POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — 1979 — ŠTEVILKA 1 Z novimi pobudami v leto 1979 RAZGIBANO PRETEKLO LETO JE ZNAČILNO PO ISKANJU IN DOGOVARJANJU NOVE SAMOUPRAVNE ORGANIZI-| RANOSTI HMEZADA, NAPORIH ZA BOLJŠE GOSPODARJE-\ NJE IN DOHODKOVNO POVEZOVANJE TER NAPORIH ZA REALIZACIJO SMELO ZASTAVLJENEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA. Z doseženim ne moremo biti zadovoljni, vendar pa moramo ¡izhajati iz realnih možnosti in osnov, ki so v HMEZADU in tudi širše dane. Bistveno je, da se združeni delavci in kmetje zave-jdamo, da je povečanje proizvodnje hrane naša osnovna naloga. H«PP / <2nH 1 ■ .'y. ■ „ L Načrtna obnova hmeljišč — osnova gospodarnega pridelovanja hmelja To nalogo nam postavljata družba in njen razvoj. Razvoj agro-kompleksa, v kakršnega se razvija HMEZAD, z jasno začrtanimi razvojnimi in dohodkovnimi odnosi osnovne proizvodnje, predelave in prodaje, prav gotovo pogojuje tudi odnos družbe do te proizvodnje. Tu je narejenega veliko, vendar pa je usklajenost prodajnih cen s proizvodnimi stroški, ki kljub večji produktivnosti še ni podana, osnovno vprašanje povečanja proizvodnje.in dinamike razvoja. Bodoče dohodkovne odnose bomo lahko gradili samo na realnih osnovah in če bo temu tako, tudi rezultati ne bodo izostali. Potrebe tržišča kakor tudi naše proizvodne možnosti, nam narekujejo zahtevno zastavljene razvojne programe. Hmeljarska kriza je za nami, odpirajo se nova tržišča, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je naš delež v svetovni proizvodnji hmelja padel na 3 % v primerjavi s 6 % pred slabimi desetimi leti. Tak odnos je zaskrbljujoč, saj odpira vprašanje naše veljave v svetovni hmeljarski trgovini in z njo povezanim dobrim plasmajem našega hmelja. Razširitev hmeljskih nasadov za 200 ha in večja proizvodnja sta sicer zahtevna vendar nujna naloga. Večja prireja mesa je nujna, ker sedaj zadovoljujemo komaj dobro polovico potreb klavnice v Celju. Predelovalne kapacitete v klavnici se bodo v tekočem letu razširile, kar nalaga proizvodnji — živinoreji še dodatne naloge. Povečati je potrebno prirejo govejega mesa. Zelo zahtevna naloga pa je predvidena izgradnja farme prašičev z letno kapaciteto 30.000 komadov v prvi fazi izgradnje. Klavnica kolje letno ca. 100.000 prašičev, dosedanja proizvodnja v kooperaciji pa je pokrivala samo 10 % potreb. Večjo prirejo svinjskega mesa pri združenih kmetih še pospešeno organizirano razvijati in bolj izkoriščati dane pogoje in znanje rejcev. V prireji mleka so doseženi dobri rezultati. V proizvodnjo so bila predvsem pri združenih kmetih vložena velika sredstva in ob primernih cenah rezultati niso izostali. Predelovalne kapacitete so za rastjo proizvodnje zaostale in postaja izgradnja nove mlekarne z dnevno kapaciteto 180.000 litrov pogoj nadaljnjega povečevanja proizvodnje in normalnega odkupa. Akcija sovlaganja v izgradnjo nove mlekarne je zastavljena zelo široko, razpisati bo potrebno tudi tozadevno posojilo. Začeta izgradnja tovarne močnih krmil se bo prihodnje leto nadaljevala — predvsem skladiščne naprave, kar nam bo omogočilo zanesljivejšo oskrbo z osnovnimi surovinami. Samoupravna preobrazba in prilagajanje organiziranosti zakonu o združenem delu je družbeno zelo odgovorna naloga, ki je v preteklem letu zahtevala veliko angažiranosti vseh delovnih ljudi in družbenopolitičnih dejavnikov v HMEZADU. Iskanje in graditev nekaj novega, takih oblik samoupravne organiziranosti, ki bodo pogojevale večjo uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti združenih delavcev in kmetov, je zahtevalo vrsto razprav in povzročalo tudi vrsto dilem, ki jih je bilo potrebno razrešiti. Vse nas je vodila skupna želja; da ostanemo tudi v novih oblikah organiziranosti povezani, da se nadaljuje kontinuiteta HMEZADA v sestavljeni organizaciji in da v njo vgradimo vse tisto, ki se je v preteklosti pokazalo dobro in pogojevalo napredek, ki smo ga dosegli. (Nadaljevanje na 2. strani) A KOMISIJE ZA IZVAJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU O IZVEDB) 1 Ul U1/1IU SAMOUPRAVNE PREOBRAZBE DO HMEZAD V SKLADU Z ZZD OSEMINDVAJSETEGA DECEMBRA 1978 JE BIL PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD HMEZAD IN S TEM JE KONČANA VEC KOT DVELETNA AKTIVNOST ZA SAMOUPRAVNO PREOBRAZBO DO HMEZAD IN NJENIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ. . Že junija 1976. leta ‘je bila na podlagi osnutka ZZD izdelana analiza samoupravne organiziranosti, v septembru istega leta pa prvi predlog osnov za organiziranje novih TOZD s predlogom za organiziranje več novih delovnih organizacij — DO Hmezad pa se reorganizira v SOZD. Predlog je povzročil vrsto mazprav in dilem predvsem glede predloga za organiziranje novih organizacij in združitev v te nekaterih dosedanjih TOZD, kakor tudi dvom glede preobrazbe DO Hmezad v svojo sestavljeno organizacijo, ker je le-ta bila članica SOZD Dobrina. Po sprejemu zakona o združenem delu je v skladu s 660. členom ZZD bil po samoupravnih organih sprejet v juniju leta 1977 »Program prilagoditve samoupravne organiziranosti in uskladitve samoupravnih' splošnih aktov z zakonom o združenem delu in drugih zakonih« z analizo družbeno-ekonomskih odnosov in s konkretnim predlogom za organiziranje novih TOZD ter združitev v nove DO. S programom so bile določene točne zadolžitve za pripravo predlogov uskladitve samoupravnih splošnih aktov, skupnih v DO in v TOZD. Imenovana je bila tudi 17-članska komisija za‘izvajanje zakona o združenem delu z nalogo, da je usklajevala različna stališča glede samoupravne organiziranosti,-sprejela osnutke samoupravnih splošnih aktov za javno razpravo in predlagala končne predloge za sprejem. Imenovanih je bilo osem komisij za različna področja uskladitve samoupravnih splošnih aktov z ZZD ali za pripravo novih. Do roka (december 1977, januar 1978) so bili sprejeti sa- moupravni sporazumi in splošni akti, ki urejajo ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v temeljni organizaciji in pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. Sklenjen je tudi - samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in .sredstev na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka. V skladu z zakonom ä ffi CA Make- donija Slove- nija Skupaj ožja Srbija > O CA O Vojvo- dina Gnojenje dvokosnih dolinskih travnikov v Sloveniji in zahodni Hrvatski z večjimi količinami dušika se je pozitivno odrazilo pri pridelku sena in prisotnosti trav v pridelku, negativni učinek pa je bil na količino metulj- 1955 272 20 1 92 6 80 73 15 3 : 55 nic. Gnojenje teh travnikov z do 150 kg čiste- 1957 761 21 1 256 20 73 390 77 13 300 ga dušika ni bistveno zmanjšalo kvalitete pri- 1967 2141 136 7 513 104 107 1274 404 91 779 delka. Gnojenje z UREO ali KAN je dalo 1971 1747 127 9 431 67 109 1004 328 67 609 skoraj iste rezultate. 