GLAS LETO XIX. ŠT. 43 (910) / TRST, GORICA ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 2014 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Škrbina na Krasu Na letošnji občuteni slovesnosti v spomin pobitih primorskih padalcev je spregovorila zgodovinarka Irena Uršič 14 Foto JMP 56. Cecilijanka, revija goriških pevskih zborov Svet glasbe je posut z biseri idealov resnice in lepote ZSKP krog praznika sv. Cecilije, zavetnice cerkve- nega petja, ki je tako lepo in povedno upo- dobljena na freski pod korom travniške cer- kve sv. Ignacija, se že 56 let zbirajo naši goriški zbori, da njej v čast in poslušalcem v veselje ter sebi v za- doščenje zapojejo na zborovski reviji Cecilijanka, ki ima svoje korenine v davnem letu 1958. Takrat je po zamisli izjemno aktivnega kulturnika prof. Mirka Fi- leja in goriškega Slovenskega kulturno prosvetnega društva nastopilo pet goriških zborov. Ko je bila na- slednje leto ustanovljena Zveza slovenske katoliške prosvete, je Cecilijanka potekala v njeni režiji, kar se dogaja tudi danes. V prvih letih je nastope zborov ocenjevala tekmovalna komisija, a ker ocenjevanje ni zmeraj najboljša spodbuda za navdušen pristop k zbo- rovskemu delovanju, so prireditelji to opustili. Iz skromne zasnove se je revija kaj kmalu razrasla in po- stala zelo priljubljena, saj se je nanjo prijavljalo zmeraj več zborov. Širila je svoja pevska obzorja in sprejela v svoje vrste tudi zbore iz Tržaške in z Videmskega, pa še iz Koroške. Kasneje so začeli prihajati tudi gostje iz Slo- venije in po en italijanski zbor. Tako odprta na več strani ostaja tudi danes in nudi pevcem lepo pri- ložnost, da spoznajo delovanje in uspehe drugih pev- skih sestavov, pa tudi težave, s katerimi se pač prej ali slej vsi soočajo. Že l. 1972 so se prireditelji zaradi veli- kega števila nastopajočih zborov odločili, da bo revija potekala v dveh delih, v soboto zvečer in nedeljo po- poldan. In tako je bilo tudi na letošnji Cecilijanki, ki je bila tokrat posvečena skladatelju Radu Simonitiju (15. maja 1914, Fojana, 14. maja 1981, Ljubljana) ob 100-letnici njegovega rojstva. Že pred leti je namreč Zveza slovenske katoliške prosvete sklenila, da bo Ce- cilijanko vsakič posvetila slovenski osebnosti, ki je za- pustila v naših krajih trajne sledi na zborovskem po- dročju. Lani smo se ob 100-letnici rojstva poklonili O spominu blage pesnice Ljubke Šorli, letos pa Rada Si-monitija, skladatelja, ki je po končani klasični gimna-ziji v Ljubljani obiskoval Konservatorij in l. 1946 di- plomiral na Akademiji za glasbo v dirigiranju pri Da- nilu Švari. Po nekajletnem poučevanju v Splitu je vodil zbor ljubljanske Opere (1939-43). Ko je l. 1943 odšel v partizane, je vodil prvo partizansko godbo v Črnomlju, leto kasneje je v Bariju ustanovil zbor primorskih Slo- vencev Srečko Kosovel. Z njim je nastopil tudi v tržaškem gledališču Verdi. Po vojni je bil skoraj nepre- trgoma do l. 1978 dirigent ljubljanske Opere, v l. 1948- 58 pa tudi Slovenske filharmonije. Poleg tega je že v šolskih letih in kasneje ustanovil in vodil razne zbore. Kot je v PSBL zapisal pokojni glasbenik Pavle Merku’, je Simoniti kot skladatelj izrazit melodik, ki se je zgle- doval pri Pucciniju in drugih ‘veristih’, pa tudi pri slo- venskih avtorjih Emilu Adamiču in Francetu Maroltu. Napisal je okrog 600 samospevov in zborovskih pesmi, na verze A. Gradnika, I. Grudna, K. Destovnika Kajuha, S. Kosovela in drugih naših mojstrov vezane besede. / str. 12 Iva Koršič www.noviglas.eu Vstopamo v advent, čas duhovne priprave na Božič! Novi ljubljanski nadškof msgr. Stane Zore je po pre jemu škofovskega posvečenja v stolnici v ne - deljo, 23. novembra, tudi uradno sedel na nadškofovski sedež v Ljubljani. Nadškof Stane Zore je zbranim, med njimi so bili visoki predstavniki Cerkve in slovenske države, zaklical: “Veselite se v Gospodu in veselja vam ne bo nihče vzel”! Papež Frančišek je dotedanjega vodjo slovenskih frančiškanov za novega ljubljanskega nadškofa imenoval 4. oktobra. S po - la ganjem rok pa je msgr. Staneta Zoreta v škofa kot glavni posvečevalec po - svetil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, nato pa so nanj roke položili še vsi preostali navzoči škofje iz Slovenije in tujine. Med njimi sta bila soposvečevalca predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, ki je do sedaj kot apostolski administrator vodil ljubljansko nad - škofijo, in celjski škof Stanislav Li povšek, ki kot administrator vodi ma - riborsko nadškofijo. Prav tako so roke na Zoreta položili še kardinal Franc Rode, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger in drugi slovenski in tuji škofje. Pred posvečenjem so prebrali papeško listino o imenovanju msgr. Zoreta za ljubljanskega nadškofa in metropolita in prisluhnili pridigi msgr. Janusza, v kateri je spregovoril o vlogi in pomenu škofa. V listini o imenovanju je papež Frančišek spomnil, da je moral novega