GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO X. LJUBLJANA, MAJA 1969 ŠTEVILKA 5 Nasi najb poroštvo za uspeh NOVI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na svoji 1. redni seji delavskega sveta z dne 23. 4. 1969 so bili člani DSP seznanjeni s potekom in rezultati volitev v DSP, ki so bile 9. 4. 1969. Novoizvoljeni člani DSP so: PE FI: Danilo Pečar, Marjan Trobec, Leon Tanko, Mirko Pirih, Milan Zupan, Jernej Sitar, Vinko žibert, Roudi Karel, Lavoslav Sotenšek, Mate Lemič PE MO: Alojz Berginc, Janko Fonda, Martin Fine, Boris Kalčič, Zvonimir Volf and, dipl. inž., Ivan Polajžar, Josip Klobučar PE VET: Viljem Markuš, Kostja Dolinar, Jože Kolenc, Viktor Vidovič P E PK: Marko Celarc, dipl. inž., Milan Šibelja, Jože Šparem-blek Di r.-S-DR-KS-EASTC: Miro Sta-lovsky, Leopold Velkavrh, Matej Gelemanovič, Ivan Prijatelj, Dragotin Kapko FRS-kom.s.-NB-PRS: Niko Kne- ževič, dipl. inž., Tončka Sme-rajc, Franc Tajnikar TS-SK-PTO-TPD-CTB: Rudi Jesenšek, Ivan Torkar Za predsednika delavskega sveta podjetja TZ l.itostroj je bil izvoljen ANTON PAPEŽ iz PE VET, za namestnika predsednika delavskega sveta pa NIKO KNE-žEVIČ, dipl, inž. iz PB. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: 1. Viktor Nolimal, dipl. inž. — PE FI 2. Ivo Cajhen, inž. — PE FI 3. Kosta Da Damos, dipl. inž. — TS 4. Maks Kričej — PE FI 5. Jože Marenče, dipl. inž. — PE FI 6. Jelka Babšek, dipl. inž. — SK 7. Mihael Bedina, dipl. inž. — PE VET 8. Anton Kovič, dipl. inž. — PE MO 9. Jože Levstek, inž. — CTB 10. Jože Lisjak, inž. — PRB Za namestnike članov upravnega odbora so bili izvoljeni: L Avgust Martini — PE PK 2. Janez Barlič. inž. — PE VET 3. Vinko Kabaj — TPD 4. Franc Kovač — FRS 5. Jože Šturm, dipl. inž. — PB 6. Milan Špolar, inž. ■— FRS 7. Anton Jeretina — NB 8. Viktor Pogačnik — MO 9. Ludvik Šarf — PRB 10. Vlado Gerdina — FI Na predlog kadrovske komisije je delavski svet imenoval naslednje komisije: Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Anton Erman — predsednik PB 2. Josip Klobučar — namestnik PB 3. Karel Korošec — S 4. Jernej Mlinar — FI 5. Janez Virag — PK 6. Anton Hanc — MO 7. Alojz Plaznik — VET Komisija za izobraževanje: 1. Milan Zupan — predsednik FI 2. Marjan Miklavčič — namestnik VET 3. Vlado Krošelj — MO 4. Ivan Pavšelj — PB 5. Bruno Seme — PTO 6. Andrej Fonde — PK 7. Aleksander Kompoš — MO Komisija za prevzem in izločitev osnovnih sredstev: 1. Jože Lisjak, inž. — predsednik PRB 2. Rudi Jesenšek — namestnik TPD 3. František Dvoržak — CTB 4. Anton Papež — VET 5. Janez Černak — FI 6. Jakob Žakelj — FI 7. Viktor Vidovič — VET Komisija za higiensko, tehnično, požarno varstveno zaščito: 1. Marko Celarc, dipl. inž. — predsednik PK 2. Alojz Berginc — namestnik MO 3. Ciril Venika — S 4. Avgust Kočar — MO 5. Emil Preskar — PK Komisija za pohvale in odlikovanja: 1. Zvonimir Volf and, dipl. inž.— predsednik MO 2. Ivan Polajžar — namestnik MO 3. Dana Berčič — KS 4. Ludvik Šarf — PRB 5. Anton Peroci — VET Komisija za izrekanje ukrepov: 1. Viljem Markuš — predsednik VET 2. Milan Seme — namestnik S 3. Matej Gelemanovič — S n a m e s t n i k i: 1. Milan Keržan — KS 2. Franc Ušaj — SK 3. Jože Jambrovič — PK DRAGI TOVARIŠ TITO OB TVOJEM 77. ROJSTNEM DNEVU TI ŽELIMO, DA BI ŠE NAPREJ TAKO USPEŠNO VODIL NAŠE NARODE NA POTI V BOLJŠE ŽIVLJENJE IN SE DOSLEDNO BORIL ZA MIR, ENAKOPRAVNOST IN PRAVIČNOST NA SVETU KOT DOSLEJ. PRAV TAKO TI VSI IZ SRCA ŽELIMO MNOGO ZDRAVJA, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN SREČO. DELOVNI KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ V LJUBLJANI t********************************************** Slavje v Zlatoličju 26. april — ves sončen in lep — bo v zgodovini slovenske energetike ostal zapisan z zlatimi črkami. Tega dne je maršal Tito prerezal trak naše trobojnice in tako slavnostno odprl novo elektrarno ZLATOLIČJE, ali kratko SD-I, kot smo jo imenovali z delovnim naslovom vsa leta gradnje. Tudi Litostrojčani smo se udeležili tega slavja, saj smo tako pri dobavi kot tudi montaži strojne opreme za to naj večjo slovensko elektrarno prispevali v resnici pomemben delež. Kot pri redkem objektu doslej se je prav pri SD-I pokazalo, kako lepe dosežke in tehnične rešitve lahko prinese tesno sodelovanje investitorja s proizvajalcem, zaupanje v sposobnosti domačega človeka in pametno, rokovno usklajeno vodstvo gradnje, izdelave opreme ter končne montaže. Marsikateri vprašaj je stal na projektnih risbah, prenekateri še v samih delavniških načrtih — neznanke, ki niso dale spati projektantom, konstrukterjem, tehnologom ... Ste videli turbinski tekač, njegovih skoraj 6 m premera in 120 ton jekla? In razbremenilnik — tega je treba videti pri delu! In vendar so bile vse ovire: tehnične, materialne — da, celo finančne, premagane in prva kanalska elektrarna v Jugoslaviji obratuje v veliko zadovoljstvo vseh, ki jim je potreben njen proizvod, še posebej pa v zadovoljstvo njenih duhovnih očetov in tistih mnogoštevilnih neimenovanih, ki so kakorkoli sodelovali pri graditvi tega giganta. »Ad multos annos« kličemo sicer ljudem — zakaj ne bi tako še glasneje zaklicali to pot naši znanki v Zlatoličju? Mnogo znoja, skrbi in neprespanih noči ji Novi upravni odbor Na skupni seji starega in novega UOP z dne 28. 4. 1969 so člani UO ob konstituiranju novega upravnega odbora izvolili za predsednika UOP Antona Koviča, dipl. inž. iz PE MO, za namestnika predsednika Jožeta Marenčeta, dipl. inž. iz PE FI. UOP je imenoval naslednje svoje komisije v sestavu: Pomlad je prišla — (foto: Tone Erman) KOMISIJA ZA GOSPODARSTVO 1. Viktor Nolimal, dipl. inž. PE FI predsednik, 2. Andrej Voj e, dipl. inž. — PE MO namestnik, 3. Avgust Klemenc, inž. — PE MO, 4. Kosta Da Damos, dipl. inž. — TS, 5. Jakob Krek, dipl. inž. — PE MO, 6. Mihael Bedina, dipl. inž. — PE VET, 7. Janez Barlič, inž. — VET, je bilo posvečenih, pa tudi veliko ljubezni, take tihe, ki raste iz dolgotrajnega poznanstva in čustvene nevezanosti... »Ad multos annos« torej, SD-I! Dokazala si, da zaslužiš sestro — to bi bilo tebi in tvojim graditeljem šele pravo »Zlato odličje« ... ETO 8. Marko Celarc, dipl. inž. — PE PK, 9. Boris Klemenc — FRS. KOMISIJA ZA KADRE 1. Maks Kričej — PE FI predsednik, 2. Franc Jevnikar — komerc. s. namestnik, 3. Janko Kopač — PTO, 4. Ivan Bokal — PE FI, 5. Stane Kocjan — PE VET, 6. Emil Vogrič — PE VET, 7. Zvone Volf and, dipl. inž. — PE MO KOMISIJA ZA TEHNIČNE IZPOPOLNITVE 1. Anton Levstek, inž. — CTB predsednik, 2. Milan Zavadlav, dipl. inž. — PRB namestnik, 3. Ludvik Šarf — PRB, 4. Jože Gluhodedov — PE FI, 5. Franc Žmahar — TPD, 6. Drago Pribošek — TPD, 7. Mato Fileš — PE MO. KOMISIJA ZA IZDELAVO PREDPISOV 1. Jože Lisjak, inž. — PRB predsednik, 2. Emil Vogrič, — PE VET namestnik, 3. Vladimir Kovač — KS, 4. Milan Keržan — KS, 5. Niko Kneževič, dipl. inž. — PB, 6. Stane Vogelnik — dir., 7. Ivo Sabol — PE MO, 8. Stane Bradeško, dipl. inž. — PE MO, 9. Anton Valant — PE FI. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST ZA NAMESTITEV INVALIDOV 1. Ivan Cajhen, inž. — PE FI predsednik, 2. Magda Kreft — KS namestnik, 3. Janez Presetnik — PE VET, 4. Avgust Martini — PE PK, 5. Avgust Kočar — PE MO. Več ljudi - več ve Ob izvolitvi Antona Papeža za predsednika osrednjega delavskega sveta podjetja smo ga naprosili, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. Kakšna naj bi bila po vašem mnenju naloga samoupravnih organov v podjetju in še posebej, kakšno vlogo naj bi imel tu predsednik osrednjega delavskega sveta? Vsakdo si želi, da bi podjetje, kjer je zaposlen, gospodarsko uspevalo, kar pomeni, da želi sebi dobre finančne in delovne pogoje. Samoupravni organi naj bi bili torej tisti, ki bi bedeli nad poslovanjem in podpirali zdravo gospodarsko politiko. Udejstvovanje v tej smeri pa zahteva od članov samoupravnih organov, da se samoiniciativno seznanjajo s tem gradivom, saj kov, kar naj bo naš cilj tudi v bodoče), vendar ne zaradi prekinitve dela. Lanskoletna enodnevna prekinitev dela je prinesla izgubo enodnevnega zaslužka podjetju, s tem pa tudi enodnevno izgubo našim žepom. Za kateri sklep delavskega sveta menite, da je bil v prejšnjem letu najboljši? Na drugi redni seji CDS je bilo sklenjeno, da je potrebno obvestiti o problemih Litostroja razne predstavnike, politične organizacije in da je opisati v časopisju stanje podjetja. Treba je bilo namreč povedati, da za slab položaj v podjetju ne leži krivda zgolj v notranjih organizacijskih prijemih, temveč da so tudi drugi zunanji vplivi. Kakšno vlogo naj bi imele družbeno-politične organizacije v organih družbenega samoupravljanja? Več ljudi več ve — je star pregovor. Večkrat pretehtani predlogi so po vsej verjetnosti bolje utemeljeni. Tako bi naj vse družbeno-politične organizacije tesno sodelovale za naše skupne cilje — gospodarsko utemeljen boljši standard. Kaj mislite o vlogi samoupravljanja v prihodnosti in v spremenjenih pogojih gospodarstva? Obseg dela v samoupravnih organih bo vedno manjši, saj zahtevamo, da so posamezni predlogi boljšega poslovanja vedno strokovno najbolj temeljiti. Če je nek predlog tako pripravljen, potem ne more biti nasprotnih predlogov, ker so ti slabši, zato formalno potrjevanje lahko odpade. Samoupravljale! naj bi se v bodoče seznanjali le še z bilančnimi poročili, iz katerih bi razbrali uspešnost posameznih strokovnih služb. Preteklo pa bo še precej »vode«, da bomo to dosegli. Kaj si kot predsednik osrednjega delavskega sveta najbolj želite? Pogoste spremembe v naši zakonodaji zahtevajo spremembe naših samoupravnih aktov. Tako smo se sedaj znašli v času, ko je potrebno pretežno število pravilnikov na novo preurediti — popraviti — uskladiti. To zahteva veliko vloženega truda, nikoli pa nismo prepričani, če smo že na »zeleni veji«. Želim, da se že enkrat na najboljšem položaju ustalimo. Za napovedane seje CDS pa si želim, da (bi bile po obisku sklepčne, ter da ne bi po nepotrebnem zapravljali časa, saj nam je nujno potreben za plodno delo in počitek. Naš barometer Januar, februar in marec nam predstavljajo ravno eno četrtino ali 25 “/a leta. Če pa dodamo še april, je to že ena tretjina ali 33,33 “/o leta. In ravno ti meseci so že za nami v tem poslovnem letu. Kolikšni pa so rezultati? Zadnjič smo pogledali na naš barometer konec februarja. Danes pa posredujemo naslednja dva odčitka: stanje konec marca in aprila 1969. E 1 E < 3 u . vi uj tn ! š $ = - = = 5 r " S u. X < FAKTURIRANA SKUPNA FINALI ZIRANA ODPREMLJENA OSEBNI DOHODKI ; | 1 | a | OC Oj RSSRSSSSSR - s S S 3 S S' S S S I Konec marca 1969 čitki takile: so bili od- Finančna realizacija % % — fakturirana 97,15 22,77 Blagovna proizvodnja — skupna 99,71 20,42 — finalizirana 95,43 18,18 — odpremi j ena Osebni dohodki 81,40 15,51 — izplačani 96,94 23,88 Konec aprila 