem pa je vrvelo ljudstva na cesti, ob kateri stoji hiša, proti »Industriehalle«, kjer zapravlja denar na zabavah, pijači itd. (To zabavišče je v popolni posesti socijalne demokracije ; ondi se zabava, prireja shode itd.) Katoliški delavci pa so poslušali med tem okrožnico sv. Očeta, delavskega papeža. Vsak posameznik se mi je zdel junak, ki nasprotuje svetu in njegovim krivim nazorom.
Seveda zasluge za to, da je tudi katoliško delavstvo v Gradcu, imajo možje, ki pretrpijo mnogo grenkega za svoje blagonosno delovanje. To so možje duhovniki.
Bog daj, da bi obrodilo njih delo mnogo sadu med ljudstvom, da bi ti kat. delavci dobili še več, mnogo več, čedalje več pristašev in da bi izumrl rod rudečih sodrugov 1	S.
Drobtine.
(Naročnikom!) Z mesecem listopa-dom bi se imel začeti četrti letnik našega lista. Da pa vstrežemo splošni želji svojih naročnikov, naj se z novim letom pričenja novi letnik, smo sklenili do meseca grudna izdajati list še kot tretji letnik. Zato ne zahtevamo nobenega povračila; pač pa prosimo stare naročnike, ki so za letos na dolgu, naj nam čim najpreje poravnajo zaostalo naročnino. Pričakujemo pa, da tisti, ki spoznavajo potrebo in pomen našega lista, in ki kaj vzmo-rejo, s krepko, gmotno in duševno podporo pomagajo našim svetim namenom. Vsem tistim
gg. naročnikom, ki še dolgujejo za tekoči letnik, pošiljamo z današnjo številko poštne nakaznice in jih prosimo, da čim najhitreje poravnajo naročnino, da moremo list redno pošiljati, sicer smo primorani pošiljatev prekiniti.
Uredništvo.
Strankarski shod socijalne demokracije v Hamburgu Od 2. oktobra t. I. trajal je več dnij. Bilo je navzočih 250 zastopnikov. Tudi avstrijska socijalna demokracija je poslala dva. O tem shodu si hočemo zapomniti tri reči: 1. Nemški sociji ne trpe zraven sebe nobene druge narodnosti. Ko je Poljak Morawski (iz Berolina, zastopnik poljske socijalne demokracije,) zahteval agitatorjev, ki bi -bili zmožni tudi poljščine, in ravno tacega državnega poslanca za poljske kraje, odgovoril mu je tajnik shoda Pfannkuch, da so Nemci, prebivajoči med Poljaki, bolj inteligentni, in da so jim Poljaki hvalo dolžni. In sklenil je svoj govor z besedami: »Mi ne poznamo poljskih sodrugov v nemški socijalni demokraciji in ne bomo nikakor pustili, da bi pri nas v Nemčiji nastala kaka jezikovna zmeda, kakor jo imajo, žal! avstrijski Bodrugi radi tamošnj ih razmer.« To je dovolj jasno in glasno! Sociji so za las taki kot drugi nemški liberalci ; oliko imajo samo oni, razum samo oni, narodnost gospoduj samo nemška I Vsa njih mednarodnost je --* velik »švindel«! Sedaj vemo, kaj nas čaka v prihodnji vaši državi! Rekli nam boste : »Mi slovenskih sodrugov ne poznamo . . . Nemci smo inteligenca . . . Padite pred nas na kolena ter nas zahvalite, če vas vzamemo za hlapce . ..« Pfannkuchu so na shodu pritrjevali. To je pribito! Kaj ne, vera vam je privatna reč, narodnost pa mednarodna ? Ba 1 Vere — nobene, narodnost pa samo — nemško! 2. Poslanec Bebel je rekel: Socijalna demokracija ni — »Geschiiftspartei«. To vedo najbolje njih plačani agentje. 3. Liebknecht je rekel: Ne maramo več taktike fraz, marveč dejanja. -—Do sedaj so bile torej res — sams fraze ! Pričakujmo torej — dejanj!