1972 1821 145 11 425 76 112 1052 375 62 615 Produktivnost intenzivnih pregonskih paš- 1973 1919 151 11 454 84 142 1077 409 63 605 nikov je zelo odvisna od količine dodanega 1974 1817 168 13 386 86 125 1039 388 84 567 dušika. Z dodajanjem doz dušika do 300 kg 1975 1964 194 9 448 103 107 1103 379 94 630 je linearno rastel tudi pridelek. Povečane ko- 1976 1970 186 7 429 98 122 1128 410 90 628 ličine dušika so povečale tudi surove belja- 1977 2056 170 9 461 87 146 1183 432 89 662 kovine v pridelku. . Največje rezerve pri uporabi gnojil so pri zasebnem sektorju, ki ima v svoji posesti veliko zemlje, uporablja pa še razmeroma male količine mineralnih gnojil. Pri nadaljnjih raziskavah porabe gnojil se je potrebno ozreti na potrebe zasebnega in na potrebe družbenega sektorja. Na simpoziju je bilo od novitet pri uporabi gnojil za posamezne kulture rečeno naslednje: PŠENICA Pri visokorodnih pšenicah je potrebno izkoristiti genetski potencial rodnosti do meje ekonomsko upravičenega vlaganja. Poskusi na pšenici so pokazali, da visokorodne sorte zelo dobro reagirajo na uporabo večjih količin uporabe mineralnih gnojil. Najbolj odgovarjajoče razmerje med N:p20s:K20 je 1,5:1:1. Pri dodajanju večjih količin čistega dušika do 160 kg/ha se je vzporedno povečal pridelek, pri tem pa so posamezne sorte različ- ali amidno obliko dušika. Učinek fosforja pri gnojenju pšenice je dosti slabši od delovanja dušika. Pri dodajanju večjih količin fosforja je bil pridelek največ odvisen od tal, na katerih je bil poskus. KORUZA Koruza kot poljedelska kultura zavzema v slovenskem kmetijskem prostoru vidno mesto. S hitrimi selekcijskimi metodami dobimo vsako leto več novih sort, ki so genetsko sposobne dajati zelo visoke in kvalitetne pridelke. Temu razvoju genetike mora slediti tudi agrotehnika. Gnojenje kot agrotehničen ukrep ima na pridelek zelo velik vpliv. Za gnojenje koruze je bilo postavljenih veliko število poskusov. Ti poskusi so najprej pokazali, da ni bistvenih razlik pri pridelkih, če uporabljamo nitroamonijačno ali amidno obliko dušika (KAN ali UREA). Pridelki pri koruzi hitro rastejo z dodajanjem večjih količin dušika. Prav tako-je-učinek kompleks- KROMPIR Pri gnojenju krompirja z dušikom dobi-! mo zelo visoke pridelke. UREA in KAN staj pri gnojenju krompirja dala skoraj enake rezultate. Optimalna doza dušika pri triletnih poskusih je bila 130 do 160 kg čistega N na ha. Pri gnojenju krompirja s kalijevim kloridom ali kalijevim sulfatom ni bilo bistvenih razlik pri pridelku. HMELJ Kompleksna gnojila so se uveljavila v proizvodnji hmelja. Gnojilni poskusi, ki tečejo) od leta 1970 dalje so pokazali pozitivni uči-| nek kompleksnih gnojil na pridelek in kakovost hmelja. Kompleksna gnojila lahko) uspešno kombiniramo v gnojilnem načrtu z j enostavnimi dušičnimi gnojili. Zaradi učinkovitosti in enostavnosti uporabe se je v zadnjih letih povečala poraba kompleksnih gnojil v hmeljarstvu v vsej Sloveniji. (Nadaljevanje na 9, strani) Priznanje za delo Kratek razgovor z direktorjem TOZD Mlekarna Celje, dipl. inž. Tonetom Jen-šterlom. Tovariš Tone, v začetku meseca si bil v Novem Sadu? Da. Od 7.. do 9. decembra je tam bilo posvetovanje SPIT J o agrokompleksu Jugoslavije in peta redna skupščina Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije! Tvoji vtisi? Sam si že bil na skupščinah ZKITJ in veš, da so delovne. Poleg uvodnih Formalnosti smo razpravljali o predlogu statuta zveze in o predlogih in potr-Jitvah častnih in zaslužnih članov. Poslušali smo tudi več zanimivih referatov: »Aktualni problemi proizvodnje, predelave in plasmana živilskih proizvodov«, »Uresničevanje plana proizvod-ije osnovnih kmetijskih pridelkov in laloge«, »Razvoj družbenega sektorja n naloge razvoja agroindustrijskega iompleksa v Jugoslaviji«, »Izobraževa-lje strokovnjakov«, »Združevanje kme-:ov — pot do racionalizacije proizvodnje«, »Kmetijska služba v Jugoslaviji« n še druge. Na skupščini si prejel tudi priznanje? Prijetno sem bil presenečen, ko so ned okoli stotimi častnimi in zaslužni-ni člani iz cele Jugoslavije imenovali udi mene za zaslužnega člana in mi rodelili lepo gravirano bronasto plaketi. Dolga leta nisem pri KIT delal za-■adi priznanja, ampak zaradi stanovske pripadnosti in veselja. Vseeno pa sem počaščen, da moje delo ni bilo za-nan, da je bilo opaženo in vrednoteno. Jelal bom še naprej in skušal pripo-noči DKIT'Celje k še večji homogenosti in napredku. 'Tovariš Tone je postal član DKJT ta-cp/ po diplomi na fakulteti leta 1951. lajprej je delal v društvu v Brežicah n za tem v Celju. Dve mandatni dobi e diiištvu Celje tudi predsednikoval in o v najbolj burnih letih tam od 1958 lo 1965, Na rednih mesečnih sestankih 0 razpravljali o številnih organizacijah in strokovnih problemih, posluša- 1 razna predavanja, često obiskovali orodne organizacije doma, po domovi-d in tudi v tujini ^ V imenu vseh, ki te poznamo, tovariš 'one, za prejeto priznanje iskrene četrtke, za. naprej pa ti želimo še obilo lana za delo v DKIT Celje in v TOZD ilekarna! Urednik SVETOVNI DAN PEMITNINARJEV (Drugo nadaljevanje in konec) Otvoritev kongresa je bila ob fanfarah v veliki dvorani S. D. Pedro I. v hotelu National v ponedeljek 18. 9. 1978. V častnem predsedstvu so bili poleg funkcionarjev kongresa N.P.S.A. tudi predstavniki zveznih vlad. Zvezni minister za kmetijstvo prof. Alysson Pauli Nelli je bil glavni govornik. Vsak udeleženec kongresa je dobil cel kup knjig. Kongresni material je bil natiskan v 13. knjigah. Te knjige sem prinesel s seboj in če katerega kaj zanima, naj se oglasi na Kooperaciji Hmezada, kjer lahko pregleda teme, ki ga zanimajo. Material je tiskan v petih tujih jezikih (angleščini, nemščini, španščini, francoščini in portugalščini). V sekciji za ekonomiko proizvodnje sta vzbudila pozornost dva referata. Prvi prikazuje razvoj perutninarstva na Filipinih, kjer so iz ekstenzivnega perutninarstva prešli na intenzivno v številnih malih rejah in dosegli velik nivo proizvodnje. Drugi referat D. I. S. Richardsona z uni- verze Manchester govori o ekonomiki, napredku in problemih perutninarske industrije v Svetu. Ugotavlja zelo hiter razvoj perutninarstva, kjer se je poslovnost razvila v multinacionalne in svetovne kampanije na vseh kontinentih. Ugotavlja tudi, da se je proizvodnja jajc v svetu povečala v letih 1961—1970 za 30 %, v letih 1970—1977 pa je pričela padati in znaša 18 %. V proizvodnji mesa je značilen