1969 odčitki naslednji: pa sc ) bili Finančna realizacija % % — fakturirana 97,43 30,08 SMefu organov- Novi predsednik DSP Anton Papež lahko odloča o neki politiki samo tisti, ki lahko preceni, kaj je dobro in kaj ni. Dolžnost predsednika CDS je vsekakor, da pomaga predloge, o katerih naj samoupravni organi odločajo, vsestransko pretresti in izluščiti najboljše variante. Če pride no neenotnosti, je pač potrebno razumno diskutiranje toliko časa, da je pretežna enotnost dosežena. Kaj mislite o položaju Litostroja v poreformnem času? Naše podjetje se je znašlo v začetku izvajanja gospodarske reforme v težkem položaju, ker so se začasno ustavila pretežna investicijska vlaganja. Zaradi tega nam je primanjkovalo naročil, saj je naša proizvodnja do sedaj usmerjena največ na težke proizvode, ki imajo značaj investicijske gradnje. Zadnje čase se ta položaj zopet izboljšuje, saj jugoslovansko gospodarstvo brez modernizacije ne more napredovati. Ekonomska politika je prav tako veja celotnega gospodarstva, ki po eni strani narekuje hitro obračanje kapitala. To je tudi vzrok, da se poleg dosedanje proizvodnje preusmerjamo v tisto dejavnost, ki je za bližnjo bodočnost dokaj perspektivna. Ali se je po vašem mnenju položaj v Litostroju po lanskoletni prekinitvi dela spremenil? Izrazito bistvenih sprememb ni, saj ne moremo reči, da prej v podjetju nismo delali ter da smo živeli od dotacij, kot marsikje v zasebnih pogovorih slišimo. Če bi temu bilo res tako, potem bi bili ob dotacijah in sedanjem delu sedaj dvojno nagrajevani. O tem se po mojem mnenju lahko najbolje prepriča vsakdo sam takrat, ko prejme osebne dohodke. Mirne duše pa lahko trdimo, da se je stanje nekoliko izboljšalo (zaradi uvedbe nekaterih boljših delovnih postop- SKLEPI UO Na 67. redni seji upravnega odbora z dne 4. 4. 1969 so člani obravnavali predlog organizacijskih prilagoditev in izboljšav »Splošne in kadrovske službe« in ugotovili, da je predlog izdelan v okvirih koncepta reorganizacije podjetja, kot ga je DSP potrdil dne 23. 6. 1966 ter dali soglasje k realizaciji organizacijskih sprememb po obravnavanem predlogu. UOP je zavrnil vlogo Splošnega gradbenega podjetja Stavbenik Koper za podaljšanje roka za odstranitev provizorijev ob Goriški cesti in zahteva, da se provizorij takoj odstrani. Z ozirom na ustavni amandma XV in Zakon o prenehanju veljavnosti določb Zvezne ustave, s katerimi so urejena ta vprašanja in na katere se nanaša ta amandma, UOP priporoča strokovnim službam in drugim političnim organizacijam, da prouče te spremembe in njihov vpliv na nadaljnji razvoj samoupravljanja v našem podjetju. Na 68. redni seji upravnega odbora z dne 9. 4. 1969 so člani UO med drugim predlagali DSP v potrditev: — kooperacijsko pogodbo med »Litostrojem« in »Regie Renault«, — predloge in sklepe komisije za individualno financiranje gradnje stanovanj. Na predlog razpisne komisije je UOP imenoval za direktorja PRB Marka Kosa, dipl. inž. SKLEPI DSP Na 12. redni seji delavskega sveta z dne 9. 4. 1969 so člani DSP v celoti potrdili poslovno poročilo za leto 1968. DSP je tudi potrdil predloženi plan nadomestitve osnovnih sredstev v letu 1969 v višini 4.947.302 Ndin, kot ga je pripravil CTB. DSP je odobril DR izkoriščanje njenega fonda neobveznega rezervnega sklada 37.846,50 Ndin za ureditev okolice objekta DR in za notranjo opremo. DSP je odobril nakup poslovnih prostorov za potrebe dejavnosti »Zastopanje tujih firm« v Ljubljani. DSP je potrdil kooperacijsko pogodbo sklenjeno med »Regie Renault« in »Litostrojem« z dne 21. 3. 1969, ki predvideva prehod na proizvodnjo avtomobilov, kot dopolnilni program našega pod- jetja. Istočasno daje DSP generalnemu direktorju popolno pooblastilo za izvedbo organizacijskih in ostalih ukrepov, ki bodo nastopili v zvezi z izvajanjem tega sklepa. DSP je potrdil pravilnik o štipendiranju in kreditiranju izobraževanja z dopolnitvijo členov od 9—17 in se nanaša na način dodeljevanja štipendij in kreditov. DSP je potrdil pravilnik o stimulativnem nagrajevanju delavcev montažne grupe HE Donkea v Gvineji, kot ga je izdelal izvozni odd., zunanja montaža in KS. DSP je sprejel poročilo in predlog za financiranje individualne gradnje in sprejel naslednje sklepe: a) za financiranje individualne gradnje se iz sredstev 4-od-stotnega stanovanjskega prispevka ob upoštevanju ostankov sredstev po prejšnjih komisijskih pogodbah dodeli Ndin 610 tisoč s tem, da se za dodelitev po posameznih DS PE-S uporabi naslednji namenski razdelilnik: DS PE FI — 247.000 DS PE MO — 116.000 DS PE VET — 36.000 DS PE PK — 30.000 DS komerc. s.-NB-FRS — 51.000 DS dir.-S-KS-EAS — 38.000 b) DS PE-S opravijo po predloženem seznamu prosilcev v okviru dodeljene kvote po razdelilniku dokončno razdelitev sredstev posameznikom, upoštevajoč mnenje in predlog komisije za individualno financiranje gradnje stanovanj glede višine sredstev ter takojšnjo ali pogojno dodelitev. c) najvišja možna kvota za dodelitev posamezniku je Ndin 20.000. d) garancije za dodelitev sred- stev v prihodnjem letu se dajo naslednjim delavcem: Jožetu Pavcu, Francu Kožuhu, Francu Roglju, Antonu Žabkarju, Jakobu Volavšku, Albinu Hrgu, Vidi Vidmar, Nadi Šimenc. Za vse primere se šteje kot garancijo določeni znesek Ndin 20.000 kot dokončni. e) Ustavljen je postopek in odloženi vsi primeri individualne gradnje, kjer gre za oddaljenost nad 25 km. Ti graditelji so: Viktor Pajk, Anton Smolič, Anton Kralj, Jože Dešman, Štefan Reh- berger, Anton Zupančič, Janez Zakrajšek in Vinko Marič. f) Odložiti je vse primere individualne gradnje, ki v tem letu še niso zreli za obravnavo. Ponovno bodo te primere obravnavali v prihodnjem letu, če bodo podani zahtevani pogoji. Gre za investitorje: Franca Zupančiča, Mija Hrena, Emila Novaka, Franca Jevnikarja. (V primeru, da se zviša v prihodnjem letu najvišja možna kvota nad 30.000 in če bodo podani ostali pogoji). g) Ustaviti je postopek v tistih primerih, ko so si prosilci na drug način zagotovili sredstva za gradnjo in po njihovi lastni izjavi niso več interesenti za posojilo, ali ko gre za prosilce, ki so medtem odšli iz podjetja. To so: Martin Letnar, Jure Petkovšek, Franjo Kovačič, Desanka Gerjol, Franc Rihar. h) Zahtevke za posojilo za nakup stanovanj je odložiti in obravnavati ob bližnjem razpisu sredstev za nakup stanovanj. i) Vse ostale podrobnosti v zvezi z obravnavo zahtevkov na DS PE-S in realizacijo dodeljenih posojil uredi kadrovska služba, ki skupno s FRS poskrbi tudi za sklenitev posojilne pogodbe s KBH Ljubljana. Delavski svet podjetja je sklenil, da razpiše sredstva za poso- Blagovna realizacija — skupna 98,42 29,32 — finalizirana 95,19 26,94 — odpremi j ena 85,81 24,29 Osebni dohodki — izplačani 97,89 32,27 V prvem stolpcu so navedene odstotkovne vrednosti izpolnitve odgovarjajočih kumulativnih dinamičnih planov; dobri rezultati bi bili tisti nad 100 odstotkov. V zadnjem stolpcu pa so odstotkovne vrednosti izpolnitve celoletnih planov; dobri rezultati za konec marca bi bili tisti nad 25 odstotkov, za konec aprila pa tisti nad 33,33 odstotka. Bolj prepričljiv in tudi bolj kritičen pa je grafični prikaz rezultatov našega poslovanja, ki ga dajemo za stanje konec aprila. Kaj vidimo na diagramu? Črni stolpci niso med seboj poravnani tako kot bi morali biti in kot je npr. poravnana strumna četa vojakov. No, in ker ima vsaka četa svojega komandanta, smo prepričani, da je to že opazil in ukrepal. Tudi tokrat lahko ugotovimo, da nobeden od kontroliranih kazalcev ni dosegel črte april — 33,33 odstotka. Najbližji so izplačani osebni dohodki, najbolj pa zaostaja blagovna realizacija — od-premljena! Toda — kje so že tisti časi, ko smo objavljali samo dobre rezultate, slabe pa zamolčali. N. V. jilo za nakup novih družbenih stanovanj članom naše delovne skupnosti v višini Ndin 1.000.000 s pravico do posojila v višini 120 odstotkov v letu 1971. Realizacija odobrenih posojil bo v letu 1971, ko se podjetju sprostijo vezana sredstva in ko pridobi pravice do posojila oziroma ko podjetje prenese tako pridobljena sredstva na komisijsko pogodbo. Postopek in vse podrobnosti v zvezi z razpisom uredi kadrovska služba. O neposredni dodelitvi posojil posameznikom odločajo DS PE-S na podlagi in v skladu z razpisom. f*********************-************************* PREDSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 7. maja 1969( RADNOM KOLEKTIVU "LITOSTROJ" LJUBLJANA ’ Srdačno zahvaljujem na čestitki koju ste mi uputili povodom Prvo g maja. V Se en jubilej Skromno, v krogu najožjih sodelavcev, smo v sredo, dne 9. aprila 1969, proslavili jubilejno, 25.000. šaržo, izdelano v električnih pečeh v jeklolivarni. Kot že toliko doslej, je tudi ta stekla v ponev in nato v izdelane forme. Zato ni vzbudila širšega zanimanja. Le talilci so imeli ob tem nekoliko zamišljen, morda tudi slovesen izraz. Njim pomeni 25.000 šarž več kot samo številko. Pomeni tisoče in tisoče ton jekla, ulitega v forme, tisoče in tisoče ton ulitkov, ki so ponesli ime Litostroja daleč po svetu, prav tako pa pomeni tudi potoke znoja, truda, naporov. Začelo se je pred 18 leti, ko so iz peči iztekle prve tone jekla. Potrebe so bile majhne in peči so lahko v eni sami izmeni zadostile vsem zahtevam livarne. Z razvojem podjetja pa so rasle potrebe tako po količini kot po pestrosti kvalitet jeklenih litin. Proizvodnja je rasla in je z leti dosegla številke, ki si jih spočetka ni nihče predstavljal. Potrebna nam je bila druga izmena, pa tretja, peči so talile nepretrgano dan in noč tudi ob prostih sobotah in nedeljah. Od nekaj tisoč ton se je v letu 1964 proizvodnja dvignila na 11.000 ton proizvedene tekoče jeklene litine. Veliko je uspehov pa tudi te žav, ki se jih ob takem jubileju spominjamo. Ne bomo pozabili, kako smo z dvema pečema, ki imata nazivno skupno kapaciteto le 12 ton, ulili ulitek s težo 36 ton, spominjamo se drobnih podvigov posameznikov, truda pri uvajanju novih tehnoloških postopkov itd. Naključje je hotelo, da je 25 tisoči šarži prisostvoval talilec, ki je sodeloval tudi pri prvi. Danes je izkušen mojster za izdelavo jeklene litine. Ko sem ga vprašal, kaj misli ob jubileju, ni odgovoril takoj. Potem je počasi, premišljeno govoril o začetku, razvoju in današnjem času v talilnici. Mnogo se je spremenilo. Spremenil se je način dela, minevali so slabi in dobri časi. Le peči in nekaj ljudi je ostalo istih. Samo posta- rali so sc. Morda si prvi žele že pokoja, drugi pa prav gotovo lažjega dela. Za spomin se še fotografiramo. Zato, da bomo ta trenutek ohranili, ne le kot skromen praznik tistih ljudi, ki so se tedaj zbrali pri pečeh, ampak kot velik uspeh vsega Litostroja, kot veliko jubilejno delovno zmago. Nekaj dni kasneje, na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki vodstva podjetja, samoupravnih organov in političnih organizacij, je ob polnih kupah in v veselem razpoloženju potekala proslava 25 tisoče šarže. Iz sproščenih pogovorov pa tudi pozdravnih govorov je vela ena sama želja — da bi takih uspehov in jubilejev dočakali in praznovali še več in da bi ime Litostroja še nadalje pomenilo kvaliteto v j eklolivarstvu in strojegradnji. 