nadškofa imenovati zaradi odpovedi službi “častitljivega brata Antona Stresa”, pri iskanju njegovega naslednika pa so “zaupljivo pomislili”, da je Zore “obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju”, da bi lahko prevzel to službo. Nuncij Janusz je v svoji pridigi še poudaril, da od novega škofa pričakujejo veliko. Pred posvečenjem je msgr. Zore izpovedal vero in pripravljenost skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega nauka, ob posve čenju pa je prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe - škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Po obredu po sve - čenja je msgr. Zore sedel na nadškofovski sedež in tako tudi uradno prevzel ljubljansko škofijo. Za svoje škofovsko geslo si je msgr. Zore izbral sve to pisemske besede “Veselite se v Gospodu”. V grbu, ki si ga je izbral, so zla ta zve zda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Zvezda pred - stavlja Marijo, vejica z lipo - vimi listi nje govo domačijo v Znojilah, frančiškanski simbol pa redovniško vejo, iz katere prihaja. V grbu so bela, modra in rdeča bar - va, ki napeljujejo tudi na slo ven ske narodne barve. Ob koncu slovesnosti se je msgr. Zore sprehodil po cer kveni ladji in prvič kot nad škof blagoslovil vernike. Poleg cerkvenih dostojanstvenikov ter številnih duhovnikov in vernikov, ki so napolnili ljubljansko stolnico, so se slovesnosti udeležili tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ter veliko drugih. Triurna doživeta umestitev ljubljanskega novega nadškofa in metropolita je bila zelo slovesna in se je sklenila z blagoslovom msgr. Zoreta in odhodom slovesnega sprevoda iz stolnice. Nadškofovski sedež v Ljubljani tudi uradno zasedel Stane Zore Svet okrog nas 27. novembra 20142 Povejmo na glas Zavržena hrana ob revnih in lačnih Marko Bandelli, župan občine Komen “Vse je treba na novo zagnati!” POGOVOR lab mesec dni po drugem krogu županskih volitev v Sloveniji smo v Komnu obi- skali novoizvoljenega župana tamkajšnje občine Marka Ban- dellija. Pred začetkom intervjuja je Bandelli za trenutek postal pred zemljevidom občine, ki se podolgovato razteza na velikem delu dolenjega Krasa, in sicer od Brestovice ob slovensko-italijan- ski meji, do Kodre- tov, ki se nahajajo v dolini Branice. “Občina ima tako re- koč dve žarišči. V Komnu je sedež uprave in v prihod- nje naj postane tudi obrtno-gospodarsko središče, v Štanjelu pa naj najde svoj prostor predvsem kultura”. Bandelli na področju politike si- cer ni novinec. Bil je najprej član stranke Pozitivna Slovenija, ki jo je ustanovil Zo- ran Janković, po de- litvi pa je vstopil v vrste Zavezništva Alenke Bratušek. Fe- bruarja letos ga je Nadzorni svet RTV Slovenija izvolil za svojega pred- sednika, funkciji pa se je nato od- povedal zaradi vstopa v aktivno politiko. Je lastnik skupine Ban- delli Group, ki ima svoj sedež v Vipavi in ki deluje na področju gradbeništva. Bandelli se je rodil leta 1967 v Trstu, po rodu je iz Nabrežine, v Slovenijo pa se je priselil pred približno četrt sto- letja. Katere bodo glavne smernice vašega županovanja? Izhajati je treba iz predpostavke, da je Komen občina brez lastnega gospodarstva. Edini dohodek v občinski blagajni predstavljajo torej dotacije iz državnega pro- računa. Če želimo to spremeniti, je treba na novo zastaviti vse de- lovanje. Zadali smo si različno pot vodenja občine, ki naj bo bolj gospodarskega značaja. Če želi- mo kaj narediti, je treba spreme- niti način razmišljanja, delovanja in vodenja. Do danes je bilo vse skupaj precej togo, po načelu “plačaj komunalni prispevek in pridi sem delat, če ti ne ustreza, pa pojdi drugam”. Poskusili bo- mo z različnimi prijemi, najprej z odpravo komunalnega prispev- ka za dejavnosti, pa tudi za indi- vidualno gradnjo. Treba je na no- vo zagnati vse skupaj ter privabiti nove ljudi. To so namreč nekate- re občine že storile. Nekaj podjetništva pa na občinskem ozemlju vsekakor je. To ni pravo podjetništvo, ampak obrtništvo. Po zadnjih podatkih je na ozemlju občine 62 obrtni- kov, kar je v primerjavi z bližnjo Sežano, kjer ta številka presega 500, zelo malo. Gospodarstvo to- rej ni razvito, gre bolj za samo- stojne podjetnike, katerih gospo- darstvo temelji na družinski tra- diciji. Obrtne cone ni in ni bila nikoli predvidena. Občinski pro- storski načrt, ki ga sedaj obravna- vamo, predvideva vnos teh no- vosti. Teh območij bo več, glavno S pa načrtujemo ob hali podjetjaAluKomen.Katera področja oziroma pa- noge se bodo razvile v sklopu tega načrta? V tako majhni občini velike in- dustrije ne moremo pričakovati. Zagnati moramo obrtniško pod- jetništvo in s to vizijo zgraditi ha- le s površino od 200 do 300 kva- dratnih metrov. Obrtna cona se- veda ni industrijska cona. V Komnu sicer deluje še livarna, Aluminij je že napol v stečaju, ostala polovica pa je v kritičnem stanju. Poudarjati moramo seve- da tudi turizem. V tem sklopu smo začeli turistični projekt