Socijalistična jednakost. Kakor poroča »Reichspost«, se je dnč 23. septembra pred državno zbornico na Dunaju prikazala zelo krasna podoba prihodnje aristokra-tične države. Med vrvenjem ljudi pripelje se elegantna kočija, v njej sedi eleganten gospod v elegantni opravi in z elegantnimi rokavicami na elegantnih aristokratično modernih rokah. Poleg njega sedi elegantna [gospa, obdana z vso eleganco moderne—pardon, prihodnodohne aristokratinje, ki spremlja svojega soproga v državno zbornico, — morda da ga tam iz kake galerije vspod-buja k vstrajni obstrukciji in mu diha poguma k boju. Na kozlu kočije je sedel seveda kočijaž, ker sicer bi ne imel kdo voditi konj, poleg kočijaža pa— strežaj v 1 i v r e j i (obleka, kakoršno nosijo strežaji grofov in knezov). Pač prakrasna slika jednakosti vseh ljudij! In ta srečni mož v elegantni opravi poleg elegantne gospe in strežaja v livreji je sodjalno - demokratični poslanec Dašinski. Radovedni smo, kaj porečejo k temu socijalno demokratični poslanci, ki ne pripoznavajo gospodov in
ne hlapcev. Kaj bi rekli socijalni demokratje, ko bi imel dr. Krek strežaja v livreji? Ia venar trdijo, da je kapitalističen poslanec, pa si do sedaj še ni pomogel tako daleč.
Nemška izzivanja — slavnost „Siidmarkischer Sangerbunda v Ljubljani. Po vsej Avstriji napenja nemštvo skrajno sile proti Slovanstvu. Slovanom pravična večina v državnem zboru jih bOde in ni ga dneva, da ne bi oholi Nemci protestirali proti pravicam, katere si Slovani nadjamo pridobiti od sedanje večine. Na vseh koncih in krajih demonstrujejo: kjer so v večini, dejanski napadajo slovanske manjšine, kjer so pa v manjšini, nas pa na tak način izzivajo, da si je težko ohraniti mirno kri. Ni dovolj, da nam prihajajo s Koroškega in Štajerskega dan za dnem tužne vesti, kako Nemci ondi stiskajo naše slovenske brate, ni dovolj, da so na celjski slavnosti napadali Slovence s kamni in gnjilimi jajci, sedaj hočejo priti dne 31. oktobra v našo slovensko Ljubljano izzivat nas in proglašat, da bela Ljubljana še ni za Nemce izgubljena. Kranjski, koroški, štajarski in primorski Nemci in nemškutarji osnovali so neko nemško pevsko zvezo (»Siidmarkischer Siiogerbunđ«) in ta zveza bo dne 31. okt. t. 1. zborovala v Ljubljani. Na to slavnost bodo zbobnali Nemce iz vseh avstrijskih krajev in morda celo iz Pruske. Slovenska ušesa naj bi ta dan mirno poslušala, kako se bo v središču Slovenije prepevala »Die Wacht am Rhein«, kako si bodo prisegali, da nas — ki smo po njihovem mnenja pleme »nižje vrste« — morajo podjarmiti. Slovenski krščansko-socijalni delavci smo proti tej velikonemški demonstrac ji na shodu v Vodmatu slovesno protestirali. Mi vemo, da v tem nismo osamljeni, da je v tej zadevi za nami vse slovensko ljudstvo na Kranjskem! Z ozirom na javni red in mir nadejamo se, da bo slavna deželna vlada kranjska upoštevala naš protest. Slovenski krščansko-socijalni delavci bomo vsikdar zvesti Čuvaji slovenskega značaja naše Ljubljane, v katero naj nas Nemci ne hodijo izzivat !