večji porast v sedanjem obdobju. V letih 1961—1977 se je svetovna proizvodnja mesa perutnine povečala od 11.728.000 ton na 24,192.000 ton ali za 206%. Medtem pa se je proizvodnja rdečega mesa v tem obdobju povečala od 72,303.000 ton na 101.505.000 ton ali za 40 %. Zanimivi so tudi podatki iz junija 1978 na osnovi angleške valute v ceni mesa perutnine in ostalega mesa, v potrebnem delu za 1 libro mesa na osnovi zaslužka 207 penijev na uro, to je 2,07 angleškega funta, ter koliko gramov beljakovin se dobi za 1 peni. Drobna prodajna Število minut potrebnega Število gramov Vrsta mesa cena v penijih dela za 1 libro beljakovin za libro produkta za 1 peni moški ženska 1. jajce 28,5 2. brojlerji 44,3 3. mlado govedo s kostmi 88,5 4. prekajena šunka 101 (libra je. ca. 37,3 dkg) Avtor ugotavlja, da so ekonomski razlogi tisti, ki omogočajo naglo rast potrošnje mesa perutnine in da bo tako tudi v bodoče. S področja prehrane je bilo med drugim objavljenih precej referatov, v katerih so prikazani rezultati raziskav, kako priti do čim cenejših in boljših surovin oziroma nadomestkov pri sodobni prehrani v perutninarstvu. V Braziliji in ZDA je bilo precej preizkusov z, drobljeno moko iz zrn sladkega trsa. Francozi opisujejo uporabo graha in drugih stročnic za uporabo v prehrani perutnine. Zanimivejši za bodoči vir beljakovin za prehrano perutnine pa so poskusi z beljakovinami iz mikrobov in drugih enoceličnih organizmov, pridobljenih z metodo fermentacije. S področja genetike je zbudil precejšnjo pozornost referat predsednika Euribrida gospoda Van den Eyndena, ki je prikazal težnje razvoja brojlerske proizvodnje do leta 2000. Današnji, odnosno sodobni tip brojlerja, pridobljen na podlagi genetskih metod, se je pojavil v obdobju 1945—1948. Do danes so doseženi bistveno boljši rezultati, do leta 2000 je Skoraj enako dolga doba kot od začetka do sedaj, zato lahko pričakujemo nove dosežke. Nadaljnji vidiki razvoja pri brojlerjih, ki jih z današnjo stopnjo razvoja lahko realiziramo, zajemajo izboljšani prirastek, boljše izkoriščanje hrane, zmanjšanje količine maščobnih oblog, boljši razvoj skeleta — okostja, odpornost proti stresu in miren temperament — značaj. Avtor nadalje navaja metode, S katerimi bi bilo možno v bližnji bodočnosti drastično spremeniti stanje v perutninarski proizvodnji: . 1. Križanje brojlerskega tipa piščanca z ostalimi vrstami perutnine, kot so purani in jerebice. .■ . • 2. Vzreja piščancev, pri katerih bi z radiacijo ali kemičnimi sredstvi povzročili genetsko spremembo — mutacijo. 3. Izkoriščanje biokemijske obrambe proti določenim boleznim. 4. Pridobivanje perutninarskega mesa na celičnih kulturah. 5. Vzreja piščancev, ki bi bili prilagojeni pitanju za meso — piščanci brez perja, pi- 8 11 1,75 13 17 1,15 26 35 0,62 29 40 0,73 ščanci z golim vratom in piščanci brez perutnic. Glede na trenutno stanje brojlerjev v svetu, ki znaša 10 bilijonov piščancev, pričakujemo do leta 2000 enkrat večjo potrošnjo mesa perutnine kot je danes. dr. A. V. (Nadaljevanje z 8. strani) RIBIŠTVO Tudi v ribištvu so ugotovili pozitivno delovanje kompleksnega gnojila NPK 17:8:9. Z uporabo tega nitrofoskala je bil dosežen znatno večji prirastek rib. V vseh gnojenih, ribnikih se je povečal razvoj sistematskih skupin planktonskih alg. Mineralna gnojila so prav tako stimulirala razvoj planktona. Zaključek gnojenja z NPK gnojilom V ribnikih je to, da se je znatno povišala primarna organska produkcija. PROIZVODNJA PESTICIDNIH GNOJIL Pesticidna gnojila so pokazala v večletnih poskusih dobre rezultate pri uničevanju zemeljskih škodljivcev in plevela. Herbicidna gnojila bodo našla mesto v praksi 'posebno še zato, ker je uporaba teh dosti enostavnejša od uporabe posameznih herbicidov: V poskusih sta bili dve herbicid-ni gnojili,'in to za koruzo in pšenico. Herbicidno gnojilo za koruzo je NPK 17:8:9, kateremu je dodan DICURAN. Rezultati na poskusih šo pokazali (skoraj) najboljše rezultate izmed vseh ostalih herbicidov, ki smo jih tretirali posamično. Za pšenico prav tako uporabljamo NPK 17:8:9, kateremu je dodano 2,7 kg DOSA-MIXA in DICURANA. Za pšenico priporočamo 150 kg tega kar-bicidnega gnojila. Dodajamo ga v obliki dognojevanja. Če pa trosimo gnojilo pred setvijo, priporočajo, da se raztrosi 400 kg na ha po celotni površini enakomerno. Željeiio bi bilo, da ta herbicidna gnojila pridejo čimprej, v celotno prakso. Udeleženci posvetovanja so bili seznanjeni- z izgradnjo druge faze tovarne mineralnih gnojil. Možnost izdelovanja različnih NPK bo z novimi kapacitetami dosti večja. Poleg NPK se bo zelo povečala proizvodhja KAN-a in UREE. Prepričani smo, da bomo z novo proizvodnjo lahko zadostili večjim potrebam kmetijstva. Jože ing. Rojnik ZAVAROVANJE OBRATOVALNEGA ZASTOJA ALI ŠOMAŽA Skoraj vse temeljne organizacije združenega dela se zavedajo, da jih vsakodnevno ogrožajo nevarnosti, proti katerim se tudi zavarujejo. Običajno pa je zavarovalna zaščita, za katero se TOZD odločijo, omejena le na zavarovanje požara in strojeloma, pa še vloma, kar vse predstavlja zavarovanje proti neposrednim škodam, ki pretijo njihovim in obratnim sredstvom. Ob večjih požarnih škodah pa tudi strojelomih običajno zavarovani TOZD ni prizadet le s škodo na obratnih zgradbah in proizvajalnih sredstvih, marveč tudi s posredno škodo zaradi zastoja v obratovanju. Ta škoda se odraža predvsem v izgubljenem dohodku in nepokritih stroških v času obnove uničenih ali poškodovanih obratnih zgradb in proizvajalnih sredstev. Zastoji so zlasti po požarnih škodah razmeroma dolgi, iz prakse povzemamo, da nemalokrat trajajo tudi celo leto. TOZD, ki skrbi za dolgoročnejšo varno poslovanje, bo poleg osnovnega požarnega in strojelomnega zavarovanja vsekakor sklenila tudi zavarovanje obratovalnega zastoja ali s tujko šomaža zaradi požara ali zaradi strojeloma. S tem bo namreč brez motenj lahko obnovila proizvodnjo in ji ne bo potrebna razna solidarna pomoč širše družbe, saj ji bo razen neposredne škode na osnovnih in obratnih sredstvih zavarovalna skupnost povrnila tudi izpadli dohodek, ki v času zastoja ni mogel biti prigospodarjen. Predmet zavarovanja je pri šomažnem zavarovanju dohodek in stroški. Poglejmo si po-, bliže strukturo dohodka. Dohodek vsebuje pogodbene obveznosti, z zakonom določene obveznosti, samoupravne obveznosti ter čisti dohodek. Čisti dohodek pa obsega sredstva za osebne dohodke, sredstva za skupno porabo, sredstva za izboljšanje in razširitev, materialne osnove dela ter sredstva rezerv. Na j več ji strošek pa je amortizacija, ki se .obračunava oziroma odvaja od vrednosti osnovnih sredstev. V Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji je sorazmerno slabo zajetje šomažnih zavarovanj, saj jih je vseh okoli 500, v Sloveniji pa jih je nekaj nad 200. Zdi se, da‘ so TOZD, pa tudi naša širša družba premalo 'seznanjena s prednostmi, ki jih nudita šomažno zavarovanje na osnovi požara iti šomažno Zavarovanje na osnovi strojeloma. Opažamo tudi, da zanimanje za zavarovanje naraste v neki branži šele tedaj, ko katera TOZD doživi večji zastoj zaradi požara ali strojeloma. Stihijsko sklepanje šomaž po škodi nedvoumno ni najbolj primerno; TOZD bi se morale"'osveščeno' in preračunljivo odločati za sklepanje teh zavarovanj. V Zvezni republiki Nemčiji je na primer le redka industrijska firma brez šomaž-nega zavarovanja, to pa zlasti zato, ker tam ne poznajo solidarnosti, še več pa na dobro-zajetja tega zavarovanja vplivajo sindikati, ki ne dopuščajo odpuščanja delavcev v času zastoja zaradi požara ali strojeloma. Ugotavljamo, da naša družba ne potrebuje raznih prisil za sklenitev zavarovanj, ni pa iz družbenopolitičnega pa tudi širšega gospodarskega stališča dopustno, da se posamezne TOZD nepoučeno in pristransko odločajo za rizik, ki daleč presega zmožnost pokrivanja nastalih škod z lastnimi srestvi. Prav za prenašanje rizikov, ki jih posamezni subjekt ne more sam brez motenj pokriti, pa obstaja v našem družbenoekonomskem sistemu institucija zavarovanja, ki z vključevanjem v zavarovalni proces nudi vsakemu kar najbolj primerno gospodarsko varnost. Ker je šomažno zavarovanje sorazmerno nova zavarovalna vrsta in med zavarovanci zato še ni dovolj poznana, bi bilo primerno, da TOZD zahtevajo podrobnejše tolmačenje, preden se odločijo za sklenitev tega zavarovanja in tudi izdelavo ponudb za konkretne primere, kar lahko opravijo strokovni delavci zavarovalne skupnosti. Miha Ferlan, dipl. ing. In memoriam Življenje je kot zimzelena rastlina, ki jo gojimo v najzavetnejšem kotičku hiše. Proti vrhu kipeče poganja mlada brst, spodaj na deblu pa rumene in počasi odmirajo ostareli listi in odpadajo. Tako je v novembru lani Polzela izgubila uglednega vaščana, zadružništvo prvega povojnega zaščitnega referenta za hmeljarstvo in sadjarstvo, gasilci veterana, Partizan in telovadci enega prvih predvojnih in povojnih dobrih aktivnih članov, dramska družina pa igralca velikih karakternih vlog in dolgoletnega mojstra šminke in predvsem mlajši dobrega učitelja in tovariša. Za zahrbtno in vse preveč pogosto boleznijo je v triinsedemdesetem letu umrl IVAN ZUPAN. Da nam je bil priljubljen, pričajo številni venci in množica, ki ga je pospremila na poti brez povratka. Ohranili ga bomo v lepem Spominu. Vili inž. Vybihai Zahvala V torek, 12. decembra 1978 nas je v 76. letu za vedno zapustil naš ljubi mož, atek in starijitek Franc Cizej čevljarski mojster v pokoju iz Vrbja Od njega smo se poslovili na pokopališču v Žalcu. Za razumevanje■ in pomoč v težki bolezni se zahvaljujemo dr. Vladkoviču, dr. Šegatu, med. sestri Cveti Judec in' osebju internega oddelka Splošne bolnice Celje. Iskreno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, pevcem, gasilcem, godbi na pihala EMO Celje, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalja. Žalujoči: zona Vera, hčerki Judita in Truda z družinama, vnukinja Judita z družino in ostalo sorodstvo. Vrbje, 16, 12. 1978. VI. AGROSKI bo v soboto, 17. II. 1979 na KOBLI. MEDEX Ljubljana Novoletna noč Pod goro sredi novoletne noči, v koči še mati sameva —- bedi. Gleda v dolino preko dobrave, ko odzvoni že večerni ave. Po dolini pesem kolednikov doni, materi v koči spomine budi. Žalost prekrije starki obraz, tožeč iz koče zasliši se glas. Prezgodaj moža mi krije gomila, sina edinca je vzela tujina. Koliko trpljenja in pustih je dni, če človek osamljen v koči živil? • Na tisoče_ lučk po dolini miglja. Glej! Ena samotna se na hribček poda. Od sreče orosilo se je obema oko, ko mati podala je sinu roko. ‘ Alojz Anderlič j Kepica Nasnežilo je in mraz je pritisnil okoli oglov. Jerneje se je že spravljal v posteljo, I ko je začul pred hišnimi vrati: »Mijav, mijav, mijav.« Jerneje je plaho odprl vrata. Zunaj je na- • letaval sneg, veter je žvižgal okoli oglov, i pred vrati pa je čepel neznan mucek, ves bel i in premražen. Jerneje je mucka dvignil v na- ' ročje, zaprl vrata in se vrnil v kuhinjo. »Mucek je. prišel v goste! NOVO LETO je 1 prišel voščit« je rekel in gladil premraženega muca. »Le kaj bomo z njim?« je rekla mati. »Saj sta že dva pri hiši!« »Mleka mu daj,« je rekel oče. »Jutri ga zaveži v vrečo in ga odnesi v sosednjo vas; morda tam kaka hiša nima mačke.« Tako se je zgodilo. Naslednjega dne je Jerneje dal mucka v vrečo in ga odnesel v sosednjo vas. Ko ga je$ spustil, je nekajkrat zaploskal z rokami: ššš, ššš, ššš! Mucek je skočil 'za prvo hišo in se izgu-$ bil. Jerneje pa se je vrnil domov. Zvečer pa% je spet zaslišal pred vrati: »Mijav, mijav, mijav-« ; »Koliko mačet pa se bo nateplo v našo hi šo?« je godrnjal oče. »Kaj pa, če je tisti, ki nas je sinoči obiskal? Jerneje, pojdi pogledat,« je rekla-mati ih nalila mleko v mačjo skodelico. Jerneje je res odprl vrata. Na pragu je-čepel mucek, gledal je Jernej ca s svetlimi, očmi, kakor da v mačjem jeziku vprašuje: h »Mijav, zakaj ne bi skupaj, silvestrovala?« Jerneje ga je dvignit v naročje. Pogladili ga je in stisnil k sebi. »Kepica mala, tebe zebe in lačen si.« Dal mu je mleka, nato pa ga je položil v košaro pod mizo. Jernejček je skočil v po-i steljo in oba sta hitro zaspala. In tako je zdomček ostal pri hiši. Oče in mati sta rekla: »Kjer je prostora za dva, bo še za- tretjega!« Ker je bil mucek podoben kepi snega, so ga klicali — Kepica. Drago Kumer OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Sodelovalo je osem ekip. Igrali so v Preboldu na izločanje. Hmezad so zastopali seniorji: Vlado Jager, Jože Terglav in Vid Korber. Vsi trije iz TOZD Mirosan. V 1. kolu so izločili SIP s 5:2, v 2. kolu pa TT Prebold s 5:4. V finalu so izgubili s Sigmo 1:5 in tako dosegli odlično 2. mesto. Vredno je posnemanje tudi na drugih področjih. Najboljši igralec je bil Vlado Jager. Urednikov kotiček Novo leto je velika prelomnica. Takrat končamo staro in začnemo novo leto. Naredimo obračune in plane. Tako tudi pri Hmeljarju. Prehajamo v triintrideseto povojno leto izhajanja. V lanskem letu smo bili uspešni? Trudili smo se, da bi bili. Hmeljar je bil maš redni mesečni spremljevalec. Veliko smo pisali o načelnih stvareh. Za prihodnje pa se dogovorimo, da bomo pisali več o naših, svojih drobnih in slabih rečeh, ki jih doživljamo in srečujemo tako na delovnem?