v slo- gu kolesarjem prijazne občine. Ob koncu tedna je namreč pri nas veliko kolesarjev. Kolesarske poti se sicer urejajo že dalj časa, moj namen pa je ta načrt pripel- jati do konca. Ta pot bo namreč prečkala različne občine, med drugim tudi Devin-Nabrežino. Najpomembnejša turistična atrakcija občine je brez dvoma grad Štanjel. Kako boste po- skrbeli za njegov zagon? Grad Štanjel je svojevrstna zgod- ba. Naslednji teden bomo imeli z občinskimi možmi že prvi obhod, pogledali bomo, kje so še prostori, ki bi bili primerni za od- kup oziroma popravilo. Grad mora dobiti svojo vsebino, in to se bo zgodilo, ko se bomo na- tančno dogovorili, kako naj bi vse skupaj izgledalo. Do pomladi prihodnjega leta želim to vprašanje rešiti. V gradu potrebu- jemo frekvenco, torej programe, ki bodo privabili zadostno število ljudi, ne pa le muzejev, ki so ve- likokrat le strošek občine. Dejav- nosti morajo biti profitnega značaja, predvsem zato, da nudi- jo nova delovna mesta. Poleg bara oziroma restavraci- je kaj še? Ogledali smo si že nekaj objek- tov, v katerih bi lahko nastale no- ve manjše restavracije. Nove zi- dave seveda še vedno potekajo. Gostinske dejavnosti bi se morale razširiti, ena v takem kraju je pre- malo. Ne gre samo za restavraci- jo, ampak za umetniške galerije, in sicer po zgledu Grožnjana v hrvaški Istri. To smer si želimo ubrati. Katere so pobude občine ob 100-letnici začetka prve sve- tovne vojne? Nekaj jih je, čeprav dokumenta- cije mi ni še uspelo podrobneje preveriti. Za nas je sicer pomem- bnejši drugi projekt, in sicer 150- letnica rojstva Maksa Fabianija, ki je izrednega pomena. Edini prepoznavni Kraševec na svetov- ni ravni je namreč ravno Maks Fabiani. Njegova zgodba je zani- miva, bil je prvi slovenski doktor arhitekture na Dunaju. Za sabo je pustil ogromno spomenikov. Do- godek torej naj ne bo samo občinskega, ampak nacionalnega interesa. V čezmejnem sodelovanju ste omenili kolesarsko stezo. Ka- tere bodo druge pobude na tem področju? Dosedanji župan prav veliko sti- kov in idej na področju čezmej- nega sodelovanja ni imel. Ciljali bomo predvsem na turi- stično infrastruktu- ro, torej povezavo med dvema ali celo tremi občinami. Av- tobus, ki iz Štanjela preko Komna v po- letnih mesecih pelje v Sesljan in Devin, je čudovita pobuda. Trudil se bom, da bo ostal. V začetku ste pouda- rili potrebo po spre- menitvi občinskega prostorskega načrta. Bo poleg že omenje- nih obrtnih con za- deval še kaj posebne- ga? OPN je akt, ki je naše najpomembnejše vodilo za naslednji mandat. Vsa- ka občina ima svojo vizijo. Mi smo lastno zapisali v naš OPN. Katero pot naj torej občina ube- re? Kakšno je njeno poslanstvo? Velikih industrijskih zadev seve- da ne moremo pričakovati, saj ni- mamo surovin ali tovarn. Obrtna cona pa je nujno potrebna. Treba pa je razviti tudi kmetijstvo, predvsem vinogradništvo, ki je še vedno razpršeno individuali- stično. Komen ima zelo kakovo- stne vinogradnike, ki pa se še vedno borijo sami s seboj. Ustva- riti bi bilo treba sistem povezo- vanja med njimi. Obstajajo tudi mikrolokacijski sistemi, ki jih Ita- lijani imenujejo DOP (zaščiteno poimenovanje), in sicer o doka- zovanju kakovosti. Veliko ljudi je pripravljenih oživiti živinorejo, ne samo na področju drobnice, ampak celo govedorejo in konje. V času smo pozabili, da Kras slovi po marsikateri dobroti, denimo po pršutu in teranu, kar je izgu- bilo svoj pomen, odkar so na tržišča prišli tuji pršuti in teran od vsepovsod. Živimo v Evropi, ki nima me- ja, zato je splošna mobilnost veliko večja. Za Kras je zazna- ven pojav čezmejnega priselje- vanja. Ta za zdaj še ni množičen, bo pa, denimo, občina razvila integracijske politike, če bi se na območje priselilo večje število ljudi, ki ne poznajo slovenskega jezi- ka? Doslej se za to niso zanimali. Dvojezičnost seveda poznamo na slovenski obali kakor tudi v kraških občinah tržaške pokraji- ne. Tujci pa pri nas niso samo Ita- lijani, ki prihajajo z onstran me- je. Sodobne migracije nas sicer niso še oplazile, morda nas bodo, ko bo pri nas več blaginje. Po vsej verjetnosti bomo o tem še raz- mišljali, ko bo stvar bolj aktual- na. Zanima me konkretneje glede b Evropskem tednu zmanjševanja od- padkov potekajo najrazličnejše pobu- de, ki želijo spodbuditi večjo vse- splošno ozaveščenost s posebnim poudarkom na zavrženi hrani. Velikanske količine odpad- kov so za družbo velikanski problem, posebno če t. i. diferenciranje ne dosega zadovoljivega rezultata. Nas pa seveda zanimajo ogromne ko- ličine zavržene hrane, ki nas hočeš nočeš spomnijo na tisto milijardo ljudi, za katere po- meni hrana le lepe sanje, saj trpijo lakoto. Ne nazadnje je hrana manjkajoča dobrina za vse tiste, ki jih sicer ne pesti lakota, a se nahajajo v območju revščine, vse bolj razširjene tudi v raz- vitem svetu, se pravi med nami. Po ocenah FAO vsako leto zavržemo okoli tretjino celotne količine proizvedene hrane na svetu, to