25.000. šarža Kaj so pisali drugi o ms... Odprema industrijske opreme za cementarno »ŠAR« na dveh kompozicijah, združenih pri odhodu v eno Hidroelektrarna na Rami 13. maja 1969 so svečano spustili v obratovanje novo sodobno hidroelektrarno na reki Rami, oddaljeno približno 20 km od hidrocentrale v Jablanici na Neretvi. Ob tej priložnosti je predsednik republike Tito za posebne zasluge odlikoval graditelje tega objekta. Svečanosti ob otvoritvi se je udeležil odposlanec predsednika republike, član ZIS Miran Mejak, ki je prerezal vrvico in s tem simbolično označil začetek rednega obratovanja novega velikega vira električne energije z močjo 160 MGW. Na ploščadi pred vhodom v veliko podzemsko strojnico, v kateri sta nameščena dva gene- ratorja, vsak z močjo 80 MGW, je bilo zborovanje. Direktor ener getskega sistema na Neretvi, ki spada v njegovo sestavo tudi nova hidrocentrala, inž. Ibro Imamo vič, je govoril o pomenu nove hidroelektrarne za celotno jugoslovansko gospodarstvo glede na to, da bodo njeni generatorji na leto proizvajali okoli 700 milijonov kilovatnih ur električne energije po ceni 6 par za kilovatno uro. Odposlanec predsednika republike Mejak je posebej poudaril, da bo hidrocentrala proizvajala kvalitetno in ceneno električno energijo tudi takrat, kadar jo jugoslovansko gospodarstvo najbolj potrebuje. O avtomobilski »senzaciji« iz Litostroja so pisali številni jugoslovanski časopisi. Naj omenimo na prvem mestu Delo, ki je v članku »Renaulti iz Litostroja« 10. IV. 1969 med drugim natisnilo tudi tole: Direktorji zavodov »Crvena zastava« iz Kragujevca inženirji Spagnut, Atanaskovič in Zekovič so litostrojsko odločitev komentirali takole: »Po našem mnenju je nerazumljivo, da se lahko pomembna odločitev o tako važnem vprašanju sprejme, ne da bi povprašali za mnenje druge zainteresirane proizvajalce motornih vozil v okviru zbornice. Menimo, da bi si morali predvsem prizadevati za realizacijo začetih integracijskih procesov v domači industriji osebnih vozil, ki temeljijo na boljšem izkoriščanju^ sedanjih in predvidenih zmogljivosti ter drugih proizvodnih dejavnikov, od česar bi imela družbena skupnost v celoti najugodnejše proizvodne, družbene in druge učinke. Medtem ko se v svetu oblikujejo velike integracijske skupnosti, da bi dosegli večjo in močnejšo proizvodnjo avtomobilov ter boljše gospodarske učinke, pa se v našem gospodarstvu še vedno pojavljajo težnje — kot je .v primeru Litostroja —, ki so povsem v nasprotju z ustreznimi gibanji v svetu in s tem, kar želimo doseči pri nas. Mislimo, da sedanja skupnost proizvajalcev osebnih avtomobilov zadovoljuje potrebe našega trga tako po količini kot po asortimentu vozil, zlasti še ob že sklenjenih pogodbah o uvozu osebnih avtomobilov. Ta skupnost ni bila ustanovljena samo zato, da bi upoštevala interese proizvajalcev avtomobilov, temveč tudi zato, da bi upoštevala interese spremljajoče industrije in bi ji ustvarjala pogoje in možnosti za vključevanje v mednarodno delitev dela, za uvajanje velikoserijske proizvodnje ob uporabi sodobne tehnologije v proizvodnji delov za posamezne tipe vozil za člane skupnosti in njihove tuje partnerje. Sodimo, da so razmere na jugoslovanskem trgu in proizvodno materialne možnosti take, da z ničimer ni mogoče opravičiti pojavljanja novih proizvajalcev in sestavljalcev avtomobilov. Zlasti poudarjamo, da je treba vprašanje oskrbe trga z motornimi vozili obravnavati kompleksno tudi iz zornega kota organiziranja servisov, zagotavljanja nadomestnih delov za vozila, ki so v uporabi, kar je bistveno pomembno za gospodarstvo naše države.« Generalni direktor koprskega »Tomosa« inž. Branko Hočevar je v svoji izjavi izrazil podobno mnenje: »Že dalj časa nam je znano, da Litostroj išče možnosti za opustitev dela proizvodnje in za prehod na montažo avtomobilov. Iz izjave predstavnika Litostroja izhaja, da imajo vse pogoje za uspešen začetek. Mi bi se s svoje strani pridružili vprašanju, ali naj bo avtomobilska montaža izhod za sanacijo kakršnegakoli proizvodnega programa. Menimo, da to ni prava osnova in da od tako zastavljene proizvodnje ne morejo veliko pričakovati niti kupci, niti družbena skupnost.« Generalni" direktor novomeške »IMV« Jure Levičnik je dejal, da »odločitve o montaži osebnih avtomobilov v Litostroju ne more komentirati, ker o stvari ne ve nič več, kot je bilo mogoče razbrati iz časopisne vesti.« Večernje novosti iz Beograda pa so 19. IV. 1969 pod naslovom »Mala Evropa« zapisale takle komentar: Skoraj vsaka naša republika ima kakšno tovarno avtomobilov. Slovenci proizvajajo ali montirajo Citroena in Austina in v kratkem se bodo pojavili na tržišču s svojim Renaultom. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tovornjake, specialna vozila in avtobuse. No, videti je, da skuša mala Slovenija vsaj v tem bili podobna veliki Evropi. Delo je dne 18. IV. zapisalo v članku »Dogovori za montažo Renaultov«: Presta vnik franco- ske firme »Renault« je na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali ob letošnjem beograjskem »Salonu avtomobilov«, povedal, da bo njegova firma začela najverjetneje konec tega leta montirati avtomobile v sodelovanju z ljubljanskim »Litostrojem«. Prvi sporazum o sodelovanju so že sklenili, zdaj pa so na vrsti drugi dogovori, ki bodo praktično omogočili, da bodo v »Litostroju« začeli montirati vsa Renaultova vozila, ki bodo po-temv prodaji na jugoslovanskem tržišču za dinarje. Firma »Re-nault« je izdelala lani nad 800 tisoč vozil. Od tega jih je približno polovico izvozila na tuja tržišča. Tovarna ima svoje proizvodne in montažne obrate v 26 državah. Kakor torej vse kaže, se bo letos uvrstila mednje tudi Jugoslavija. Koliko avtomobilov bodo montirali na dan v »Litostroju«, pred-stavnik firme ni povedal. V Bolgariji montirajo na dan kakih pet Renaultovih avtomobilov, v Romuniji, s katero je ta firma prav tako v kooperaciji, pa okrog 1500 na mesec. V načrtu pa je, da bo v Bolgariji dosegla letna proizvodnja okrog 10.000 vozil, v Romuniji pa okrog 50.000. Ker je jugoslovansko tržišče avtomobilov bolj razgibano kot v omenjenih sosednjih socialističnih državah, je pričakovati večji razmah montaže in prodaje Renaultovih vozil v Jugoslaviji. Na vprašanje, ali pogodba o montaži z Litostrojem ne bo kvarila načrtov jugoslovanskih proizvajalcev avtomobilov, je predstavnik firme dejal, da se po njegovem mnenju ni bati tega, ker jugoslovansko tržišče avtomobilov, ki se od leta do leta razvija hitreje, lahko prenese tujo konkurenco brez škode za domače proizvajalce. Vjesnik u srijedu pa 16. IV. 1969 v članku »Avto v vodi« meni takole: Pretekli teden so istega dne na isti strani nekateri časopisi objavili dve vesti o naši avtomobilski industriji. Prva vest spodbuja rodoljubni ponos: svet interesne skupnosti zavoda »Crvena zastava« je napravil še en korak k proizvodnji novega »ljudskega vozila« s tem, da je sprejel navodilo, po katerem bodo izbrali kooperante za to produkcijo. Druga vest pa je učinkovala kot pest v oko temu rodoljubnemu zadovoljstvu. Direktor prodajnega biroja »Litostroj« Jože Šturm je potrdil, da bo ta ljubljanska tovarna začela proizvajati (t. j. montirati) avtomobile podjetja »Renault«. Dva dni pozneje je bilo sporočeno, da Ljubljančani samo še čakajo odobritve zveznega sekretariata za gospodarstvo in Narodne banke za sodelovanje s Francozi, nato pa se bodo lotili dela in že letos poslali na trg 1500 vozil. Seveda, vse te vesti so bile znamenje za preplah med drugimi proizvajalci avtomobilov. »Zakaj Litostroj ni vprašal za mnenje drugih proizvajalcev?« je vprašal predstavnik »Crvene zastave« v duhu aktualnega samoupravnega dogovarjanja. Verjetno bi se začudil, če bi mu odgovorili, da je prav »Crvena zastava« spodbudila montažo avtomobilov v Ljubljani, jutri pa morda še kje drugje. S tem, ko si je izbojevala velikanske privilegije za proizvodnjo svojih »fičov« — predvsem veliko carinsko zaščito in veliko omejitev uvoza — je največ prispevala, da so nastali taki nereformski pogoji gospodarjenja za motorno industrijo, v katerih tudi v drugih tovarnah ni težko začeti »uspešno« poslovati z avtomobili. Drago in slabo blago je mogoče zelo podražiti in ga kljub temu prodati (zakaj konkurenca pri carinah in omejitvah je minimalna), kdo bi se torej ne lotil tega dela. Med drugim je v zadnjem času sama »Crvena zastava« obljubljala velike serije in odločno zahtevala nadaljnje olajšave v obliki zmanjšanja uvoza tujih avtomobilov. Kam vse to vodi naše gospodarstvo (Litostroj bo zdaj peta tovarna osebnih avtomobilov v državi), seveda ni težko videti. In zato bi bilo treba avtomobilsko industrijo, tega posled- (Nadaljevanje na 4. strani) LANI m MRTVIH PEŠCEV Na podlagi dogovora na posvetovanju z uredniki internih glasil delovnih organizacij dne 5. 12. 1968 na Mestnem svetu v Ljubljani smo prejeli prispevek o analizi in obravnavi prometnih nesreč pešcev v prometu. Tovrstne prometne nesreče so razmeroma zelo številne in hude in se pripetijo pogosto na poti na delo in z dela. Zato menimo, da prispevek s tako prometno vzgojno tematiko sodi v naš list. RAZMIŠLJANJA Naša dialektika Število prometnih nesreč narašča in z njim tudi število mrtvih pešcev, kolesarjev, mopedistov in drugih. Ta čas že razpolagamo s podatki, koliko in kje so bile prometne nesreče v lanskem letu, kdo so bile žrtve, koliko in zakaj. Začnimo s številko 497, to je število mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki se je v enem letu povečalo kar za 80 žrtev. Tako velikega povečanja mrtvih niso predvidevali niti najbolj pesimistični napovedovalci prometne varnosti. V tem prispevku bomo še posebej obravnavali najbolj številno kategorijo udeležencev v prometu, ki je tudi v nesrečah najbolj prizadeta. To so pešci. Cestna smrt je med temi najbolj neusmiljeno kosila, ni izbirala svojih žrtev, temveč je morila vse, od predšolskih, šolskih otrok, do ljudi v najboljših letih in do naj starejših. Radi bi nekoliko bolj podrobno opisali razmere v Ljubljani in njenem bližnjem območju, ker menimo, da je za bralce tega lista posebno pomembno. Samo v Ljubljani in njeni okolici je bilo lani kar 58 do smrti povoženih pešcev. Ko smo natančneje analizirali lanskoletne prometne nesreče, smo sicer ugotovili, da te niso naraščale v takšnem razmerju kot prejšnja leta, vendar pa so to bile nesreče s težjimi telesnimi poškodbami. Znano je namreč, da že pri »majhnih« nesrečah, kjer