-mestu, v družbi, samoupravljanju in skratka na vseh toriščih. V uredništvu od vas ne želimo- veliko. Samo nekaj besed po telefonu, kratek obisk, pismeno sporočilce, fotografijo z opisom na hrbtni strani, vabilo ha razgovor... Želimo si več drobnih novic in sodelovanja. Ako bi bilo, ako bo tako, bo Hmeljar takšen, kot si ga želimo vsi. Naše želje niso prezahtevne?! K sodelovanju vabim tudi vse ti ste, ki bi o dogodkih v svojih organi zacijah in dogodkih v ožjem in širšem prostoru morali obveščati člane svojih kolektivov, kooperante in poslovne partnerje. Menim, da je to tema, vredna širših razprav. Hmezad bo SOZD — sestavljena organizacija združenega dela. V tako veliki skupnosti si tildi Hmeljar želi, tako kot do sedaj, razumevanje in podporo za še uspešnejše že skoraj 50-let-no izhajanje. Vsem bralcem želim osebne sreče polno in uspešno novo leto 1979. Vaš urednik Če v januarju ni snega, zato šele april ga da. Toplota v januarju in vlaga zimi v februarju na noge' pomaga. Prosinec mrzel da poka, sadje v jeseni in moka: Cevi'za namakanje — da bi letos čakale zaman! Ponižuje---kdor je nizek sam. Dobrota je neznosno težko breme. Ne sej prepira, da ne boš požel sovraštva. Bolj kot izdajalca se boj provokatorja.' Več Veljaš — več sovražnikov imaš. NAGRADE NOVOLETNE KRIŽANKE 1. nagrada: 150 din 2. nagrada: 100 din 3. nagrada: 50 din Rešitve pošljite na uredništvo Hmeljarja Žalskega tabora 1, Žalec najkasneje do 20. januarja. Ob reševanju vam želimo prijetno zabavo. Uredništvo ZAHVALA Svoji tozd VRTNARSTVO se iskreno zahvaljujem za pomoč pri zdravljenju. Morija Rozman NAKLJUČJE — Ali imate ženo? — Imel sem jo, pa jo je povozil traktor. — Taščo pa imate? — Ne. Tudi njo je povozil traktor. — Žalostno! Kaj pa počnete zdaj sam? — še vedno vozim traktor... Samoupravljanje brez samoupravnega vedenja se kaj kmalu spremeni v fasado, v birokratsko »nesamouprav-no« samoupravljanje, v katerem nekateri poskušajo z »nesamoupravnimi igrami samoupravno« vladati samoupravi j alcem. Dr Pavao Brajša Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet delovne organizacije Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Breznik Jože, dipl. inž. kmet., Orač Eva, Zagoričnik Jože, Kač Miljeva, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vybihal Vili, kmet inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v DO Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora l — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.700 izvodih — Mesečna naročnina 8 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika Po zboru kolektiva — Dragi, neke korake čujem po hiši! — Koliko je ura? — Tri po polnoči! — Potem pa brez skrbi, to sem jaz. Vedno prazen, prazen, prazen ... AAGRARNA KRIŽANKA ZVONAR iz knjige NOTREDAME (HUGO) VRSTA, ENSALME ZA HNELJ KRAJ PRI N-GORICI POLOTOK V SEV. AH. ZNAN NOR. RAZLIČNA SANOSL. BEBEq TEPEC KISIK TOVARNA ZAVES PESEM KVALNICA HAZARDNA ISR. napSava ETIOPSKI PLENEN. NASLOV SKEDNJEV. DENARNA ENOTA TRAVNIK OB VODI MESTO V ALŽIRU IZRAZ V MATEMATIKI K&.KOUK GOSTOTA ' ROJSTEV ERNEST < PO DOMAČE) DEU POHIŠTVA ENAKA SOGLAS. VRSTA PALME 6RADBENI MATERIAL PLITEK ČOLN ZA ENEGA TEKOČINA V ŽILAH MAGNEZIJ 1.SAMOGL. IZDELAL . M, DOLINAR OBJEKT; OTIPLJIVA SNOV ÛESLO 3ADRANSKI OTOK GORA NA MAJHEN ŠPORTNI KLUB IZRISE PRI6L0V (SAJ mi,,; PA JE...) KRETI GRAD. Črta,ki OMEJUJE JESENSKI MESEC NARODO- SLOVEČ IGRALNA KARTA IGRALEC SODE- LAVEC UHETN ZGOD« MAJHEN RT 2.1. ČRKA STRATEG KRAVICA MARTIN NORD TRAČNICA ZAŠČITNO SREDSTVO PEVSKI ZBOR, ¡ZAKONSKA ZVEZA UJEVIC IZDELO VALEČ KOŠEV REKA V SIBIRIJI /AS BLIZU LENTRU- OKOL1C1 PRETIRAN PRIZA- DEVNE? POKRAJIN/ V ITALIJI ■ (FON.) PREDLOG ZIDOVSKO H.IME ERLANDER NILSEN DEL ČREVESJA RIHSKI ZSODOVINAT VAS MED VRBJEM IN ŠEMPETROI SUSILO ZA TRAVO IRIDIJ (IGOR) TOV. SAN. MATERIALA Z ČRTAMI OHEJEM PROSTOR TOLSTOJ RUDAR (DVOJ.) KREPELO MUSLIMAN SREDOZ, 'ENO OD GESEL FRANOZ. REVOLUC, SODNIK. MESTO V J, SRBIJI ARABSKI ŽREBEC GL. MESTO ARMENSKE SSR HUD VIHAR OSEBNI ZAIMEK FOSFOR PODREDNI VEZNIK NEKDANJA PREBIV. ITALIJE POŠTNINA (KAZEN) EDVARD KARDELJ ŽENSKO TIHO GOVORJENJE CIGARETNI OGOREK ALFRED' NOBEL OGRINJALO KLISTIR DETER- GENT' TOVARNA V Šempetru krvavkast izcedek IZ RANE FILMSKA I6RALKA (EVA) VZKLIK BIKO- BORCEV POLMER IVAN PRIJATELJ SVOJE- ROČNO ELDA VILER SREBRO POSODA ZA ROŽE VETERNI JOPIČ UČENJE REKA V SIBIRIJI NAČIN OBLA- ČENJA JAKOB DUŠIK! GRŠKO-RIMSKI STARI VEK TONA RUDA ROPA- RICA VEZNIK KEMIČNI ELEMENT (NE)' MEDMET NIZOZEMSKA ENOTA ZA DELO SUROVINA ZA ZDRAVILO ENAKA S06LAS. PRVA ŽENGKA 8. ČRKA 2H. ČRKA Prof. dr. Tone Wagner Marta Dolinar, iditpl. biolog Poročilo z zasedanja znanstvene Od 9.—12. avgusta je bilo v Pulawy (Poljaka) zasedanje znanstvene komisije pri evropskem hmeljarskem biroju. Zasedanje [je bilo posvečeno varstvu hmelja pred boleznimi in Škodljivci. f Udeležili so se ga delegati in dragi strokovnjaki iz Nemške demokratične.repufolike, Zvezne, republike .Nemčije, Francije, Belgije, ileiike Britanije, Češke in Jugoslavije. | Devetega avgusta zvečer ‘je (bil sestanek lelegatov znanstvene komisije. Na njem je poročal dr. Neve o rezultatih mednarodnega poskusa lil v letu 1977. Soglasno je bil spre- inštituta ter ogled poskusne postaje Jastkow. Dr. Micinsiki — Poljska je poročal o integralni metodi zatiranja listnih uši. Pri diskusiji se je izkazalo, da je hmeljeva uš škodljivec, ki povzroča največ preglavic hmeljarjem. Uši niso odporne samo na organofosfome estre in karbamate temveč tudi, že v večini držav, na omethoate. Čehi so odkrili rezistenco na ome.thoat .že pred štirimi ali petimi leti-. . Izkristaliziralo se je mnenje, da za zatiranje hmeljnih listnih uši ne bo zadostovalo samo kemično zatiranje, temveč bo potrebno kombinirati biološke metode- zatiranja ter Ogled hmeljišč v okolici Pulawy j a na Poljskem et predlog, da se poskus- zaključi z letom 978. Dr. Wagner je.podal poročilo o zbranih Kidatkih hmeljne germpla^me v svetu. Porabo je prejela'vsaka država, ki je sodelovala svojimi podatki. Prisotni so bili mnenja, da s potrehno s tem mednarodnim sodelova-jem nadaljevati,' : Vudsotinoisti idr. Maierja je podal dr. Neve oročilo o posvetovanju o hmelju,- ki je bilo -okviru Pivovarniške raziskovalne fundacije ■Nutfieldu, Anglija, v aprilu 1978. Včlani znanstvene komisije so se ¡strinjali predlogom dr. Neve, da znanstvena komi-ija predlaga S. Sikensa, Convaliis, ZDA za dlikoyanje IHB. : Za novega predsednika znanstvene komi-“1? je bil izbran dr. Wirowski, Poljska, a za odpredsednika G. Marooke, Francija. - Naslednji dnn so si. sledili referati in di-k;usij% ki so: obravnavali škodljivce .in bolez-i na hmelju: hmeljeva: listna uš, ¡hmeljni rose, uvelost hmelja, papelasta plesen. V ©tek je bila na sporedu peronospora ter žled poskusnih hmeljišč, sortimenta, ogled uporabljati: pripravke, ki. varujejo predator-sko favno. Vzgoja proti ušem odpornih sort ni tako pomembna, čeprav verno, da so nekatere sorte boljši, gostitelji ušem kot.drage. V Angliji so precej proučevali predatorsko favno v hmeljiščih. Pokazalo se je, da so pomembni predatorji Anthocaridae, Migracijo teh insektov na hmelj opažajo ob koncu junija in v začetku julija. ¡Zato uporabljajo, afi-cide pred tem časom, oziroma uporabljajo mephosfolan, ki rje zemeljski .siistemični afi-cid, ki ne deluje toksično na Anthocaridae. Ta pripravek tudi ne .deluje toksično niti na pradatorjeva jajčeca. Škodljivec, ki se pojavlja., v zadnjem času na hmelju in povzroča prepej preglavic hmeljarjem v Vzhodni Nemčiji in Češki, je Otio-rhynchus ligustici ali hmeljni hrošč.. Zelo težko ga je zatirati, posebno zato, ker se pri tem porabijo-,velike količine škropiva — 1 liter na rastlino, Kot najboljši se je pokazal berce-masolitak, tki j e mešanica lindana in metoxy-. chlora, v 0,3 % koncentraciji, pri uporabi 1 liter škropiva na rastlino.. Na programu je bila tudi uvelost hmelja. komisije pri EHB Na Poljskem povzroča uvelost predvsem Ver-■ tiči,Ilium alboatrum in v manjši meri Fusa-rium ¡sp. Identificirali so več'Hrast Fusaiijev: oxysporam, sambucinum -in culminaran!. ■ Dr. Marocke — Francija je ugotavljal vpliv gnojenja z dušikom na pojav uvelosti. Uporabljal je. ¡dušik v nitratni, amonijevi in y obliki ureje. Ugotovil je manjši_ pojav uve-íosti pri sorti Brewers Gold, če je zmanjševal dozo dušika bodisi v obliki nitrata, amonija ali ureje. Pri sorti Strisselspalt se zmanjševanje doze dušika ni odražalo na pojav uvelosti; le z urejo so dosegli uspeh. Pepelasta plesen se v zadnjem, času pojavlja vse pogosteje in jo vse-težje zatirajo. Čehi so preizkusili proti njej različne (fungicide, med njimi tudi-sistemske. Poizkuse so delali v rastlinjaku, zato ¡se lahko rezultati le z rezervo aplicirajo v naravo. Izkazalo se je, da so pripravki na osnovi foenomyla pokazali najslabše delovanje. Sistemična fungicida Milgo in Nimrod sita bila zelo učinkovita, medtem ko sta Mugan in Bayleton pokazala nekoliko slabše delovanje. Karathane FN-57 v koncentraciji 0,2 % se je skoraj približal Nimrodu. Žvepleni pripravek. S:ulikot je pokazal slabo delovanje. Vse dopoldne je bilo posvečeno'peronospo-ri na hmelju. Dir Ampe — Belgija je poročal o poskusu, kjer je uporabil različne fungicide proti peronospori. Vključil ni sistematičnih fungicidov. Zanimiv je bil referat Glazewske — Poljska, ki je obravnaval problem fizioloških ras pri peronospori. V Hüllu, Wyeú, Žalcu in pri -nas je študij perOnospore usmerjen v epidemiologijo ¡glaive. Namen teh raziskovanj je racionalizirati škropljenja ih bolj usmerjeno tretirati. S tem bi dosegli ne samo. ekonomski efekt, temveč. : tudi manjše vnašanje pesticidov v okolje/ Pri 'tem se poslužujemo različnih metod. Čehi so sestavili formulo, v katero so vključeni vsi najvažnejši meteorološki dejavniki,' Po njej izračunajo indeks, ki pove, če so pogoji za razvoj peronospore ugodni. Ostali smo sé poshižild multiple regresije, to ano ugotavljali adnose med biometeorološkiihiidejavni-, ki in infekcijo-s peronosporo. K remheller j eva in mi -smo sestavili matematični model, po katerem je možno dovolj natančno predvideti okužbe. Royle je sestavil simulator, vendar se je izkazalo, da ni nič boljši od regresijske enačbe' - V petek .popoldne smo si ogledali poskusne nasade hmelja, sortimenl in poskusno po-. stajo Jastkow. Leta 1972 je Inštitut za ¡raziskovanje tal v Pulavy organiziral poskusno postajo, ki se ukvarja s proizvodnjo hmelja. Postaja ¡ima 168 ha zemljišč, od česar odpade 30 ha na hmeljišča. Ukvarjajo ,se še s proizvodnjo mle-ka in mesa. Hmeljišča mislijo ¡ povečati:, na 40 ha. Posajenih imajo 7 domačih sort" in Northern Brewer in Brewers Gold. Poskusni program je usmerjen v agrotehniko hmelja: gnojenje, .uporaba herbicidov m defoliantóv, preizkušanje ¡strojev in obiranje, adaptacija tujih sušilnih naprav itd. Postaja je opremljena s kompletno opremo, ki. je potrebna pri moderni .proizvodnji 'hmelja. Uporabljajo obirailna stroja Allaeys in Wolf. $u-. silno napravo imajo uvoženo 'iz Jugoslavije. Za škropljenje uporabljajo pršilnik Mayers. - Dr. Tone Wagner, mgir., dipl. ing. agr. Ing. Milan Venonek Gnojenje hmelja s kompleksnimi gnojili v SRS IZVLEČEK Kompleksna gnojila so se uvejavila v proizvodnji 'hmelja. Gnojilni poskusi, ki smo jih izvajali od 1970 dalje, so pokazali pozitivni učinek kompleksnih gnojil na pridelek in kakovost hmelja. Kompleksna gnojila lahko uspešno kombiniramo v gnojilnem načrtu z enostavnimi dušičnimi gnojili. Zaradi učinkovitosti in enostavnosti uporabe se je v zadnjih letih-povečala uporaba kompleksnih gnojil v hmeljarstvu Slovenije. 1. PROBLEMATIKA Hmelj je za rastišče zahtevna, za vremenske razmere pa občutljiva rastlina. Prijajo mu globoka, propustna, ne prevlažna in s hranili dobro založena tla ter topla, a ne prevroča poletja s pogostimi padavinami. Glavna masa skeletnih korenin je razprostranjena običajno v plasti do 50 am, posamezne pa zaidejo tudi globlje. Rastlina reagira odvisno od vremenskih prilik na gnojenje dokaj različno. Na splošno ugotavljamo, da je gnojenje z mineralnimi gnojili pomemben tehnološki ukrep, ki vpliva na količino in kakovost pridelka. Učinek fertilizacije je močno odvisen od vremenskih in talnih prilik, oskrbe rastlin, časa rezi in napeljave hmelja, sorte, časa fertilizacije, oibčutliijvnsta sorte za bolezni in škodljivce in drugih dejavnikov. Temu ustrezno zbiramo sestav gnojila, čas itd. in način uporabe ter količino. Hmeljarstvo v Sloveniji je v zadnjih nekaj desetletjih bilo deležno temeljite preobrazbe. Ze v začetku je bila dana pozornost izbiri tal za hmeljišča. Velik napredek je bil dosežen tudi pri gnojenju. Prvotna intenzivna uporaba hlevskega gnoja in individualna oskrba rastlin sta bili dopolnjeni z uporabo mineralnih gnojil. Uporabljali so enostavna gnojila, običajno v več obrokih in pri tem dosegali dobre rezultate. Poraba gnojil je naraščala, tako da so se večale tudi zaloge hranil fosforja in kalija v tleh do srednje in bogate založenosti. Ker so uporabljali veliko Thomasove žlindre, se je zmanjšala kislost tal iin apnenje običajno ni bilo potrebno. Posebnih motenj v prehrani rastlin ni bilo, vsaj takšnih ne, ki bi pritegnile več pozornosti. Intenzivna dn strokovno usmerjena poraba gnojil v hmeljarstvu v zadnjih deseietjdh je bila posledica dejstva, da je ¡bilo hmeljarstvo v povojnem času dobro organizirano, imelo