je sko- raj 1,3 milijarde ton. Številka je astronomska in vsekakor neverjetna, a tako je. V Evropski uniji gre letno v smeti 180 kg hrane na prebi- valca, in če se spomnimo, da nova Evropa šteje preko 500 milijonov prebivalcev, upravičeno osupnemo. Več kot polovica zavržene hrane nastane na poti od pridelovalcev do predelo- valcev živil ter v trgovinskem omrežju, 42 od- stotkov pa v gospodinjstvih, iz domov torej 76 kg hrane na prebivalca letno - nekje tukaj sta tudi Slovenija in Italija. Večje evropske države, kot so Nemčija, Italija in Velika Britanija, zavržejo letno vsaka po okrog 20 milijonov ton hrane. Kaj torej storiti? Problem obvladovanja tako velikanskih količin odpadkov, ki jih je skupaj z drugimi kajpak še mnogo več, je na dlani, še dobro, da nas odpadki ne zadušijo. Preobilica hrane pa kaže predvsem na dvoje zelo škodljivih dejstev. Prvo je v tem, da je vse več nezdrave in s tem za človekovo telo vprašlji- ve prehrane, ki povzroča vse več prebavnih obolenj, da ne govorimo o vse večjem odstotku ljudi s prekomerno težo in debelostjo, kar zdravje tudi in še kako ogroža. Toda kljub temu je reklamnega ponujanja vsakršnih jedi predv- sem na televizijskih kanalih več kot ogromno, kjer ponovno trčimo na temelj sodobne kapi- talistične družbe, ki želi kar največ proizvajati z namenom, da potem kar največ proda. Dru- go škodljivo dejstvo, vezano na zavrženo hra- no, pa je etične narave. Kako je mogoče, da to- liko hrane konča v smeteh, medtem ko so ti- soči in stotisoči lačni, in to dobesedno? Omen- jeno vprašanje je za razviti svet zelo neprijetno, vendar se od časa do časa pojavlja in ga ni mo- goče utišati. Priče smo namreč kričečemu ab- surdu, ki postavlja našo človečnost pod velik vprašaj. Očitno z našo človečnostjo ni vse v re- du, zato vso zadevo kaj hitro potisnemo v po- zabo. V enem od svojih posegov je papež Rat- zinger problem zavržene hrane zelo močno poudaril, vendar kasneje ponovnega takšnega opomina ni bilo mogoče zaslediti, ker je najbrž v preveliki meri vzbudil slabo vest. Užitek, ki ga prinaša hrana v izobilju, je žal za veliko večino ljudi tolikšnega pomena, da ne dovoli- mo, da bi nas kdo zanj prikrajšal. Človečnost naj zato ne zahteva preveč. Janez Povše O pojava čezmejnega priselje- vanja. Prevelik pritisk lahko namreč postane v nekaterih primerih tudi ogrožujoč. Na to je treba gledati dvostran- sko. Slovenec, ki gre živet v Vi- dem, ne bo dobil ničesar več od tistega, kar dobi Italijan, ki pride v Komen. Veliko ljudi se je za na- selitev na Krasu odločilo, ker je pri nas dobilo ugodnejšo nasta- nitev, po domače hiško svojih sanj. Integracija naj torej ne bi predstavljala nikakršnega proble- ma, saj smo vendarle v Evropi. Malo po vaši izvolitvi vas je občan po socialnem omrežju Facebook zbodel z vprašan- jem, ali si boste povrnili prii- mek v slovensko obliko. (Smeh) To me je presenetilo. Ta- ko bom rekel. Meni priimka niso spremenili, rodil sem se z njim. Nekateri si ga pač spremenijo, drugi ne. V tem ne vidim težav. V Komnu namreč živijo ljudje s priimkom Wolf, nikomur pa ne bi padlo na pamet, da bi si ga šel spreminjat v Volk. Bandelli sem se rodil in pri tem ne vidim nič spornega. Živimo v Evropi, kjer se priimki 'križajo' in se vedno bodo. Po mojem ni na tej podlagi mogoče sklepati o manjši ali večji narodni zavesti posameznika. Za konec pa bolj osebni vprašanji. Kaj vas je pripeljalo iz zamejstva v Slovenijo? V Sloveniji sem že 25. leto, prise- lil sem se namreč l. 1989. Živim v Kobdilju. Prišel pa sem zaradi svoje dobre polovice (smeh). Svo- je dejavnosti sem sicer že imel v Italiji, po letu 1991 pa sem v Slo- veniji takoj odprl svoje podjetje. Naše dejavnosti so danes prepoz- navne povsod po Sloveniji. V Vi- pavi je njihova glavnina, nekaj pa jih imamo tudi v Postojni in Aj- dovščini. Kako pa usklajujete podjet- ništvo, županovanje in politi- ko, torej delovanje v stranki? Politika ni tako velik zalogaj, da bi mi jemala veliko časa. Ko je človek postavil cilje in sistem de- la, ni večjih težav. V Komnu sem poklicni župan, tako da sem sa- mo tu. Kar se pa tiče naših pod- jetij, smo sistem za njihovo vo- denje razvili že pred leti. Imamo namreč direktorje obratov in sek- torjev. Njihovo vodenje je prev- zela žena, ki je bila doslej glavna finančnica. Primož Sturman Podpredsednik dežele FJK Igor Gabrovec o zakonu o krajevnih upravah “S poenotenim pristopom bistveno vse izboljšamo!” ristojna deželna ko- misija je prižgala prvo zeleno luč deželnemu zakonskemu osnut- ku o krajevnih upravah, ki se z razliko od začetnega osnutka ra- zlikuje zaradi nekaterih po- membnih izboljšav tudi na po- dročju spoštovanja določil zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. Na moj pre- dlog je komisija sprejela do- ločilo, da dvaintridesetim občinam z zaščitenega območja od Milj do Trbiža pri 'risanju' občinskih združenj izrecno priz- nava možnost odstopanja od dveh osnovnih