so^udeleženci pešci, so le-ti največkrat hudo telesno poškodovani. Po-lejmo: lani je bilo v Sloveniji povoženih do smrti 149, poškodovanih pa je bilo kar 1.652 pešcev. Ali drugačna primerjava: skoraj vsaka tretja žrtev v cestnem prometu je pešec. Ti podatki že preveč resno opozarjajo na to, da so pešci v prometu premalo previdni. Statistika kaže tudi, da so prav pešci v večini primerov sami povzročitelji prometnih nesreč. Take in podobne primerjave bi še naprej lahko naštevali, vendar se nam zdi bolj primerno, da opozorimo na napake, ki so jih storili pešci v prometu. Največ nesreč se zgodi ob nenadnem prečkanju ceste pred ali za vozilom (najpogosteje avtobusom). Na drugem mestu so vinjeni pešci, ki v tem stanju storijo nekaj, kar postane zanje usodno. Temu sledi nepravilno prečkanje ceste izven označenih prehodov za pešce in drugo. Mnogo prometnih nesreč se pripeti na tako imenovanem cestnem križu, to je na štirih glavnih vpadnih cestah v mestu in izven njega. Navajamo nekaj podatkov: Od časa do časa se na teh cestah pripetijo tudi zelo hude prometne nesreče. Lani je bilo na primer samo v 15 prometnih nesrečah kar 36 mrtvih. Ali druga zanimiva ugotovitev. Na ljubljanskem območju je bilo v treh mesecih, to je oktobra, novembra in decembra, kar 50 smrtnih žrtev prometa. Prometno varnostne razmere na ljubljanskih cestah so precej zapletene. Prometna varnost ni dovolj razvita, zato morajo udeleženci v prometu, zlasti pešči, skrbeti zanjo sami. Še posebej opozarjamo na nevarnost prometnih konic, bodisi zjutraj ali opoldne. Tedaj se zelo mudi, zato tudi malokdo pazi na lastno, še manj pa na tujo varnost v prometu. Promet je v stalnem porastu. Prav zaradi tega lahko pričakujemo tudi letos podobne težave kot lani. Da pa ne bo toliko nesreč, bomo morali vendarle poskrbeti tudi sami in sicer tako, da bomo na vsakem koraku bolj in bolj previdni. Marjan Metljak Pred več kot sto leti je bilo dokazano, da produktivni odnosi in ideje izhajajo iz razvojne stopnje proizvajalnih sil. Vendar se večkrat slišijo mnenja, ki to reč obračajo na glavo, češ ideje vodilnih ljudi in političnih forumov so tista gonilna sila, brez katerih bi vse obstalo. In da se proizvodnja more urediti samo, če se doseže red v vodilnih sferah in je sama ob tem zgolj uresničljiva možnost, ki ji daje samo vodilno osebje potrebni ritem. Z druge strani proglašajo teorijo in deklarativne teze za balast, ki hromi proizvodnjo: vse lahko delajo sami brez vodilnih in brez »višje« politike v tovarni. Včasih eni drugim opravičeno obračajo hrbet, do prave Smer ceste V mestu izven mesta skupaj Dolenjska cesta 68 4,3 "/o 62 4,0 % 130 4,2 °/o Primorska 72 4,6 "A 98 6,0 fl/o 170 5,5 °/o Gorenjska 177 11,2 "/o 26 1,7 "/o 203 6,5 "/o štajerska 150 9,5 °/o 146 9,5 "/o 296 9,5 °/o Šmartinska cesta 52 3,3 °/o 52 1,7 °/o Zaloška cesta 50 3,2 "/o 50 1,8 'Vo Ostale ceste 1008 63,9 Vo 1200 78,3 "/o 2208 /1,0 Vo SKUPAJ 1577 100 "/o 1532 100 °/o 3100 100 «/o Mala slavnost ob 25.000. šarži MIRO STALOVSKV: neeacije gornjih nostavk pa ne nride. Taka stališča pomeniio napačno zavest, kar pa ni vzrok v samih ljudeh, da tako mislijo, temveč je niihova zavest odsev stanja in več ali manj odtujenih odnosov. Postaviti si moramo torej nalogo: razložiti to odtujenost, razkrinkati ideje človeka o samem sebi in spremeniti njegov odtujeni svet. Kako? Če se ustavimo ob razlagi in cb kritiki, smo samo ideologi na nivoju deklaracij, ki so odraz napačne stvarnosti. Cilj ie spreminjanje napačnega stanja, a ne le v naših glavah in samo z golo politično akcijo. Krive reflekse v naši zavesti odpravimo, ko spremenimo našo družbeno bit v človeško stvarnost. Če le mehanično odstranimo ali celo ignoriramo zmote vodilnih in stališča proizvodnih ljudi, smo ideologijo obeh odpravili na jeziku ali na papirju: zmote bodo živele naprej. Naši vodilni delavci in politični forumisc trudijo, da se njihove ideje afirmirajo in da se vsi po njih ravnajo do končnega uspeha. Toda žal so večkrat na tem, da naj ostajajo te ideje še naprej kot take pri življenju. Storiti pa je treba še skok iz »genialnih« idej in se vključiti v spreminjanje odnosov proizvodne baze. S tem bi hitreje uresničili ideje in jih zaceli delno odpravljati, saj bi se obenem presegale s pomočjo prakse. Kaj je praksa? Vse človekovo izkustvo pri nas: proizvodno, politično, socialno in znanstveno. Same izkušnje imajo meje m te SZ v Romunijo Ker je bilo še toplo popoldne, se nismo ustavili, ampak smo po daljšem križarjenju na obrobju mesta končno našli cesto za Odeso in zavili na njo. Južna Ukrajina je gosteje naseljena, kot je bil severnejši del iznad Kijeva. Površine pa so vse skrbno obdelane, tako kot povsod v SZ. Le nobenih gozdov ni bilo videti. Šele v poznih popoldanskih urah, ko je sonce že zašlo za obzorjem, sem našel manjši in prijeten gozdič ob cesti, odkoder sem zavil na stransko pot in se skril v zelenju. Zato naslednji dan nismo nikamor hiteli in tudi čez opoldansko pripeko smo se ustavili, skuhali kosilo in se sončili, saj je bilo čutiti vpliv toplih zračnih gmot, ki pihajo po valovitem svetu od Črnega morja v notranjost kontinenta. Odesa je staro mesto in kljub bojem, ki so tod divjali pred več kot dvajsetimi leti, teh sledov ni več. Deloma so pozidali, deloma so zgradili nove predele, predvsem razne sanatorije, kakor imenujejo domove oddiha kolektivov. Drugi dan smo se podali na kopališče, kjer smo se kopali v Črnem morju. Breg je pokrit z umazano mivko, v kateri se blešče zrnca silikatov, ki tako vpijajo sončne žarke, da je sploh nemogoče hoditi z boso nogo. Z motornim čolnom smo naredili izlet, za katerega je naš gostitelj dobil dovoljenje od luške kapitanije. Peljali smo se daleč ven iz mestnega zaliva, kjer je izven mestnega področja kilometer od obale potopljena ladja. Mislili smo, da je to še ostanek viharnih časov iz vojne, pa so nam povedali, da so potrebovali tak rekvizit za snemanje filma. Tudi v Odesi je pomanjkanje delovne sile. V Kazanu smo videli, da žene opravljajo tudi najtežja dela na gradnji nove tramvajske proge, medtem ko v Odesi žene nočejo delati, kljub mikavnim vabilom in živobarvnim plakatom. V Odesi smo si ogledali razne kulturne spomenike, med katerimi je najlepši marmornati spomenik mornarjem s križarke Potemkin, s katere so se' razlegali prvi uporniški streli v neuspeli revoluciji leta 1905. Po nekaj dneh bivanja smo nadaljevali pot v Kišinjev, glavno mesto Moldavije. To je veliko mesto, ki se ponaša z lepimi stavbami. V tem mestu smo morali porabiti poslednje rublje, saj smo vedeli, da nas loči samo še 85 km od sovjetsko-romunske meje. Šli smo v samopostrežno restavracijo in si ogledali nekaj tr- g°Pregled na romunsko-sovjetski meji ni bil dolgotrajen, saj smo opravili v eni uri. Drugačen pa je bil pregled švicarskega »hrošča«, pri katerem so njegovemu lastniku in šarmantni spremljevalki pregledali vse. Celo revije in časopise so jim prelistali, da bi kaj našli. Po enournem čakanju smo dobili potne liste nazaj in »potegnili« preko manjše rečice na drugo stran. Z avtomobilom smo morali zavoziti v razkuževalni bazen in ko so bila kolesa okopana, nam je higienik obrizgal z razkužilom še ves avto. Cesta je bila odlična, vozil na njej pa prav malo. Naš prvi cilj je bil Galati, važna luka na začetku delte Donave. Galati je veliko industrijsko središče ob Donavi. Ko smo privozili iz severne smeri, smo nekaj časa vozili po velikih gradbiščih, kjer grade stanovanjske stolpnice. Ko (Nadaljevanje na 5. strani) — Janez, greva se predsednike' Letos bom jaz predsednik, drugo leto bom sekretar in ti predsednik, a tretje leto bova zamenjala s Tomažem in s Francetom pri samoupravnih organih! — Velja, toda z navedbo, da je vsaka podobnost s sedanjimi konkurenti izključena. Uporabljajte svoje pravice Obratni delavski sveti so v podjetju že dalj časa. Imeli pa so le posvetovalne pravice vse do sredine lanskega leta, ko^ so dobili popolnoma drug značaj. Delavski svet podjetja je namreč nanje prenesel velik del svojih pristojnosti, in si pridržal le tiste, ki jih potrebuje za vodenje določene enotne politike celotnega podjetja. brez teorije ali brez idejne perspektive so kot take slepe. Ne morejo se same poglobiti, ne morejo napredovati in ne prodreti v bistvo. Enako velja za teorijo: kadar se omejuje nase, kosteni v dogmo. To nista dve različni stvari, ki bi črpali snov ena iz druge, ampak gre za prepletanje obeh. Idejna usmeritev dobi v praksi kriterij resnice, ki jiove, ali je bila pravilna ali ne. Tako je možno preveriti prvi rezultat ideje jo izpopolniti in preiti od nje na novo idejno platformo. Ta novost ni mogoča brez uresničenja prvotne ideje, pa najsi je bila še tako famozna. Kot ideološko formacijo smo jo odpravili skozi prakso. V znanstveni teoriji je klica življenja, ki je tovarni potrebna in v osnovnih gibalih mora najti svojo moč. V takem procesu se delno odpravljajo odtujeni odnosi, katerih izraz so bila prej omenjena gledišča. Gre za to, da našo realnost hitreje spreminjamo in da se vse bolj angažiramo. —bm. KAJ SO PISALI... (Nadaljevanje s 3. strani) njega otroka naše gospodarske politike, zaradi nje same, vreči v vodo reforme, v kateri se že od zdavnaj uče plavati tudi drugi proizvajalci. Večernje novosti iz Beograda pa so priobčile članek dne 12. IV. 1969 z naslovom »Renault prinaša dolarje«, ki ga priobčujemo nekoliko skrajšanega: Na podlagi izjave generalnega direktorja Kopiniča o sodelovanju Renaulta z Litostrojem smo vprašali zveznega podsekretarja inž. Marka Kržišnika, če je Zvezni sekretariat za gospodarstvo že obravnaval pogodbo o sodelovanju in če so kakšne težave okoli odobritve sodelovanja. Povedal nam je, da sekretariat take zahteve za odobrenje montiranja francoskih avtomobilov v Ljubljani še ni dobil. Glede težav okoli odobritve tega sodelo-vanja pa je izjavil: »Dolžnosti našega domačega partnerja so precizirane z zakonom o industrijski kooperaciji z inozemskimi podjetji. Litostroj bo moral predvsem izvoziti avto dele na enaki tehnološki ravni v vrednosti delov, ki jih bo uvozil. Na vprašanje, ali mora te dele izdelati sam Litostroj, je bil odgovor: Ne, Litostroj lahko sklene pogodbo za izdelovanje takih avtomobilskih delov n. pr. s Saturnusom ali kakšnim dragim podobnim podjetjem. Tu ne pride v poštev niti izvoz turbin, čeprav so na višjem tehnološkem nivoju. To je pomembno zato, ker po pogodbi o industrijski kooperaciji sme domači partner izkoristiti sto odstotkov deviz samo če izvaža avto dele, če pa izvaža druge izdelke, sme uporabiti le devizno kvoto, oziroma samo 7 odstotkov deviz. Ob koncu članka je inž. Kržišnik še dejal, da bo vsak, kdor izpolnjuje določbe zakona, dobil dovoljenje za industrijsko kooperacijo. Razen teh časopisov so o nameravanem montiranju »Renaultov« v Litostroju pisali še: »Politika« iz Beograda, »Borba« iz Beograda, »Privredni pregled« iz Beograda, »Vjesnik« iz Zagreba, »Oslobodjenje« iz Sarajeva, »Ve-černji list« iz Zagreba, »Novi list« iz Reke, »Večer« Maribor, »Ljubljanski dnevnik«, »Tedenska tribuna« in še nekaj dragih. Zasneženi bregovi Sorice so oživeli Konec aprila so se litostrojski smučarji spet zbrali na Soriški planini. Letošnje smučanje je bilo že sedmo po vrsti in je lepo uspelo. K temu so prispevali svoj delež odlične snežne razmere, primerno vreme in ne nazadnje tudi dobra organizacija. Prvi dan tekmovanja je sicer pravcata snežna nevihta hotela ponagajati tekačem, toda borbenim tekmovalcem ni mogla do živega. Drug za drugim so izginjali v snežni metež, ta v tekmovalni, drugi v turistični opremi — vsi pa trdno odločeni, da v čim krajšem času pridejo na cilj. Ure so pokazale, da je med tekači najhitrejši Miro Žibert. Samo dobrih 9 minut je potreboval za 3 km dolgo progo in s tem prinesel prvo točko ekipi MO. Na drugo mesto se je uvrstil večni mladenič Srečko GROŠELJ, na tretje pa Janez KALAN. Bore 4 sekunde je bil počasnejši veteran Milan DEKLEVA. Kot po navadi je bilo najzanimivejše tekmovanje v veleslalomu. Na standardni progi, ki jo je odlično trasiral Ludvik Šarf, se je zvrstilo preko 40 tekmovalcev. V odsotnosti poškodovanega šampiona Petra Prezlja in po diskvalifikaciji dveh ožjih kandidatov za prva mesta Aleksand-na Kabaja in Ervina Goloba je v veleslalomu premočno zmagal Janez Kalan. Kar 2,6 sekunde ga loči od drugega, Janeza HAFNERJA. S tretjim mestom je prav gotovo presenetil Lojze RUPNIK, kot tudi Jože STANKOVIČ s četrtim. Znani Marijan KLEMEN je bil peti. Soriška skakalnica tik za planinsko kočo je lokacijsko tako izbrana, ko da so kraj zanjo določili urbanisti. Tekmovanje na njej je vsako leto posebna poslastica. Lani je bila tako pomanjkljivo prekrita s snežno odejo, da je bilo še za mini mini premalo. No, letos te skrbi ni bilo in na lepo urejeni »pručki« je Marijan Klemen skočil najdalj. Kar 34 m so mu namerili sodniki pod vodstvom prizadevnega ing. Borisa TERTNIKA (po raz pišu velja za rezultat seštevek dveh najdaljših skokov). Drugo in tretje mesto si delita Aleksander KABAJ in Janez PODREKAR. Med skupno 29 tekmovalci so se lepo uveljavili tudi veterani. »ZLATA SMUČKA 69« — JANEZ KALAN — POKAL EKIPI MO Med posamezniki je v kombinaciji že drugič zaporedoma zmagal Janez KALAN pred KLEMENOM, RUPNIKOM in KEBROM. Kar 12 je bilo tistih, ki so se spustili v boj na vseh treh frontah. Tekmovanje med njimi je bilo napeto do konca. Nič manj zagrizena ni bila borba za prvo mesto med ekipami. Končni izračun je pokazal, da je bila najuspešnejša ekipa MO ki ji je šlo letos vse ko po maslu. Finalisti kot glavni favorit so se morali zadovoljiti z dru- gim mestom, medtem ko so bili tretji veterani GKS — povprečna starost ekipe (Dekleva, Erman, Šarf, Grošelj, Klemen) je presegla 43 let; vsekakor zadostna spodbuda mlajšim, ki se drže ob strani! Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad z žrebom je bila prijeten zaključek slavja »SORICA 69«. Prav do vasi so drsele smuči ob vrnitvi v dolino, smeh in vesela pesem pa se je prenesla še v avtobus in ni prenehala vse do Ljubljane. TEHNIČNI REZULTATI: TEK — 3 km: L ŽIBERT Miro, MO, čas: 9,03 2. GROŠELJ Srečko, GKS, čas: 9,40 3. KALAN Janez, MO, čas: 9,59 4. DEKLEVA Milan, GKS, čas: 10,03 5. KABAJ Aleksander, FI, čas: 10,08 VELESLALOM: L KALAN Janez, MO, čas: 42,1 2. HAFNER Janez, FI, čas: 44,7 3. RUPNIK Lojze, MO, čas: 45,4 4. STANKOVIČ Jože, MO, čas: 46,1 5. KLEMEN Marijan, GKS, čas: 46,2 SKOKI: L KLEMEN Marijan, GKS, 34 metrov 2.—3. KABAJ Aleksander, FI, PODREKAR Janez, FI, 32 metrov 4.—5. KALAN Janez, MO, POŠEBAL Danilo, FI, 31,5 metra KOMBINACIJA: 1. KALAN Janez, MO, 8,5 točke 2. KLEMEN Marijan, GKS, 12 točk 3. RUPNIK Lojze, MO, 26 točk 4. KEBER Milan, IC, 29,5 točke 5. UDOVIČ Vinko, TS, 36 točk 6. ŽIBERT Miro, MO, 38,5 točke EKIPE: L MO (Kalan, Rupnik, Stankovič, Žibert) 12 točk 2. FI (Hafner, Kabaj, Podrekar, Pošebal) 16,5 točke 3. GKS (Klemen, Grošelj, Dekleva) 18 točk 4. TS 58 točk 5. IC 70 točk 6. VET 112 točk ETO Janez Kalan »zlata smučka 1969« #2r SZ v Romunijo (Nadaljevanje s 4. strani) smo prispeli v središče mesta, smo se napotili k prometnemu miličniku ter ga povprašali, katero smer nam priporoča, da bi prišli do Konstanze in Mamaie. Prijatelj je govoril ruski, pa tudi prometni miličnik je govoril ruski, čeprav ne preveč dobro. Tako smo zvedeli, da je bolje s splavom prekoračiti Donavo, ker splav vozi vsaki dve uri. Ker je bila ura že osem zvečer, smo se domenili še z dvema voznikoma romunskega kombija ter pristali na dvojno ceno. Tako smo čez četrt ure že bili na drugem bregu. Šele po petih kilometrih vožnje, ko se je že mračilo, smo zagledali pred nami dolgi nasip, za katerega smo slutili, da je cesta. Zavozili smo po nasipu in že smo bili na njej. Ta cesta pa je spominjala bolj na traso, kjer so pravkar nasuli gramoza. Vozili smo po kamenju, da pa ne bi uničili vozil in poškodovali amortizerjev, smo vozili po polževo z 10 km na uro. Gledal sem na števec kilometrov in računal, kdaj bo končno minil tisti 15. kilometer, ko naj bi prišli na asfalt. In bolj ko sem strmel nredse, bolj se mi je zdelo, da je vsak posamezni kilometer prevožene poti daljši in da ta POŠKODBE V APRILU V aprilu je bilo v podjetju 46 poškodb, od tega 2 na poti v službo in iz službe. V MO je bilo 17 poškodb, v PK 5, v FI 16, v VET 7 in v sektorjih 1 poškodba. Zaradi teh poškodb smo izgubili 627 delovnih dni, 171 v MO, 55 v PK, 307 v FI, 45 v VET in 49 v sektorjih. Glavo sta si poškodovala 2 delavca, oči 15, telo 3, prste rok 11, ostali del roke 5 in noge 10 delavcev. Največ poškodb je bilo v ponedeljek 10, v sredo in četrtek 9, torek 8, petek in sobota 5. V mesecu aprilu sta bili 2 poškodbi več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu kazalec ne kaže pravilno. Tako sem dočakal tudi petnajsti kilometer, a še vedno smo bili na kamenju. Tolažil sem se, da pač ne smem vzeti pojasnila prometnega miličnika tako natančno, da pa bomo vsak čas le prišli na boljšo cesto. Vozili smo po polževo, znočilo se je že, s prijateljem pa sva se še vedno »cijazila« po kamenju, čeprav je bil za nami že petdeseti kilometer kamenja. Ustavila sva ob bližnjem gozdu, postavila šotore, popili smo samo malo kave in utrujeni legli k počitku, ne vedoč, kje pravzaprav smo. Drugo jutro, ko je vzhajalo sonce, smo pospravili šotore in se podali naprej po kamniti cesti. Končno smo zopet uzrli Donavo oziroma enega njenih rokavov. Prevozili smo že blizu 80 km take poti in vedeli smo, da moramo kmalu priti do asfaltne ceste, zato smo se odločili, da zavijemo s ceste in se spustimo k obali reke, da bi oprali zaprašene avtomobile. A avtomobila sta sedla do osi in do dna karoserije v pesek. Mimoidoči romunski kmet ali ribič nam je nekaj govoril, a ničesar nismo razumeli razen besedice »traktor«. Da, če ne bomo takoj kaj ukrenili, potem bomo spravili avtomobile odtod samo še s pomočjo traktorjeve vleke. Najprej sem podložil trstičje ter kose kamenja in opeke pod avto, nato sedel vanj, prijatelj m njegov sin sta privzdignila avto pri prednjih blatnikih, vsi ostali pa so ga porivali nazaj. Takoj ko se je avto premaknil, sem z malo plina zavozil nazaj na cesto, nato pa pomagal še prijatelju pri njegovem avtomobilu. Res smo prišli na asfaltno cesto in kmalu dosegli obale Črnega morja, črno morje je svetlo zelene barve in ni tako lepo, kot je naše, ker nima lepega modrega odtenka. V dopoldanskih urah smo prispeli v Mama- io. Mamaia je najlepše črnomorsko letovišče Romunije, kjer letujejo petičneži z vsega sveta. Razprostira se med obalo Črnega morja in velikim jezerom, kjer najožji del ne meri niti en kilometer. To letovišče ima moderne stolpnice in hotel, vendar ni tako pestro, kot je naš Dubrovnik ali črnogorsko Primorje. Obala je namreč gladka in nerazčlenjena. Dostop v to letovišče je samo eden in zato ni čudno, če je promet tako gost. Prometni miličniki, ki jih je vse polno, zelo prijazno vodijo promet, čeprav tujci vede ali nevede storimo prometni prekršek. Za potujoče nomade ima Mamaia več campingov, ki se razprostrirajo ali ob obali jezera ali pa ob morski obali. Ogledali smo si še moderne prodajalne in vrsto stojnic, ki so stale ob obzidju glavnega kopališča. Popoldne smo si ogledali Kon-stanzo in se po glavni cesti napotili proti Bukarešti. Seveda nas je med potjo čakala še velika ovira, ker Romuni nimajo mostov preko Donave, ampak vozijo samo splavi. Ko smo se priključili čakajoči koloni, sploh še nismo videli pristaniških naprav in restavracije. Na Donavi stalno obratujeta dva trajekta za osebne avtomobile in eden za težka vozila. Cena prevoza za eno osebo je 10 lejev. Po dobrih dveh urah smo se končno znašli na trajektu in se kmalu nato izkrcali na drugem bregu. Nadaljevali smo pot proti Bukarešti in ob šestih zvečer parkirali v središču mesta. Podali smo se na polurni sprehod po mestu, nato pa nadaljevali pot. Iskali smo primerno mesto za camping in ga v bližini Aleksandrije tudi našli. Pot, ki smo jo naredili, je bila dolga, poleg tega pa nas je opoldansko sonce, ko smo čakali na prevoz preko Donave, pošteno ožgalo in utrudilo, da nam je počitek dobro del. Drugo jutro smo pospravili šotore in se podali na pot proti meji. Cesta proti Craiovi je bila odlična, tako da sva hitro napredovala. Od tod smo nadaljevali do 111 km oddaljenega Turnu Severina in na drugem bregu občudovali jugoslovanske yasi. Tu se začenja veliko gradbišče, kjer sodeluje pri izgradnji tudi naše podjetje. Ko smo na makadamski cesti ob ograji gradbišča ustavili avtomobile in poiskali mesta, odkoder bi za spomin ovekovečili to veliko gradbišče, ki bo kasneje spremenilo svoj sedanji videz, sem povsem sproščeno fotografiral poleg razglednega stolpa, kjer je stal stražar z rusko brzostrelko. S ceste, ki pelje mimo Oršave ob obali Donave, lahko vidimo celotni Djerdap pred njegovo zajezitvijo in izgradnjo prekatnih polj za ladje. Ko bo vso to sotesko zalila voda, bo celotni pogled povsem drugačen. Tako smo prevozili že 15 km po kamenju in skalah, a o asfaltirani cesti ni bilo ne duha ne sluha. Tolažili smo se, da je zaradi težkih vozil in specialnih naprav, ki stalno prevažajo material, cesta uničena, da pa bomo na naslednjih kilometrih le prišli na dobro cesto. In res smo v prvi vasi že prišli na asfaltno cesto. Spoznali smo, da so Romuni opustili vsa vzdrževalna dela na tej cesti, ki ji je usojeno, da jo bo zalila gladina akumulacijskega jezera, ki bo tu nastalo. Zopet se je ponovil prizor, ki smo ga pred dnevi doživeli ob delti Donave, samo s to razilko, da smo morali sedaj prevoziti 151 km korakoma. Dohitela nas