Čast usmiljenim sestram! Ruski slikar Vereščagin popisuje v osmem zvezku mesečnika »Pustite orožje« svoje dogodljaje v turško-ruski vojni in sodi pri tem o delovanju usmiljenk tako-le: Morem reči, da so se pokazale usmiljenke kot prave junakinje. Vse, brez izjeme, bile so neutrudljive, stanovale so revno in mnogo skupaj, jedle so v naglici, da bi česa ne zamudile, in nikdar niso bile nevoljne. Po premirju jih je umrlo mnogo V8led slabosti in vročiuske bolezni. Zdravniki so pešali, usmiljenke nikdar. Onemu, ki je bil na več mestih ranjen, se je bližal zdravnik le s smodko v ustih, dočim je usmiljenka bila sklonjena nad revežem toliko časa, dokler ni vsega umila in obvezala. In koliko morajo tolažiti, pomirjevati, spravljati, koliko pisem morajo pisati in čitati, preskrbeti dohodke in plačevati stroške.«
Leon XIII. in krščanski socljalisti. Zidovsko-libe-ralno časopisje je res mojstersko v obrekovanju krščanskih 80cijalistov. Kadar vse obrekovanje nič ne pomaga, hoče svet prevarili z lažmi, ki so podle pod vsako mero. Tako so zaičšli pred kratkim židovski listi trobiti v svet,
čeS, sveti oče sam je nasprotnik krščanskih socijalistov. Dokazov za to nesramno laž niso navedli nikakih. Seveda za njimi je moral pricapljali tudi »Slov. Narod«, ki je to laž posnel po dunajskih židovskih listih. Resnica je, da je papež Leon XIIL velik prijatelj in zaščitnik pravega krščanskega socijalizma in je baš zadnje dni celo patra Stojalovskega, ki je res predaleč zašel in se premalo zmenil za avtoriteto cerkve, zopet vsprejel v naročje svete cerkve.
Izlet in romanje na Brezje je bila napravila katoliška delavska,, družba idrijska đnć 22. avgusta t. I. Žal, da se ljudskega shoda na Brezjah niso mogli vdeležiti.
V Železnikih so osnovali po velikih zaprekah dnč 21. septembra t. 1. konsumno društvo, ki šteje že 150 članov. Pozdrav! Pogumno naprej!
Slovenskim vinogradnikom bode jako dobro došla knjižica » P e r o n o s p e r a «, ki jo je ravnokar izdal g. Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem; stane 10 kr., več skupaj še ceneje. Poučuje, kako treba zdraviti trtno bolezen.
Prenočišča v Parizu. V 14. pariških prenočiščih je tekom leta 1896. prenočilo 144 037 oseb, ki so bili brez vsakega stanovanja. Mej možkimi so bili največ zastopani dninarji, izmed žensk pa delavke. Pa tudi drugih stanov se ni manjkalo. V zapisnikih onih, ki so bili brez svojega stanovanja in so v javnih prenočiščih iskali zavetja, nahajamo 246 učiteljev, 168 pisarjev, advokatskih in notarskih, 35 glasbenikov, 120 igralcev, 18 dijakov in 5 časnikarjev.
Za dom delavskih stanov!
C. gosp. Anton Verba j s, župnik v Kamni CJo-rici, 5 gld. — G. Anotn Mencinger, livar na Savi, 1 gl. 50 kr. *— Cč. gg. konkurentje 6 gld.; dobra kupčija 1 gold. 62 kr. — G. Fran Pavšner, krojaški mojster v Ljubljani, 1 gl. — Bog plačaj in obudi mnogo dobrih src!
Krojaškega pomočnika,
Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. 6
sc priporoča obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, 1 e p i h 'platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejše platnice. Prevezava misale. Priporoča platnice za Pleteršnik-Wolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.
.*^*^*:*^*Ts t t ^ s
Josip Cvetrečnlk,
sobni slikar
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
•24—18	sto priporoča.
' r ' '	-- ..... ...—t 1 ! . -
ki je sposoben za fina dela, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški mojster v Novem Mestu.
Zahvala.
Za mnogoštevilno dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše preljubljene in nepozabne hčerke
Valentine
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno za darovane krasne vence, in sploh vsem, kateri so se udeležili sprevoda ljubljene rajnce k večnemu počitku.
V I d r i j i, dnč 6. oktobra 1897.
Žalujoča rodbina Traven.
1
H	Vsak
kdor ljubi okusno kavo. bože zdrav ostati in si kaj prihraniti.
&
&
C>
c)
c)
$>
&
d
b
&
Prihodnja številka Glasnika izide 28. oktobra.