kriterijev, se pra- vi ozemeljske kontinuitete in številčnih parametrov glede ob- sega prebivalstva, kar nudi bi- stveno večji manevrski prostor za sklepanje 'Slovencem prijaz- nih' občinskih navez. Prav tako je bil sprejet popravek, ki ga je formalno predložil odbornik Panontin, ki nastajajoča združenja občin obvezuje, da prevzemajo vse obveze iz 8., 9., 10. in 21. člena zaščitnega zako- na, ki med drugim urejajo vid- “P no dvojezičnost in pravico douporabe slovenskega jezika vjavni upravi. Na seji komisije sem izrecno iz- postavil še dve odprti vprašanji, ki pa sta nadvse pomembni, in od razpleta le-teh bo odvisno tu- di moje zadržanje pri končnem glasovanju v avli. Kolegom večine in opozicije sem že v Vid- mu predočil potrebo, da se dvaintridesetim 'zaščitenim' občinam prizna pravica, da se same odločijo za najbolj primer- no, smotrno in učinkovito obli- ko povezovanja storitev in dru- gih upravnopolitičnih postop- kov. Zahteval sem, da se lahko naše občine svobodno odločijo, ali naj sploh pristopijo k Uni- jam, ne da bi bile zaradi tega pri- krajšane za finančne dotacije ali da bi doživljale kakršnokoli obliko oškodovanja. Mislim, da je to edina oblika, ki našim iz- voljenim občinskim upravitel- jem in skupnostim, ki jih pred- stavljajo, prizna pravico in do- stojanstvo, da se ohranijo kot ak- tiven in suveren subjekt razvoja v prostoru. Zadeva je še posebej žgoča na Tržaškem, kjer je po- novno na pohodu zamisel o in- stitucionalni tvorbi, ki zelo spo- minja na večkrat že odklonjeno metropolitansko oz. mestno občino Trst. O tem se bomo po- govarjali takrat, ko bo tudi stva- ren predlog. Jasno pa je, da na vsak predlog gledam še najprej z očmi majhnih okoliških občin, ki lahko pri povezovanju z znatno večjim partnerjem zlahka potegnejo krajši konec. Do plenarnega zasedanja dežel- nega sveta od 24. do 26. novem- bra moramo zato napeti vse sile, da se nov izhodiščni tekst še do- datno izboljša v smeri, ki sem jo nakazal. Nadaljevati moramo soočenja med javnimi upravitel- ji in političnimi skupinami. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra Slovenija, zlasti še glede zagovarjanja mednarodno prav- nih argumentov, na katerih slo- ni tudi sam zaščitni zakon. S skupnimi močmi lahko zmore- mo še nekaj skupnih korakov v smer zaščite potreb in pričako- vanj tudi naših ljudi na ob- močju”. Svet in Slovenske Organizacije 27. novembra 2014 3 Zasedalo je vladno omizje za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Po več kot enoletnem premoru je ta teden v Rimu spet zasedalo vladno omizje za vprašanja slovenske manjšine v FJK. Pod predsedstvom podministra Filippa Bubbica so člani omizja, med katerimi je bil tudi predsednik SSO Drago Štoka, največ pozornosti namenili reformi krajevne uprave v FJK (DDL 68/14). Druga pomembna točka je zadevala prenašanje državnih finančnih sredstev iz zakona 38/01. V nadaljevanju seje so obravnavali še novosti v zvezi z nekdanjim taboriščem v Viscu, vprašanje ustanovitve slovenske sekcije na tržaškem konservatoriju Tartini, finančno kritje za pedagoškega svetovalca na slovenskih šolah ter financiranje Primorskega dnevnika. Evropski parlament na plenarnem zasedanju v Strasbourgu V tem tednu je imel Evropski parlament plenarno zasedanje v Strasbourgu, kjer je bil tudi njegov prvi sedež. Glavni dogodek je bil obisk papeža Frančiška, ki je v torek, 25. novembra, spregovoril evropskim poslancem. Zadnji tak obisk je opravil papež Janez Pavel II. leta 1988, eno leto pred padcem berlinskega zidu. Papeža Frančiška je pred dobrim letom v Evropski parlament povabil predsednik Martin Schulz. Drugi pomemben dogodek je podelitev letošnje nagrade “Andrej Saharov”, ki jo je prejel ginekolog Denis Mukwege iz Konga za pomoč žrtvam posilstva in hudega spolnega nasilja. Evroposlanci so na plenarnem zasedanju še razpravljali o investicijskem načrtu, vrednem 300 bilijonov evrov za spodbujanje rasti, dela in naložb, ki ga je predstavila Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana-Clauda Junckerja. Obravnavali pa so tudi predlog nezaupnice predsedniku Junckerju, ki ga je predstavilo 76 evrpskih poslancev zaradi afere o davčnem utajevanju, poimenovane Lux Leaks. Druge pomembne točke na dnevnem redu so zadevale evropski proračun za leto 2015, vprašanje priznanja Palestine in priprave na decembrsko konferenco pri Združenih narodih o klimatskih spremembah. Izredno nizka volilna udeležba na deželnih volitvah v Emilii-Romagni in Calabrii Leva sredina je uradni zmagovalec deželnih volitev v Emilii-Romagni in Calabrii, vendar največje negativno presenečenje predstavlja delež volivcev, ki niso šli na volišča. V Emilii-Romagni je na volišča odšlo 37,70% volivcev (prej 68,06%), v Calabrii pa 44,08% (prej 59,26%). V skupnem merilu je volilna udeležba padla 64,93% na 39,96%, kar je nedvomno zelo skrb vzbujajoč podatek in zelo verjetno tudi pomembno sporočilo vladi Mattea Renzija. V desni sredini se veseli predvsem Severna liga, ki je v Emilii-Romagni prejela dvakrat več glasov kot stranka Forza Italia Silvia Berlusconija. Občutno nazadovanje je zabeležilo tudi Grillovo gibanje 5 zvezd, ki v Calabrii ni doseglo 5% glasov. 