isvojo strokovno službo, kar je poleg ugodnega trga za hmelj in sorazmerno nizkih cen za gnojila porabo gnojil še pospešilo. V zadnjem času, če pogledamo nepolnih deset let nazaj, v katerem so bila uvedena tudi sestavljena gnojila, ugotovimo še nekatere vzroke, ka so močneje vplivali na potrošnjo gnojil. Zaporedoma slabe letine, nizke cene na svetovnem trgu, podražitve reprodukcijskega ¡materiala in •opreme so hmeljarje osiromašile in zmanjšale tudi interes za proizvodnjo in večja vlaganja. Hmeljarstvo je doživljalo krizo, bilo deležno novih sprememb, med 'drugim tudi uvajanja sestavljenih, kompleksnih gnojil iz Kutine. Uporaba gnojil je nedvomno vplivala tudi na založenost tal s hranili, posebno ¡s folsforom in kalijem. Založenost hmeljišč s fosforom in kalijem je postala izenačetaa in srednja. Smatramo, da je vzrok temu poleg dogajanj ¡uta tržišču z mineralnimi gnojili delno tudi v prehodu od enostavnih na sestavljena gnojila in večja kontrola založenosti tal, gnojenje po analizah, kar je skupno prispevalo k racionalnejšemu gnojenju hmeljskih nasadov. Gnojenje hmelja je že od vsega začetka spremljano s številnimi gnojilnimi poskusa. Raziskovalci, ki so skušali ugotoviti optimalno gnojenje, predvsem .pa količino, vrsto, čas gnojenja, izkoristek hranil oziroma odvzem hranil, so prišli do zelo različnih rezultatov. To je pri veliki pestrosti klime, tal, vremenskih razmer, načina Oskrbe, sort, popolnoma razumljivo. V tabeli 1 podani rezultati lahko ¡služijo za orientacijo, poslploševaitd pa se jih za konkretno uporabo ne da. 2. POSKUSI S KOMPLEKSNIMI GNOJILI V Sloveniji omenjajo izvajanje prvih poskusov gnojenja hmelja s sestavljenimi gnojili že okoli leta 1927. Vrsta ekzaktmih gnojilnih poskusov pa je ¡bila 'opravljena po letu 1952, ko je bil ustanovljen Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Prvi poskusi s kompleksnimi gnojili INE '— Petrokemije iz Kutine pa so bife začeti v letu 1970. V tem času sta bila nastavljena dva primerjalna poskusa gnojenja hmelja z različnimi kompleksnimi gnojili v primerjavi z enostavnimi, ki 'so se tedaj pretežno uporabljala. Pio štiriletni dobi, ki je za ugotavljanje učinka dognojevanja v trajnih nasadih in pri tolikšnih posebnostih, kot jih izraža hmelj, kratka, je bil zasnovan nov poskus, v katerem so ugotavljali primernost poedinih kompleksnih gnojil za dognojevanje hmelja v kombinaciji z enostavnima (trajal je od 1974—1976). V letu 1977 je-bil zastavljen poskus »Vpliv časa dognojevanja s kompleksnimi gnojili na količino in kakovost pridelanega hmelja«, fci še traja. Tabela 1: ODVZEM HRANIL S HMELJEM PO AVTORJIH Z ENEGA ha Avtor N P2O5 ' CaO k2o Mg Zattlar (1956 117 38 110 154 — Vent (1963) 118 60 118 188 .. Thompson Roberts in 133 39 116 — .27 Nelson (1961) 270 73 256 r— — Wagner (1971) 195 55 214 277 57 Narocke (1974) 254 85 157 — . • ' Kolman (1975)* 120 40 110 150 25 Leskošek (1976)** 90 40 90 150 27,5 * = pridelek 1850 kg ** = povpr. za 1000 kg storžkov Uvajanje sestavljenih gnojil v hmeljarstvo, ki z 'ozirom na to, da se z veliko večino pridelka pojavlja na svetovnem tržišču v mednarodni konkurenci, ni bilo enostavno. Med hmeljarje je vneslo nekaj nemira in negotovosti, tako da je biilio tudi ¡s tega stališča ohravnavanj.e gnojenja hmelja nujno dopolniti tudi z gnojilnimi poskusi. Pri raziskovalnem delu na podorčju fertilizacije hmelja so v daljšem obdobju sodelovali strokovnjaki B. Pugelj, F. Oset, T. Wagner ‘in M. Veronek. Prva poskusa jz uporabo komplesnih .gnojil v hmeljarstvu v letih od 1970—1973 je izvedla Pugljeva. V kasnejših letih pa so z delom nadaljevali T. Wagner, F. Oset dn M. Veronek. 2.1 Poskusi v letu 1970—1973 V tem obdobju sta bila zastavljena dva obsežna poskusa. Sestavljena sta bila iz sedmih variant v šestih oziroma sedmih ponovitvah na poskusnih mestih Prekopa in Šmarjeta. Med seboj se razlikujeta pri varianti 6, kjer je v prvem poskusu uporabljeno gnojilo 2x NPR 12:12:12 in 1-krat KAN, v drugem pa 3-krat NPK 17:8:9. Podrobneje so. variante tabelarično prikazane v gnojilnem načrtu poskusov. Pridelek hmelja obeh poskusov je prikazan v razpredelnicah. Tabela 3: KOLIČINA HRANIL/ha — PREKOPA Kombinacija Skupaj kg hranil/ha N P2O5, k2o 1 01 negnojeno 2 8:16:22 — — — 2-krat KAN 3 8:16:22 + 180 96 132 1-krat URE A 4 8:16:22 180 96 132 2-krat UREA 5 posamezna 180 96 132 gnojila . 3-krat KAN 6 2-krat 12:12:12 180 96 132 1-krat KAN 7 posamezna 180 120 120 gnojila + 3-krat KAN 180 120 120 Tabela 5: KOLIČINA HRANIL/ha — ŠMARJETA Î Kombinacija Skupaj kg hranil/ha N P2O5 k2o 1 negnojeno — — . . 2 8:16:22 + 2-krat KAN 180 96 132 3 8:16:22 + 1-krat UREA 180 96 132 4 8:16:22 + 2-krat UREA 180 96 132 5 posamezna gnojila + 180 96 132 3-krat KAN 6 17:8:9 3-fcrat 170 80 90 7 posamezna gnojila + 170 80 90 3-krat KAN Če izvzamemo negnogemo varianto (1), v štiriletni dobi trajanja po- skusa niso bile ugotovljene pomembnejše razlike z ozirom na postopke poskusa, niti pri količini, niti pri kakovosti .pridelka. Tendenca zmanjšanja pridelka se V obeh poskusih pojavlja pri varianti 3, ki je glede časa dognojevanja ekstremna, saj so vsa hranila NPK dana spomladi v času .rezi hmelja v enem obroku, kar je povzročilo premočen vegetativni .razvoj rastline na račun pridelka. Poskusa sta pokazala, da je kombinirano gnojenje s sestaiVljenimi in enostavnimi ali samo sestavljenimi gnojili na srednje in dobro založenih tleh enakovredno gnojenju jz enostavnimi gnojili oziroma ‘Standardnemu gnojenju, t. j. Thomaisova žlindra, kalijeva sol in KAN. V bolj sušnih letih 1970 in 1971 sta postopka enostavna gnojila dn kombinirano ¡gnojenje s kompleksnim gnojilom (kompleksno gnojilo NPK 8:16:22 v enem olbroku in 2-krat KAN v časiu vegetacije) dala nekoliko večji pridelek,-kar je pripisati ugodni topnosti KAN, s katerim je bilo gnojeno v sušnem obdobju. Fosfor in kalij sta bila aplicirana pri zadostni vlažnosti že spomladi. V poskusih ni bila obravnavana problematika mikroelementov in kalcija. 