je že noč, ko smo končno začutili gladki asfalt pod kolesi. Ustavil sem, da bi pobožal asfalt in avto, ki je vse to vzdržal. Tisti večer smo razpeli šotore že v Jugoslaviji. Našli smo stransko pot med njivami koruze in postavili šotore med vrsto vitkih topolov. Drugo jutro smo nadaljevali pot v Beograd. To mesto se je v zadnjih petnajstih letih tako spremenilo, da sem si za orientacijo moral pomagati s pojasnili prometnega miličnika. Na cesti, ki veže Beograd in Zagreb, smo videli kar sedem hujših nesreč Konec Mojstra Šaferja ni več PRIŠLI: FI — Iz JLA se je vrnil: ročni brusilec Sadik Midžič. Potreba po zasedbi delovnega mesta: str. ključav. Slavko Starič, monter Venčeslav Čretnik, rezkalec Marjan čerimovič, pom. delavec Medjat Skuka. PK — Potreba po zasedbi delovnega mesta: obl. varilci Ferdo Hercog, Dominik Bevc, Ciril Čretnik, Anton Vovk, navezova-lec Jože Škufca. VET — Potreba po zasedbi delovnega mesta: str. ključav. Stje-pan Matjašič. DR — Potreba po zasedbi delovnega mesta: delavki Vida Pavlič, Vera Konečni, skladiščni delavec Ivan Madžarič. KS — štipendist Miomir inž. Križaj, razpis; pripravnika Ratko inž. Torbica, Mitja Poženel, snažilka Fatima Goran. PPB — Potreba po zasedbi delovnega mesta: konstrukter Franc Kuhar. TS — Potreba po zasedbi delovnega mesta: kurirka Elizabeta Slemenšek. PTO — Potreba po zasedbi delovnega mesta: transport, delavec Anton Zaletel j. ODŠLI: FI: Strugarji: Peter Drakulič, Marjan Kovačič, Bruno Cankar. Monterji: Jože Čigon, Srečko Ve-nika, Anton Bregar. Ključavm čar ji: Vincenc Ribič, Jože Žlem-berger, Anton Marčič. Rezkalci: Ljubiša Živadinovič, Drago Lazarevič, Vlado Medžimorec. Referenta: Andrej Kovačič, Alojz De-min. Skladiščnika: Marija Jereb, Marko Matičič. Brusilci: Sadik Midžič, Pavel Novak, Slavko Gradišar, električar Jože Kastelic, skoblar Leopold Krajšek, pom. delav. Ramad Vejselovski. MO-s: livar Miloš Lesica, pripr. peska Alojz Pirc. MO-j: čistilca Alojz Vovk, Ludvik Papež. MO-m: mod. mizar Štefan Zrim, prik. lesa Jože čampelj. PK: Ključavničarja: Božo Kuželj, Alojz Bregar, sam. kalku-lant Zdenka Bivic, skoblar Franc Bezovnak, obl. varilec Alojz Ilni-kar. VET: zidar Ludvik Pavšič, nadzornik Karel Tratar. FRS: knjigovodja: Slavka Petek, Marija Pesek. PPB: konstrukter Boro inž. Mirkovič, administrator Ljudmila Perman. MB: komercialist Vladimir Lu-cu. ICL: ekonom Ana Novak, hišnik Marjan Polak. Spl. sektor: snažilka Angela Fuss, vlagalka Ivanka Škrbec. DR: transport, delavec Dragu-tin Ganculič. SK: analitik Anton Košir. TPD: tehnolog gl. Jože Loboda. PTO: arhivar Natalija Košiček. Dir. administrator Katarina Kržmanc. ZAHVALA Ob svojem odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem vsem strugarjem in ostalim sodelavcem FI, sindikalni podružnici in vodstvu FI za prijetno slovo in lepa darila. Obenem jim želim še mnogo delovnih uspehov. Bruno Cankar Prišel je k nam kot strugar leta 1949 z delavstvom takratne podružnice Litostroja v Škofji Loki, ko se je le-ta preselila z ljudmi in stroji v novo tovarno v Ljubljano. S seboj je prinesel polna tri desetletja strugarskih izkušenj, ki si jih je pridobil med svojim delom pri Puchu v Gradcu (2 leti), v delavnicah Jugoslovanskih državnih železnic v Mariboru (25 let) in v tovarni vodnih turbin v Škofji Loki (3 leta). Zato ni čudno, da je takoj za slovel kot odličen strugar, ki vestno in uspešno opravlja zaupana mu dela in pri svojem delu nima izmeta. Vodstvo mehanske obdelave je v njem prav kmalu spoznalo tudi človeka, ki s širokim strokovnim znanjem združuje nadarjenost in voljo za prenašanje tega znanja na mlajše delovne tovariše. Leta 1951 ga je zato imenovalo za delovodjo in mu tako omogočilo, da je pričel z načrtnim vzgajanjem mladih strugarjev. Tudi to delo je tov. Jurij Šafer opravljal izredno uspešno tako na svojem delovnem mestu kot v naših šolskih delavnicah. Mnoge naše generacije strugarjev morajo biti hvaležne prav njemu za svojo strokovno usposobljenost. Mimo svojih vzgojiteljskih odlik je pokazal tudi velike organizacijske sposobnosti. Zaradi tega je leta 1956 napredoval v glavnega delovodjo in tako še na širšem področju uveljavljal svoje zahteve po visoki kvaliteti strugarskega dela. Žal je že tri leta za tem izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino. Toda preveč smo bili navezani na njegovo delo, da bi ga lahko pusti- li. Z rokami in srcem v tovarni je prav rad ustregel naši želji in ostal med nami še 7 let. šele pred 3 leti je odšel v zasluženi pokoj. Navezani pa smo bili na Jurija Šaferja tudi osebno. Kdo bi ne bil! Saj je bil iskren, tih, skromen ter ljubezniv in za vsakogar je vedno imel prijazno besedo. Ko je požrtvovalno in nesebično delil svoje široko znanje podrejenim, se je pogovarjal z njimi kot oče ... Vest, da je 23. aprila 1969 popoldan v svojem domu na Dja-kovičevi ulici za vedno zatisnil svoje oči, nas je pretresla in udarila z vso nujnostjo spoznanja, da se je zrušilo v nič vse lepo, dobro in plemenito, ki je bilo neločljivo povezano z osebnostjo mojstra Šaferja. Na njegovo željo smo ga v soboto, 26. aprila 1969, pokopali v Mariboru, kjer je preživel velik del svojega življenja. Počival bo tudi bližje svojemu Guštanju, kjer mu je stekla zibelka pved 71 leti.... Če je sploh kdaj kak pogreb lep, potem je imel mojster Šafer prav gotovo lepega. Pomladno sonce je sijalo na sveže zelenje, zapel je pevski zbor mariborskih upokojencev, zaigrala je naša godba in zahvalili smo se mu za vse, kar je dal Litostroju s svojim več kot 20-letnim požrtvovalnim delom. Njegov spomin nam bo trajno pomenil svetel zgled prizadevnega delavca-kovinarja ter borca za visoko kvaliteto in proizvodnost. L. Šole, dipl. inž- ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem za pozornost in darila vodstvu pločevinarne, sindikatu in mojim sodelavcem. Prav tako velja zahvala sindikatu za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni ter dr. Ferjanovi za zdravniško pomoč. Jurij Balkovec VRSTNI RED Delo je dne 14. 5. 1969 objavilo vest, iz katere je razvidno, da je Mladinska knjiga najmočnejše industrijsko podjetje v Ljubljani po ustvarjenem celotnem dohodku z okrog 193 milijonov dinarjev! Tobačna tovarna, ki je prva na lestvici ustvarjenega neto produkta z okrog 11 milijoni dinarjev, in Litostroj, ki je s številko 3.128 vodeči v statistiki povprečnega števila zaposlenih, sta na drugem in tretjem mestu. Litostroj ima 185.559 din celotnega dohodka in 66.278 din ustvarjenega neto produkta (vse v tisoč dinarjih). Prvih deset dvotonskih viličarjev za pristanišče Koper Obvestilo ambulante Pri našem delu v ambulanti nas zelo motijo napačni telefonski pozivi. Tako nekateri kličejo v preventivno ambulanto in sprašujejo za bolniški stalež, trajanje staleža itd. V kurativni ambulanti lahko sprejme telefonski poziv sestra in preda pogovor zdravniku. To je mogoče zaradi dvojčka, ki ga preventivna ambulanta nima. Razen tega se v preventivni ambulanti pri določeni fazi pregleda zdravnik ne more 4 minute premakniti, ker posluša srce in meri krvni pritisk po obremenitvi. Da ne bi bilo nesporazumov in motenj, sporočamo, da imajo ordinacije oziroma zdravniki sledeče telefonske številke: Kurativna ordinacija: dr. Marjeta Ferjan in dr. Ste-van Soškič tel. št. 444 Preventivna ordinacija: dr. Edo Tepina tel. št. 445 medicinska sestra tel. št. 200 Zobna ordinacija tel. št. 446 Prav tako nam otežkočajo delo delavci, ki ne javijo v ambulanto, da so zboleli. Za vsako odsotnost zaradi bolezni moramo napisati nakazilo, na podlagi katerega bolnik dobi izplačano nadomestilo za osebni dohodek. Nakazila pa ni mogoče napisati, če bolnik ne javi, kdaj je zbolel in ne pošlje potrdila zdravnika, kjer se zdravi (doma, v bolnici) in za katero boleznijo se zdravi. Sicer taki primeri niso pogosti, vendar povzročajo pri delavcih hudo kri, ko ob izplačilu ne dobijo denarja. Zato prosimo, da vsak, ki je zbolel in se zdravi doma ali v bolnici, pošlje takoj potrdilo zdravnika od kdaj je bolan in za katero boleznijo se zdravi. Prav to velja za tiste, ki ob nastanku poškodbe niso mogli priti v našo ambulanto. Ljudje so že od nekdaj potovali. Posamezno ali skupinsko. Eden prvih samotnih popotnikov je bil Marco Polo, ki je potoval po Aziji, pa Krištof Kolumb, ki se je odpravil odkrivat Indijo, a je odkril Ameriko. Na množično potovanje z osvajalnimi cilji so se podajali Slovani, Rimljani, Tatari, Turki. No, moderni popotniki in turisti nimajo takšnih osvajalnih ciljev, saj si v glavnem želijo ogledati le tuja mesta in tam nabrati čim več vtisov. Na enega takih izletov sem se podal tudi jaz, ko sem 25. aprila odšel na pot s Kompasovim avtobusom. Po že prej določenem potovalnem načrtu naj bi odšli iz Ljubljane ob 6. uri. Toda, glej, smole: vlak, s katerim sta se peljali dve naši sopotnici iz Maribora, je pri Litiji zaradi iz-tirjenja čakal kaki dve uri. Popotnikov v daljni Pariz se je lotila rahla neučakanost. Ob 7.15 smo se vendar z zamudnicama vred odpeljali proti Italiji. Na meji so nas cariniki »ocenili« za spodobne in poštene državljane. Z debelo uro zamude smo odbrzeli po avtocesti v Italijo. Potniki so se jeli predajati vsak svojim mislim, ko se je nenadoma zmanjšala hitrost, dokler se nismo popolnoma zaustavili. No, kaj je vendar? Seveda: petek je in nesreča ne pride nikoli sama (prav tako velja tudi za zamudo). šofer je ugotovil, da se je strgal jermen in avtomobilsko izobraženi potniki so mu pritrjevali. Ko je zamenjal jermen, je naknadno ugotovil, da je počil hladilnik. Brez pomoči avtomobilskega servisa torej ne more- mo nikamor. Da bi bila nerodnost še večja, je bil prav ta dan eden izmed mnogih italijanskih državnih praznikov. Na cesti razen drvečih avtomobilov in stoječega Kompasovega avtobusa ni bilo nikogar. Ko je čez nekaj časa naš šofer z avtostopom le nekako prišel do servisnega avtomobila, je italijanski mehanik bistroumno izjavil, da tega na avtomobilski cesti ne sme popravljati, pač pa bo poskrbel za nekoga, ki nas bo odvlekel z avtoceste. No, pa ni bilo ne njega ne vlačilca kar precej časa, prišli pa so prometni policaji in nas pobarali, kaj se nam je pripetilo. Ko smo jim vse razložili, so nam pomagali čakati vlačilec. Po štirih urah čakanja in posedanja Kolumbov spomenik v Genovi Do Pariza na robu avtoceste smo odpotovali naprej ko kak državnik: najprej policist, nato vlačilec, nato avtobus in za njim še en policist. Ko smo se ustavili v San Boni-facio, se je šofer zopet lotil motorja. Njegovi italijanski pomočniki so mu še najbolj pomagali z gledanjem. Turisti pa smo se razkropili po okolici. V bližini stoji cerkvica, ki ima nekaj fresk iz Giottove šole. Okrog 20. ure je bil avtobus za silo zakrpan. Polni nad in upanja smo se že malce razrvanih živcev podali na še zelo negotovo pot