25-letnica Srednjeevropske pobude na Dunaju Prejšnji ponedeljek je bilo na Dunaju zasedanje Vrha držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki je bilo prvenstveno namenjeno 25. obletnici delovanja te mednarodne organizacije. Ob prisotnosti predsednikov vlad držav članic SEP, med katerimi sta bila tudi italijanski predsednik ministrskega sveta Matteo Renzi in slovenski predsednik vlade Miro Cerar, je bila sprejeta Deklaracija o 25-letnici SEP, v kateri sta poudarjena pomembna vloga in delo medvladnega foruma za regionalno sodelovanje v Evropi. SEP se namreč ponaša z najdaljšo tradicijo v izvajanju in spodbujanju evropskih integracijskih procesov ter pri odpiranju evropske perspektive novim članicam. V SEP je včlanjenih skupno 18 držav, ki zadevajo območje od Poljske in Belorusije do Makedonije, kar predstavlja približno 250 milijonov prebivalcev. Sedaj ji predseduje Avstrija, z novim letom pa bo na vrsti Makedonija. Med zasedanjem so se zavzeli za nadaljevanje integracijskih procesov in večje sodelovanje med drugimi regionalnimi organizacijami, kot sta npr. Ionska in Jadranska pobuda. Posebna memoranduma za sodelovanje sta bila podpisana med SEP in Svetom držav ob Baltskem morju (CBSS) ter Mednarodno protikorupcijsko akademijo (IACA). Celoten tekst Deklaracije o 25-letnici SEP in priložene publikacije so na razpolago na spletni strani www. cei. int. KratkePrvo delovno zasedanje novega paritetnega odbora Deželna reforma naj spoštuje zaščitni zakon in mednarodne pogodbe torek, 18. novembra 2014, je potekalo prvo delovno zasedanje novega paritetnega odbora, ki je bil formalno umeščen prejšnjega 13. oktobra z izvolitvijo Ksenije Dobrila na predsedniško mesto. Največ pozornosti je bilo namenjene delovnemu programu in deželni reformi za krajevne uprave. Program paritetnega odbora Predsednica Ksenija Dobrila je članom paritetnega odbora predstavila predlog programa za delovanje v okviru zaščitnega zakona 38/2001. Program ima dve smernici: izvajanje določil zakona 38/01 in stanje slovenske narodne manjšine v FJK. Glede izvajanja določil zakona 38/01 je predsednica Dobrila imela vrsto srečanj, na podlagi katerih je bil oblikovan osnutek stališča paritetnega odbora do omenjene reforme. Spremljanje izvajanja zakona 38/01 pa se bo še posebno osredotočilo na nekatere bistvene člene. Pri izvajanju 10. člena (javni napisi in toponimi) o vidni uporabi slovenščine v javnosti bo odbor čim bolj spodbujal koncesionarje javnih storitev, ki so navedeni v predsedniškem dekretu z dne 29.11.2013. Ob tem bo opravljena tudi analiza prisotnosti slovenščine v javnih upravah, kot to predvideva zakonsko določilo. Pri 8. členu (raba slovenskega jezika v javni upravi) bo treba boljše urediti način prenašanja državnih sredstev na javne ustanove in doseči določeno sistematiziranje. Kar zadeva člen 19, ki predvideva vračanje narodnih domov v Trstu in Gorici, bo potrebno preveriti vzroke za zavlačevanja ter načina prenašanja upravnih pristojnosti na slovenske ustanove. Posebna pozornost bo namenjena slovenskemu šolstvu in glasbenemu izobraževanju. Ti dve področji obravnavajo členi 11, 12, 13 ter 15 zaščitnega zakona in jih je potrebno preveriti v razmerju do reform, ki so bile že izvedene in ki nastajajo, kot npr. šolska reforma, t. i. “Dobra šola”. Ob tem pa je nujno razčistiti napačno tolmačenje, da zakon 38/01 nadomešča zakon 932 iz leta 1973, zaradi česar je prišlo do ukinitve pokrajinskih šolskih uradov v Trstu in Gorici, in razrešiti pat-pozicijo, ki je nastala pri širjenju dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini. V poštev bo treba vzeti tudi možnost ažuriranja zaščitnega zakona 38/01 in pravilnik za delovanje paritetnega odbora. V razpravi, ki je sledila, je program predsednice Dobrila doživel soglasno podporo. Sprejeto je bilo tudi priporočilo odv. Damijana Terpina, ki je opozoril, da je potrebno upoštevati tudi izvajanje člena 26 za olajšano izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v senat in poslansko zbornico. Deželna reforma za krajevno upravo Obravnava zakonskega osnutka št. 68 za reformo krajevnih uprav v FJK se je osredotočila na vsebino pisnega mnenja, ki ga je pripravila predsednica Dobrila in ji je bilo žal, da se pristojni odbornik Panontin ni udeležil zasedanja. V dokumentu paritetni odbor opozarja, da se morajo na vsak način spoštovati določila 8., 9. in 10. člena zakona 38/01 ter 1. odstavek 21. člena, na podlagi katerega spada med zaščitna merila, ki jih predvideva zakon, tudi pristojnost prostorskega načrtovanja. Nadalje je poudarjeno določilo člena 28, ki določa, da ostaja v veljavi vsa zaščitna zakonodaja, ki je bila sprejeta na podlagi Londonskega