2.2 Poskus v obdobju 1974—1976 Za ugotavljanje možnosti racionalnega ¡dognojevanja hmelju s kompleksnimi gnojili v kombinaciji z enostavnimi je bil leta 1974 do 1976 izveden gnojilni poskus z ¡gnojilom NPK 11:11:16 in UREO. Obsegal je 5 variant v 4 ponovitvah na poskusnem mestu Arclin. Dognojevanje je bilo izvajano v treh Obrokih, in ¡sicer: pre|d rezjio, v sredini maja dn v sredini junija. ,Z zgodnjim dognojevanjem bi naj ¡bila hranila ¡do tistega časa, ko začne masa 'rastlin intenzivneje naraščati (cvetenje, storžkanje) kg gnojil na parcelo (75 m2) Kombinacija jesenii J na koncu IV, - ' na koncu VI; ■ na koncu VII, IV. N VI . N Na Koncu VII. N 1 0 megnojeno — — : / — . • _ _ 2 8:16:22 , 2-krat KAN — 4,5 kg 8:16:22 1,93 kg KAN 1,93 kg KAN 48 66 66 3 8:16:22 + 1-fcrat UREA — 4,5 kg 8:16:22; 2,16 UREA m 48 132 — 4 8:16:22 2-krat UREA — 4,5 kg 8:16:22 1,08 kg UREA 1,08 kg UREA 48 66 66 5 posamezna gnojila 3-ta at KAN 4,50 kg t. žl. 47 kg kal. s. 40% 1,44 kg KAN 1,98 kg KAN 1,98 kg ■ KAN 48 66 66 6 2-krat 12:12:12 1-krat KAN 3,75 12:12:12 3,75 kg 12:12:12 1,80 kg KAN 60 60 60 7 posamezna gnojila + | 3-fcrajt KAN 5,62 kg t. žl. 2,25 kg kal. s. 1,80 kg KAN 1,80 kg KAN 1,80 kg KAN 60 60 60 Tabela št. 4: GNOJILNI NAČRT — ŠMARJETA Kombinacija ———Na koncuNa koncuNa koncu jeseni p na koncu na koncu na koncu IV. VI , VII. IV. VI. VII. N N N 1 megnojeno — — — — ' ■ 2 8:16:22 + 4,5 kg 1,98 kg 1,98 kg 2-krat KAN 8:16:22 KAN KAN 48 66 66 3 8:16:22 + 1-fcrat UREA 4,5 kg 8:16:22 2,16 — — 48 132 — — 4 8:16:22 + 8:16:22 1,08 kg 1,08 kg 2-krat UREA 4,5 kg UREA UREA 48 66 66 5 posamezna 4,50 kg t. ži. gnojila + 2,47 kg kal. s. 1,44 kg KAN 1,98 kg K 1,98 kg KAN 48 66 66 3-krat KAN 6 17:8:9 3-fcrat 40% 2,64 kg 2,22 kg 2,64 17:8:9 17:8:9 60 60 50 7 posamezna gnojila + 3-krat KAN 3,75 kg t. žl. 1,65 kg kal. 40% 1,80 KAN (25%) 1,80 kg KAN 1,50 kg KAN 60 60 50 Tabela št. 6: PRIDELEK SUHEGA HMELJA V kg/ha — PREKOPA V ariante Leto 1 2 3 4 5 6 7 1970 1983 2236 2087 2162 2124 2117 2050 1971 1199 1266 .1189 1248 1355 1220 1310 1972 1502 2044 1947 2134 2045 2226 2132 1973 1268 1653 1572 1701 1799 1610 1588 Povprečje 1488 1800 1699 1811 1831 1793 1770 Relativno 81 98 93 99 100 98 97 Tabela št. 7: PRIDELEK SUHEGA HMELJA V fcg/faa — ŠMARJETA Variante Leto 1 2 3 4 5 6 7 1970 1644 1348 1303 1521 1407 1456 1518 1971 1560 1714 1519 1536 1607 1579 1714 1972 1627 1659 1804 1825 1972 2064 2067 1973 2051 2557 2484 2577 2662 2634 2670 - Povprečje 1721 1820 1778 1865 1912 1933 1992 Relativno 90 95 93 98 100 101 104 ■ r Tabela št. 8: GNOJILNI NAČRT POSKUSA . ARCLlN Postopek — kg gnojil/ha čas idogniojevanja z rumetfmimii gnojili Skuroma količina kg gnojil na ha kg hranil na ha hranil na ha v marcu Dreti 15. V. 15. V. v marcu pred 1 c V. 15. V. N P N:P:K-11:11:16 UREA rezj0 rezjo N P K N p K N K NPK NPK UREA 1 2 0 800 + 260 400 400 250 44 I 44 64 44 44 64 115 203 88 128 3 1200 + 250 800 400 250 88 88 128 44 44 64 - 115 247 132 192 4 1600 + 250 1200 400 250 132 132 192 44 44 64 T15 291 176 256 5 1600 + 250 1600 — 250 176 176 256 — — —- 115 291 176 256 Uspešno 1979. leto želi hmeljarjem Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in doseže odvzem hranil višek, že v tleh in rastlinam na razpolago. Poskus se zgleduje, kar se tiče zgodnejšega dognojevanja nekoliko po načinu gnojenja hmelja v deželah z aridno klimo, kjer je preko zime, pa tudi v času vegetacije malo padavin in hranila, predvsem dušik, niso podvržena izpiranju. Gnojilni načrt in pridelek po' letih in kombinacijah podajamo tabelarično. Tabela št. 9: PRIDELEK SUHEGA HMELJA V kg/ha — ARCLIN Leto 1 2 Kombinacije o O 4 5 . 1974 1290 1448 1404 1348 1436 1975 862 937 918 942 922 1976 1611 1928 2056 1938 2016 Povprečje 1974-76 1254 1438 1459 1421 1458 Relativno 100 115 116 113 116 Rezultati kažejo, da je uporaba mineralnih gnojil pomembno povečala pridelek. Poskus je pokazal, da zaključek dognojevanja z dušikom že v juniju za pozno sorto atlas pri količini 200 kg dušika na ha ni najboljši (varianta 2). Prav tako ni bil dosežen maksimalen pridelek, če je na začetku vegetacije dodana večja količina dušičnega gnojila (varianta 5) in sicer v marcu 176 kg N/ha in v jruniju 115 kg N/ha. Poskus je pokazal, da je zgodnje dognojevanje v nekaterih letih lahko uspešno, ni pa vedno zanesljivo in da je za sorto aitlas z ozirom na daljšo vegetacijsko dobo potrebna drugačna razporeditev oziroma še poznejše dognojevanje z dušičnimi gnojili. Lelto 1975 odstopa od ostalih, saj je bil na vseh variantah zaradi bolezni in škodljivcev Zmanjšan pridelek in med gnojenimi in negnojehimi repeticijami oziroma variantami ni pomembnejših razlik. 2.3 Poskus v obdobju 1977—1979 St. Gnojil na ha Čas do- gnoje- Obroki hranil v kg/ha Skupno hranil v kg/ha (mesec) N PsOs k-2o N ' P2O5 K2Q 1. Negnojeno — kontrola — 2 600 kg 7:14:2(1 V. 42 84 126 500 kg 17:8:9 VI. 85 40 45 300 kg KAN VIL 81 . . 259 148 198 300 kg 17:8:9 VIII. 51 24 27 3. 600kg 7:14:21 V. 42 84 126 800 kg 17:8:9 VI. 132 64 72 259 148 198 300 kg KAN VIL 81 — • — 4. 400 kg 17:8:9 VI. 68 32 36 400 kg 17:8:9 V. 68 32 36 400 kg 17:8:9 VII. 68 32- 36 255 120 135 300 kg 17:8:9 VIII. 51 24 27 5. 525 kg 8:16:22 V. 42 84 115 500 kg 17:8:9 VI. 85 40 45 300 kg KAN VII. 81 —T . - — 259 148 187 300 kg 17:8:9 VIII. 51 24 27 RAZPOREDITEV REPETICIJ POSKUSA D 5 4 1 3 2 C 4 1 2 5 3 B 3 5 i I 2 1 A 1 2 1 4 ' 5 V letu 1977 poedine kombinacije poskusa niso pomembno vplivale na pridelek. Vremenske razmere, za razvoj hmelja niso bile ugodne, saj je dolgotrajna suša, ki je trajala do poznega poletja, onemogočila optimalno preskrbo s hranili. V letu 1978 je 'bil ugotovljen pomembno višji pridelek pri. kombinaciji 4, kjer smo dognojevali s-kompleksnim gnojilom NPK 17:8:9 v 4 približno enakih obrokih od maja do avgusta. S poskusom bomo nadaljevali še v letu 1979 dm -rezultati bodo pomembno vplivali na oblikovanje gnojilnih načrtov. 3. ZAKLJUČEK Če na kratko povzemamo ugotovitve raziskovalnega dela s kompleksnimi gnojili v hmeljarstvu v obdobju 1970—1978, lahko zaključimo naslednje: Kompleksna gnojila so se hitro vključila v proizvodnjo hmelja in uveljavila. Z njimi je mogoče hmelju v času vegetacije uspešno dogno-jevati v več obrokih in v kombinaciji z enostavnimi — dušičnimi gno-ijli' KAN in UREE. Gnojenje-z UREE je "za sorte, ki so občutljive za ovelost hmelja (Verticillium) posebno interesantno. Poskusi kažejo, "da je -s kompleksnimi gnojili mogoče uspešno gnojiti hmelju, če so tla dobro založena, gnojila pa sestavljena-v ugodnih razmerjih. V nekaterih letih ima vreme večji vpliv na pridelek bot gnojenje. Rezultati poskusa časa uporabe gnojil, bo vplivalo, tudi na sestavo, gnojilnih načrtov hmeljišč. Odprta vprašanja iz tega poskusa bo verjetno dopolnil naslednji, v katerem ugotavljamo vpliv časa dognojevanja is kompleksnimi gnojili na pridelek hmelja. Zastavili smo ga v letu 1977. Gnojilni načrt in rezultate pridelka v letih 1977 in 1978 podajamo tabelarično. Poskus je bil izveden na pozni sorti atlas, poskusno mesto Ardin. Tabela 10: PRIDELEK Leto Varianta 3 1977 1978 1850 1801 1816 1759 1739 1525 1903 1525 j 1747 1513 Udeleženci znanstvene komisije pri evropskem hmeljarskem biroju pred Inštitutom v Pulawyju Za transport embaliran hmelj na rampi je pripravljen za eksport