proti Genovi. Po nekaj kilometrih smo se zopet ustavili ob nekem motelu. Ko je šofer segel avtobusu v trebuh, se je nekaterih potnic polastila pravcata panika. Stvari so se tolikanj stopnjevale, da so nekatere ženske izjavile, da bo avtobus razneslo in da se za nobeno ceno ne bodo peljale naprej. A so se in z njimi vsi drugi. Okrog pol štirih zjutraj smo se končno »pricijazili« v Genovo, ki smo si jo po nekajurnem počitku ogledali v izposojenem ita-lijanskem avtobusu. Genova leži v Genovskem za-licu. Šteje okrog 850.000 ljudi. V srednjem veku je bila republika, ki se je bojevala z Benetkami za komercialni prestiž. Leta 1805 si jo je priključila Francija, 1815 pa kraljevina Sardinija. V Genovi je mnogo ošabnih in ponosnih palač iz 15. in 16. stoletja. Tu sta bila doma Krištof Kolumb in znameniti goslač Paganini. V središču mesta je razsežen park, kjer so iz cvetlic narejene vse tri Kolumbove ladje, s katerimi je potoval v Ameriko. V bližini pristanišča so zgradili čudovito športno palačo, kjer domuje »Pro Recco«, edino moštvo vaterpola, ki je bilo razen naših moštev Mladosti in Partizana evropski prvak v vaterpolu. V predmestju Staglieru je eno naj lepših pokopališč v Evropi. Med umetniško oblikovanimi spomeniki je naj lepši spomenik neke beračice, ki si je vse življenje pri-trgovala zato, da bodo poznejše generacije ljudi občudovale njen spomenik. Po ogledu mesta smo se vrnili v hotel, kjer so se nevšečnosti z našo vožnjo v Pariz nadaljevale. Nov vodič, ki je prišel z vlakom iz Ljubljane, češ da nas bo odrešil vseh nezgod, je baje najprej naročil italijanski avtobus, da bi se z njim odpeljali proti Nici, nato ga je odpovedal, češ da bomo nadaljevali pot z našim Merce- ČLOVEKinDELO Delovno okolje in zdravstveno varstvo Dieselski motorji na preizkuševališču Izbrane misli V zadnjem članku smo govorili o akutni zastrupitvi z ogljikovim monoksidom (CO). Sedaj bi se pomenili o tako imenovanih kroničnih zastrupitvah s CO, to se pravi, o ponavljajočih ali nepretrganih zastrupitvah s CO. Do teh pride pri dolgotrajni izpostavljenosti z ogljikovim monoksidom v manjših količinah. Glavni znaki zastrupitev so: utrujenost, glavobol, vrtoglavica, nespečnost, čustvena neuravnovešenost, težave s srcem in še nekatere druge redkejše telesne ali duševne motnje. Ugotavljanje kronične zastrupitve z ogljikovim monoksidom je težavno, ker imajo številna obolenja podobne znake in laboratorijske izvide. Če upoštevamo še to, da imajo kadilci v krvi prav tako povečano količino karboksihemoglobi-na (spojina hemoglobina ali rdečega krvnega barvila z ogljikovim monoksidom namesto s kisikom), nam bo razumljivo, da je težko ugotoviti kronično zastrupitev s CO. Zdravljenje je le pomoč človeškemu telesu v borbi s težavami, ki jih ima zaradi kronične zastrupitve in zato je prav gotovo bolj primerna zaščita bodisi medicinska, bodisi tehnična. Naloga zdravstvene službe je, da vsem bolnikom na srcu, bolnikom s poapnenjem žil, bolnikom s sladkorno boleznijo in bolnikom z zmanjšano sposobnostjo pljuč in vsem nad 60 let starim odsvetuje zaposlitev na delovnem mestu, kjer se tvori CO. Tudi ogljikov dioksid (C02) je nevaren, čeprav ta ne zastruplja organizma tako zelo kot CO. C02 deluje tako, da izpodriva kisik v zraku. Čim več C02 se nabira v zraku, tem manjši je odstotek kisika. V manjših količinah spodbuja center za dihanje v podaljšanem hrbtnem mozgu. če je v zraku 3 odstotke C02, težko dihamo, pojavi se glavobol, pri 5—6 odstotkih se težave še povečajo, pri 10 odstotkih se po 1 minuti pojavijo še motnje vida, šumenje v ušesih, izguba zavesti in nato v globoki nezavesti smrt. Naj večja dovoljena količina v zraku brez škode za zdravje je 0,005 ali pol odstotka. Nastanek C02 ne moremo preprečiti, zato ga moramo odstranjevati (zračenje, od-sesavanje z mesta nastanka itd.) Naslednji plin, ki je nevaren za naše zdravje, je žvepleni dioksid (SOi>). Razvija se pri sušenju form na tleh, ogrevanju livnih loncev s koksom in pri zgorevanju premoga. Poleg tega se razvija seveda še drugod. Največja dopustna količina S02 v zraku je 4 milijoninke (0,000004) ali 10 mg v kubičnem metru. Večje količine so še bolj škodljive. Smrt nastopi, če vdihavamo pol ure do 1 uro zrak, v katerem se nahaja 1,3 g S02 v enem kubičnem metru. Žveplov dioksid sc z vodo združi v žveplasto kislino in draži dihalne poti in oči. Ob velikih Ko je neki uslužbenec v Bostonu pospravljal v svoji pisarni svežnje z dokumenti, je po naključju našel pravilnik podjetja, ki je izšel leta 1S12. V pravilniku so bile naštete pravice in dolžnosti pisarniških uslužbencev tistega časa. — Uslužbenci morajo dnevno napolniti petrolejke, obrisati cilindre in pristriči stenje v svetilkah. — Vsak dan mora vsak uslužbenec prinesti s seboj na delo vedro vode in vedro premoga. — Službeno pero naj vsak pri-rezuje po lastnem preudarku, toda samo tako, da s tem ne moti ostalih uslužbencev. — Uslužbenci moškega spola lahko dvorijo ženskam enkrat tedensko, če pa obiskujejo cerkvene pobožnosti, dvakrat tedensko. — V korist uslužbencev je, da ob dnevih izplačila dajo na stran del svojih dohodkov, za- količinah S02 pride do izgube glasu, akutnega vnetja dihalnih poti in kopičenja penaste tekočine v pljučih. Zaradi tega pljuča odpovedo. Do takih zastrupitev pri nas ne more priti. Lahko se pa pojavijo pri občutljivih ljudeh kronične zastrupitve z okvarami nosa, žrela, sapnika in vnet j en! oči. Poveča se slinjenje, kronični katar pljuč z mučnim kašljem, hripavostjo in krvavkastim izpljunkom. Zaščita je samo tehnična. To pomeni, da je treba forme na tleh sušiti na drug način — z dovajanjem vročega zraka, ki ne vsebuje nobene škodljive primesi. O plinih, ki se razvijajo pri električnem varjenju, bomo spregovorili prihodnjič. E. T. to, da bi ne bili v starosti v breme družbi. — Ob dober glas bo prišel vsak uslužbenec, ki kadi, uživa alkohol v kakršnikoli obliki, obiskuje igralnice in javne hiše ali pa tisti, ki se brije pri frizerju. — Vsak uslužbenec, ki bo v petih letih skrbno opravljal svoje delo, ne da bi pri tem delal napake, bo dobil povečano plačo vsak dan za 5 centov — — seveda, kolikor bo to dovoljeval finančni položaj podjetja. Bostonski uslužbenec je hotel o najdbi takoj obvestiti svoje kolege, pa jih ni več našel. Vsi so namreč odšli pit kavo. (Po »Harvvard Business Revievv«) Tisto, kar je bilo včasih pregreha, je sedaj vrlina. Seneca Od spoznavanja prihodnosti nimamo ničesar, saj nima nobenega smisla, če se bojiš tistega, pred katerim ne moreš zbežati. Cicero Če se pogovarjam sam s seboj, imam vedno prav. Swift Sum je hrana ljubosumnosti. Ljubosumnost pa se spremeni v bes ali pa popolnoma izgine, ko sum postane gotovost. Maurois Kdor umre letos, se umakne vsem težavam prihodnjega leta. Shakespeare Nikoli ne pustim dela za jutri, posebno pa ne takrat, če ga lahko opravim pojutrišnjem. Wilde Mož kraljuje, žena vlada. Terrail Če zakopljem resnico v zemljo, zakopana resnica dobi tako moč, da takrat, ko pride na svetlo, uniči vse okoli sebe. Zola Čeprav je up še toliko varljiv, nam vendar pomaga prebroditi življenjske težave. Rochefaucauld Čas ozdravi tiste rane, ki jih razum ne more. Seneca Ne verjemi tistemu, ki o vsakem govori dobro. Johnson Civilizacijo razumejo samo tisti, ki so sami civilizirani. Whitchead Pravilnik podjetja in nazaj Piše: Janez PRIJATELJ desom, pa zopet iskal drugega, je razburil še tiste potnike, ki so dotedaj ohranili mimo kri. Naša simpatična in prikupna vodička Marija si ni mogla prav nič po-pomagati, saj je vso komando prevzel novi vodič. Ko so nekateri prav resno premišljali, da bi odrezali potovanje in se vrnili z vlakom domov, smo se ob 15. uri namesto okrog 12. ure podali v bolj ali manj neznano s tistim avtobusom, za katerega so govorili, da prav gotovo ne bo mogel peljati do Nice. S hudimi besedami na jeziku in s tesnobo v srcu smo se prav počasi peljali po cvetlični obali, vse tja do San Rema. Ženski svet se je počasi pomiril ob pogledu na res čudovite nasade nageljnov, moški svet pa bi si verjetno želel biti v sanremski igralnici. Čudovite barve Sredozemskega morja so bile na moč podobne čudovitim barvam Jadranskega morja. A tudi številna dela na cesti ter še vedno zapuščeni in zaprti hoteli so nam dajali do-mačnostni občutek. V San Remo smo se pripeljali v strašno dolgi in še bolj nedisciplinirani koloni (bil je namreč sobotni večer). San Remo leži na ligurski obali, šteje okrog 80.000 ljudi, je znan zdraviliški kraj, kjer lahko petični bolniki in gostje v igralnici postanejo manj petični. Lahko bi celo trdili, da je San Remo en sam cvetoč vrt. Pozabiti tudi nes memo na vsakoletni festival popevk, o katerem so govorili, da ga bodo letos mladi San Remčani preprečili. No, ostalo je le pri besedah. Sredi lepega parka kraljuje ena naj lepših pravoslavnih cerkva na Zahodu. čez nekaj časa smo se izvili iz kolone in že v trdi noči nadaljevali pot proti Nici. Spotoma smo se s ceste zagledali v lučke Mon-te Carla in Monaca (tega nočnega ogleda Kompas verjetno ni imel v načrtu, kakor tudi ne daljše nočne vožnje po Nici, ki smo si jo privoščili ob iskanju našega hotela). Drugega jutra smo bili prijetno presenečeni, saj smo imeli kaj videti: nov Kompasov avtobus iz Ljubljane! Nase smo bili lahko kar ponosni. Okrog 40 potnikov je imelo dva avtobusa, tri šoferje in dva vodiča. Ker se nas je še vedno držala zamuda kakih 10 do 12 ur, smo si dopoldne ogledali Nico, Monaco in Monte Carlo in tako, namesto takoj po zajtrku, šele nekaj čez poldne odbrzeli proti Grenoblu. Nica leži ob Sredozemskem morju, šteje nekaj nad 300.000 ljudi. Dolgo časa je bila samostojna dežela, od 1795—1815 je bila priključena Franciji, nato pa je od 1860 vse do danes v okrilju Francije. Italijani jo spoštujejo, ker se je tu 1807 rodil zedinitelj Italije Giuseppe Garibaldi. Sami prebivalci Nice pravijo, da je mesto tako ljubko, da so celo Angleži naredili besedo niče (ljubek) iz Nice. Pripominjajo pa, Francozi namreč, da jo Angleži izgovarjajo tako barbarsko — naj s. Konec 19. in v začetku 20. stoletja se je pričel tu razvijati turizem za zgornjih deset tisoč. Na La Baie des Anglais (angleškem sprehajališču) so v kratkem času zgradili številne imenitne hotele, med katerimi je najimenitnejši’ hotel Mediterra-nee. V takratnih časih je bilo prebivalcem Nice — ti so se umaknili v staro mesto — prepovedano sprehajati se po tem sprehajališču. Ker je podnebje zelo milo, je tu posebno pozimi mnogo starejših ljudi — upokojencev. Torej — naši upokojenci: Ažurna obala z Nico vred vas vabita v svoje čudovite hotele. Preživite dolge zimske mesece v Nici in uživajte na soncu in ob hm, hm, cenah!? Igralnica v Nici je kar nekako obledela ob svoji imenitnejši sestri v Monte Carlu. Iz Nice nas je pot peljala v Monaco, mesto