memoranduma iz leta 1954. Prav ta mednarodni dokument določa v 7. točki, da ni dovoljena nobena sprememba temeljnih upravnih organov, ki bi škodila narodnostni sestavi. Pomembno pa je tudi določilo člena 16 Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope, ki jo je italijanski parlament ratificiral za zakonom 302/97 in ki določa, da so prepovedani ukrepi, ki spreminjajo sestavo prebivalstva v škodo narodnih manjšin. V tem smislu dokument paritetnega odbora ugotavlja, da je v zvezi z deželno reformo krajevne uprave potrebno sprejeti in uresničiti temeljno načelo iz 16. člena Okvirne konvencije. Člani paritetnega odbora so dokument podprli soglasno, le odbornik Stefano Ukmar se glasovanja ni udeležil, ker je istočasno tudi deželni svetnik. Paritetni odbor je v nadaljevanju dal odobravajoče mnenje o razdelitvi sredstev za dvojezično poslovanje javnih uprav za leti 2012 in 2013. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo treba postopek poenostaviti, obenem pa spodbuditi večje črpanje teh sredstev, ki jih nekatere javne uprave večkrat ne izkoristijo. Pred koncem zasedanja je predsednica Dobrila še seznanila ostale člane paritetnega odbora s tem, da bo napisala pismo avtocestnemu podjetju ANAS glede spoštovanja 8. in 10. člena zaščitnega zakona na cestnem omrežju. Dne 27. novembra pa se bo udeležila zasedanja vladnega omizja v Rimu. V a začetku moramo pojasniti, da v trenutku, ko končujemo z uredniškim delom, poteka v deželnem svetu FJK glasovanje o zakonskem osnutku št. 68 za reformo krajevnih uprav, tako da bomo o končnem izidu poročali naslednjič. Že sedaj pa se kaže črn scenarij, saj se zdi, da bo deželni svet FJK odobril zakonski osnutek, na podlagi katerega se morajo majhne občine, tudi tiste, ki spadajo v območje zaščite za slovensko manjšino, obvezno vključiti v t. i. medobčinske teritorialne unije. Gre za krčenje upravne avtonomije, ki še posebno prizadeva zaščito slovenske manjšine. Zakonski osnutek št. 68 je začel svojo pot v deželnem svetu FJK ob koncu oktobra. V prvem tednu novembra so bile avdicije tudi za predstavnike slovenske manjšine, ki so jo zastopali oba predsednika krovnih organizacij Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ), prof. Samo Pahor za društvo Edinost, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila in odbornik Gianni Torrenti za deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino v FJK. Tudi Republika Slovenija je zaskrbljena zaradi problematičnosti zakonskega osnutka. Na podlagi pisma, ki ga je stranka Slovenska skupnost posredovala zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, je bilo sklicano srečanje s skupnim predstavništvom in je bila oblikovana strokovna komisija, ki je preučila vpliv reforme na zaščito in na spoštovanje mednarodnih pogodb. Tudi komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru Republike Slovenije je povabila slovenske župane od Števerjana do Doline ter druge družbenopolitične predstavnike, da poročajo o kritičnosti reforme. Generalna konzulka Ingrid Sergaš je povabila na razgovor deželnega odbornika Paola Panontina, slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič pa je obiskal podministra Filippa Bubbica, predsedujočega pri vladnem omizju. Enotna resolucija županov, ki je bila dogovorjena med slovenskimi izvoljenimi upravitelji, je medtem padla v vodo. Zelo verjetno je pri tem imelo vpliv stališče Demokratske stranke, ki že od vsega začetka odklanja katerokoli spremembo, ki bi občinam ohranila upravno avtonomijo pri sklepanju takih ali drugačnih povezav. Resolucijo je prejšnji teden odobril občinski svet na Repentabru in zelo verjetno ga bodo odobrili tudi v Števerjanu. 5. komisija je v zakonski osnutek vključila spoštovanje določil 8., 9. in 10. člena zakona 38/01. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je uspešno predlagal še popravek za 32 občin, v katerih se izvaja zaščitni zakon 38/01, da se lahko povezujejo v unije ne glede na število prebivalcev in na ozemeljsko kontinuiteto. Za razpravo v deželnem svetu pa si je svetnik Slovenske skupnosti pridržal popravek, po katerem bi občinam v območju zaščite bilo omogočeno svobodno izbirati za unijo ali za skupno upravljanje javnih storitev, kar ohranja upravno avtonomijo ter ne predvideva prenosa občinskih pristojnosti. Veliko zaskrbljenosti pa vzbuja popravek deželnega odbora, ki zadeva občine v tržaški pokrajini, kjer bi glavno besedo imela občina Trst. Za goriško stvarnost se nakazuje možnost dveh unij, tržiške in goriške. K prvi bi spadal Doberdob, k drugi pa Sovodnje ob Soči in Števerjan. Velika neznanka pa je, kako se bo celotna zadeva razvila v videmski pokrajini. Stran je pripravil Julijan Čavdek N Neznanke osnutka reforme krajevnih uprav Reforma z odprtim vprašanjem kršitve zaščite slovenske manjšine v FJK Ksenija Dobrila (foto IG) Foto IG Kristjani in družba27. novembra 20144 Odnos med moškim in žensko v zakonu je