in kneževino, ki meri 161 hektarov in šteje okrog 30.000 prebivalcev. To miniaturno državico obišče na dan samo okrog 500 avtobusov. Radovedneži iz vsega sveta oblegajo knežjo palačo, ki je videti bolj kot slaščičarski izdelek kot pravi dvorec, mnogo manj pa si jih ogleda enega naj bogatejših oceanografskih institutov na svetu, ki ga je dal postaviti oče sedanjega monaškega vladarja Rainerja. Rainerjev oče je bil čudak in je večji del svojega življenja prebil na svoji ladji in se ukvarjal z raziskavami morja. Njegov sin je bolj praktičen. Oženil se je s filmsko igralko in milijonarko Grace Kelly in s tem popravil že dokaj trhli finančni položaj svoje kneževine. In še nekaj: dobiti državljanstvo kneževine Monaco je sila težavna stvar. Razen visokih pristojbin uradniki skrbno preiščejo poreklo prosilca, in če jim tu ni kaj všeč, prošnjo odbijejo. (Sledi nadaljevanje) Samostan v bližini Nice Enakopravnost žensk ne bo popolna, dokler na bodo ženske plačevale alimentov nezakonskim očetom. A. Magnani SERPENTINE 1. razprava, 2. točiti solze, 3. moško ime, 4. okenska navoj niča, 5. znamka svetlobnega telesa, 6. nebesni pojav, 7. znano smučarsko središče, 8. tekstil dvonit-nik, 9. eno od imen pravljičarja Andersena, 10. ptička (cicifuj), 11. zapor, 12. strelska priprava, 13. sredozemska rastlina, 14. krtova pot pod zemljo, 15. pobor-nik planinstva (stolp na Triglavu), 16. jopica, pulover, 17. kraj nad Logatcem, 18. šivanje na ometico, 19. reka na Cipru, 20. kemični element, 21. jadrnica, 22. zemljevidna knjiga, 23. umetno gnojilo, 24. propaganda, 25. Sveta gora v Grčiji, 26. popotni tovariš, 27. pločevinasta posoda. Označena polja vam obude spomin na nedavni dogodek ob naši severni meji, ki je tesno povezan z našo tovarno, ter ime osebnosti, ki je pri tem dogodku sodelovala. 1 2 3 V 7 <č> 5 | 8 n 9 10 13 r 11 n 15 18 17 16 | r" 20 [ 23 I '22 21 24 25 | 27 26 ZEMLJEPISNI REBUS BALINARJI — Tovariš direktor, jaz sem kapetan reprezentance! Prišel sem po steklenice, kajti mi smo zmagali... — Po kakšne steklenice? — Po tiste, ki so določene za reprezentančni fond. PRISOTNO Na svečani seji nekega podjetja je eden izmed članov vprašal: — Kaj bo na dnevnem redu pod razno? Predsednik komisije za ukrepe je pokazal na polno steklenico pred seboj in odgovoril: — Tekoče zadeve! KOMISIJA — Zakaj na vaših sestankih ne pride do rešitev? — Taka je narava težav! Kadar govorimo o Triglavu, začnemo pri Dubrovniku in se objektivno ustavimo pod šmarno goro. Oče in sin — Pozdravljen, oče! Kako je bilo na zabavi s tvojimi prijatelji šefi? — Čudovito, ljubi sin! Tako lepo, da se morava pogovoriti prav o tebi, o tvoji praksi, o tvojem gledanju in ravnanju. — Gotovo bo kaj dobrega! Prakso sem končal in brž ti lahko povem, da so me tolovaji premalo izplačali. — Še preveč so ti dali. Pred prakso sem primerjal našega mačka in tebe! Maček spi, se igra, žre in se liže. Ti pa ješ, spiš, zapravljaš in se tudi učiš. Poslal sem te zato v Litostroj, da boš nekaj več. — O, ne boj se! Kmalu bom diplomiral in postal bom človek in pol! Iz Nemčije ti bom pošiljal denar, imel ga boš čez glavo. — Kako pošiljal? Poglej ga no! Pametno se boš zaposlil tu, v šiški! Ob pogledu na našo veliko tovarno mora nastopiti očaranost že na prvi pogled. Ne pozabi, da si s poštenim kreditom vezan nanjo! — Občudujem te! Čeprav si dvajset let odsedel v njej, te še vedno vleče. Meni je že v dveh mesecih prišla do grla! O, ti nepridiprav! Po pravici so mi prejle naribali nos, ko so govorili o tebi. Začeli so o disciplini, zatem pa še in še: sama gola kritika! Presoditi je treba, oče! Kritika ima negativno in pozitivno stran! Njihova ni bila zlonamerna. Poznajo mlade, še bolj pa vedo za red. Pravili so mi, da si se pomešal med praktikante srednjih šol in namesto da bi jim bil vzor, si bil problem številka ena. Veš oče, začeti bi morala z zapletenim vprašanjem notranje ureditve katere koli tovarne pri nas! Videl bi, koliko odgovornih ljudi na tuleče napake proizvodnje sploh ne reagira! Žal sem se večini z neusmiljeno kritiko zameril do groba! Saj, saj! Ti kar pusti notranjo ureditev drugim! Dogaja se, da že vsak poskuša, vtikati glavo skozi sosedova vrata. In temu bo skoraj konec. Enako mora biti kot pri vojakih. Zakaj gre četa ravno v skupini? Lahko bi šel vsak vojak po svoje, kar pa ne gre! — Strinjam se, res je, da ne gre. — Da se strinjaš? Če bi bilo tako, te ne bi videli, kako stojiš' prvi pred šankom že ob osmih in čakaš na toplo malico! — Še zdaj mi je žal, saj mi je prav ta malica pomagala, da sem izvedel nekaj več o zgagi. Discipline pa nisem rušil jaz, temveč so jo drugi! — Drugi... drugi! Zgodaj te je zagrabila stara tovarniška bolezen: prideš v škripce in takoj prevališ vse na druge. — Izgubil sem skoraj poslednjo iluzijo o tej tovarni, oče! Zadnji čas je, da grem v Nemčijo. — O, ti permej! Moram ti še mnogo pridigati. Takoj se vidi, da si nosil iz zgodovine same cveke domov! Zavedaj se: če ne bi v vojni zmagali, ne bi nikoli bilo tako lepe tovarne. In tvoje gledanje je postavljeno na glavo; docela je apolitično. Menda te politika ne zanima ali kaj? — Hvala, rajši imam češpljevo solato! Kritika je izvirni greh za kogar koli. Soglasnost je navadno vnaprej določena z vsemi napakami, ki so končne oblike in zavirajo razvoj. Pozabil sem: naš razvoj — naprej. — Tvoja stališča bolj rušijo odnose kot gradijo! — Še malo ne. Tej tovarni manjka osvetljenosti — subjektivne in objektivne! Razbiti je treba vsako omejenost in zadeti jedro. — Sin, tvoji napadi letijo mimo jedra. — Povej mi, kaj si imel s tistim šefom zadnjega dne? — Aha, to ti je bilo srečanje na nivoju! Kaj sem hotel: šef je prepozno prišel in le delno je ujel mojo oceno o njegovem delu. Tako ni razumel bistva v celoti in dejal je, da bi se tistega dne najraje obesil. Nato mi je zameril, ko sem ga vprašal, na katero komisijo se bo ... — Ja, sin, daleč boš prišel! Vedi: kjer nekdo trpi, tam ni humorja! — Humor je kapital za gospodarstvo med vesoljem in zemljo. Za šefe pa mora biti zlasti pomembno, kaj mislijo, kadar ne delajo. — Ti pa si celo med delom postopal med obrati in se modro držal, namesto da bi pomagal sodelavcem. V prostem času bi si tvoja velika glava lahko izmislila kaj tehnološko novega za proizvodnjo! — Oče, pri nas ne verujejo v izume. Tu ni perspektive. Uspel bom samo na švedskem ali v Švici. — Sin moj, računal sem na tvojo zavest, a te zavesti ni od nikoder! Profilov tvojega kova nikjer ne marajo. Letel boš iz tovarne v tovarno kot žoga: z noge na nogo. In jezik bo tvoja raketa, ki te povede na trda tla. Rad bi vedel, kateri hudiči so te zavedli na stranpot? — Teoretično praktični. — Tako si torej čisto na kraju! Sram me bo stopiti na cesto ... še kure se bodo smejale, češ takega sina imaš! V transportnem obratu si se prevažal v elektro-kari kot izgubljen material; v orodjarni si predlagal, naj kupijo kitajski vrtalnik na nožni pogon; v PPB si nekam zataknil nove risbe, da jih živ bog ni mogel najti; pri nogometu ob malici si si zvil nogo ... Kam to pelje? — Temu zadnjemu zlu sem hotel vsaj malo škoditi, pa vendar nogometa še danes niso prepovedali. — O, ti dobrohotnost! Zakaj si igral tarok v škatlastem nosilcu žerjava? Trije ste bili in kmalu bi vas bili vse skupaj zavarili in odposlali v Afriko! Premalo sem ti ušesa navijal, tega se vse bolj zavedam. — Da me ne boš napak razumel, oče! Jaz nisem pesimist in upam, da bo šlo tovarni vedno bolje. Odpraviti je treba nekoordiniranost —. Treba je odpraviti neznanje, ki je krona vseh problemov... Tedaj bo nastopila finančna rešitev. — Kri mi stopa v glavo! Ko smo mi gradili tovarno, nismo takole čvekali kot ti. Trdo smo zagrabili in nihče nam ni ponujal zlata pod nos. Velike težave smo premagovali z enim samim nasmeškom! A tebi je neprehojena pot že svetovni problem. V naši tovarni imaš dobro izbiro; strokovnjak pa moraš šele postati, ne pa takoj zahtevati vsega! — V tujini je boljša rešitev. Tam je vsaj logika doma! Tudi ti bi jo stisnil, samo če bi ti, recimo, znižali pokojnino. — Šola ti je dala izobrazbo, po vsem videzu pa ti moram kulturo sam zabiti v glavo! — Oče, ti si nepoboljšljiv optimist. Pozneje, ko bom tudi jaz morda sklerotičen, se bom z veseljem spominjal svojih sklepov. Tvoje postavke so zavožene ali pa si se ga na zabavi s šefi nalezel, da je kaj ... Kaj ti je! ... Au-au, dej, dej, dej! Važnost, važna, ti pa tvoji judo prijemi — saj me boš ubil! Nehaj! — Tako je prav! To zdravilo bo zaleglo in brez besed! Malo pozno, a za tvoja leta učinkovito — le tako bo šlo po sreči. — Če me boš še enkrat, bom šel na policijo! Taka kultura je za vola... drugi očetje svoje sinove podpirajo, pri tebi sem pa totalno na tleh. — Zdaj vidiš, kaj je cinična resnica. Tvoj predmet kritike naj bo še naprej vse obstoječe, nimam nič proti! Kmalu se boš odvadil nesmiselnega zlivanja vode. Preden končava, bi še rad vedel — kje, če sploh kje, ti je bilo v tovarni najbolj všeč? — Sploh se ne menim več. No, no, povedal ti bom! ... Tam, kjer je lepa pisamica, v njej mizica in tajnica Micika. Tam je veselost metulja od pisalnega stroja do kuhalnika! — Duhovito! Glej, da o tebi pri prihodnjem delu ne slišim nobenih neumnosti več, sicer te bom »sprešal« v plastiko! Ostal boš doma! — Oče, dal ti bom spominsko knjigo in vanjo lahko napišeš tole: »Naj si biser ali kamen, ljubi Litostroj — pa amen!« — Tvoja izvoljenka Polona ti bo že pokazala švicarski biser in nemški kamen, samo če ji to omenim! Le nekaj mesecev potrebuje še do črnega pasu v judu. — Zmenjena sva, oče. Povrnil bom kredit, treniral bom dvoje: judo in boks, prepričal bom Polono, zatem pa adijo, ljubljena šiška! — To pa to! Za trening si pre-štorast, Polona je naše gore list, kritizerstvo je tvoja domena, kričačev pa tako nikjer ne marajo. — Za mejo bom držal jezik za zobmi! — Preveč si moje narave, da bi to zmogel, dragi moj. Doma se morava še veliko naučiti. Na magnetofonski trak posnel, prenesel in pretipkal: Sorodnik Kdor hoče vladati ljudem, je bolje zanj, da izkoristi raje njihove slabosti kot pa vrline. Napoleon Ni bogat tisti, ki ima največ, ampak tisti, ki najmanj zahteva. Malina Kdor lovi duhovitost, ujame neumnost. Goethe Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 313-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 50 S din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru. IZŽREBANI NAGRAJENCI Za nagradno prvomajsko križanko smo prejeli 67 rešitev, od tega 58 pravilnih. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrado prejme Ivan Kreč, Ljubljana, Proletarska 1 2. nagrado prejme Nives Hrovat, Ljubljana, Titova 23 3. nagrado prejme Marija Rupnik, PPB Vsem nagrajencem čestita uredništvo časopisa! Nagrajenci naj dvignejo nagrade v uredništvu časopisa.