nekaj edinstvenega Otroci, ki imajo očeta in mamo, so privilegirani dnos med moškim in žensko v zakonski skup- nosti je nekaj edinstvene- ga, naravnega, dobrega, lepega in pomembnega tako za zakonce ka- kor tudi za otroke in celotno družbo. A vsi ne mislijo tako. Soočamo se z ideologijo gender. Kdo stoji za tem? Kdor ima v rokah medije, vpliv na zakonodajo, vpliv na vzgojo in izobraževanje? Zakaj “nekdo” to počne? Je to zgolj igra, eksperiment, ustvarjanje ne- kakšnega živega “gledališča” z na- menom, da bodo nekateri izbran- ci uživali ob ogledu predstave? Kaj se zgodi, če … To tezo potrjuje dogajanje v Neva- di; v puščavi Black Rock. Tam že več let poteka “Burning Man Fe- stival”. Gre za poveličevanje anar- hije, homoseksualnosti, nudizma, drog in celo zavzemanje za legali- zacijo pedofilije. V času festivala ne obstaja družina, nihče ne pri- pada nikomur, vsakdo je svobo- den tudi glede odločanja za sek- sualne odnose. Tudi privatne la- stnine ni: nihče nima nič svojega, vse je last vseh. Festival naj bi bil popolno uresničenje komunizma. To naj bi bilo “cool”, naj bi delalo ljudi bolj dobre in bolj normalne. Vse moderne umetnine, zgradbe, ki služijo za festival, in tudi lutko človeka, ki predstavlja Človeka, na koncu sežgejo. Vsako leto naredijo tudi lep Tempelj, posvečen “iz- mišljeni religiji”, ki ga na koncu sežgejo. To naj bi prebujalo v ude- ležencih zavest, da nobena identi- teta ni nekaj trajnega. Resnica je resnica le en teden, religija, ki je letos resnična, bo naslednje leto O lažna.Vse na festi-valu pa le ni idealno. Ljud- je, ki se ne umivajo, začnejo smrdeti. Do- gaja se sek- sualno nasil- je. Nekateri udeleženci fe- stivala umre- jo zaradi “overdose”, nekateri na- redijo samomor. A ne le to: neka- teri bogati obiskovalci festivala, ki plačajo 25.000 dolarjev, spijo v luksuznih klimatiziranih šotorih, kjer jim strežejo z vrhunskimi ku- linaričnimi specialitetami. Tam so zato, da se naslajajo nad dogajan- jem na festivalu. Čeprav so navi- dezni udeleženci festivala, so na varnem. Je Burning Man Festival simbol dogajanja na našem plane- tu? Hvala Bogu, obstajajo tudi dru- gačni festivali in kongresi. Z ideo- logijo gender se soočajo tudi ško- fovske konference, Kongregacija za nauk vere in papež Frančišek. Z vprašanjem družine se je ukvarjala izredna sinoda o družini, s tem vprašanjem se bo ukvarjala sinoda o družini, ki bo potekala naslednje leto. O tem vprašanju bo papež Frančišek gotovo, če bo Božja vol- ja, spregovoril tudi septembra 2015 v Filadelfiji, kjer bo potekalo osmo svetovno srečanje družin. Vsaka ideologija pušča za sabo ta- ko duhovno kakor tudi material- no opustošenje. Ta prizadene naj- bolj ranljive. Uničenje družine bo še bolj povečalo revščino in social- ne probleme, zaradi katerih bodo trpeli predvsem otroci in starejši, ki bodo ostali brez zaščite. Družina je steber družbe. V zmoti so vsi, ki pozabljajo, da ne obstaja le “ma- terialno”, temveč tudi “duhovno”, da ni temelj družbe le BDP, temveč tudi duhovno dobro, ki v končni fazi vpliva tudi na BDP. Družina ni le privatna zadeva, je tudi družbe- na in kulturna stvarnost. V Prvem pismu Korinčanom apo- stol Pavel pravi, da Sveti Duh vsa- kemu daje svoje darove; čeprav so telesni udje različni, tvorijo eno te- lo (Prim. 1 Kor 12). Vsakdo izmed nas ima svoje darove, vsak človek je enkratno in neponovljivo bitje, zato nobeno predalčkanje, kariki- ranje in stereotipiziranje ne more uspeti. Sveti Duh je avtor različnosti in harmonije. Harmonije ne more biti, če ni različnosti. Razlike in komplementarnost so torej nekaj dobrega in lepega; so od Boga. Ra- zličnost je tudi temelj zakonske skupnosti in družine. /str. 12 Bogdan Vidmar Bog se je zaustavil v kavarni Mnogi zapuščajo Cerkev, ker premalo zares evangelizira agrebško razstavišče mi prikliče nostalgičen spo- min na čas, ko so nas šolar- je trumoma vozili na tako ime- novani zagrebški velesejem. Tudi letos sem se znašel tam, pa ne na kakšni industrijski razstavi, am- pak na Interliberju. To je največji hrvaški knjižni sejem. Z razliko od podobnega, ki se prireja v Cankarjevem domu v Ljubljani, je tu vzdušje čisto drugačno. V Ljubljani se vidi slovenska togost, opazna pa je tudi prepomem- bnost nekaterih, ki tam kraljuje- jo. V Zagrebu prevladujejo sproščenost, glasnost, vikanje, poljubljanje in objemanje na ve- liko, pa seveda nadaljevanje kle- peta ob kavi v bližnjih kavarnah. Lahko rečem, da ne samo ta del mesta, ampak celo mesto živi z Interliberjem, saj povsod srečaš koga, ki ima pri sebi nekaj, kar je tam kupil. Z znancem sva se dogovorila, da se srečava, ne samo zato, ker mi je zopet staknil nekaj zanimivosti v antikvariatu, pač pa zato, ker odhaja iz hrvaške prestolnice na Jadran, kamor so ga poslali duše past med policijo. Postal je poli- cijski vikar in bo zanje skrbel od Splita do črnogorske meje na sporni Prevlaki. Kmalu se nas je nabralo za dober ducat in pogo- vor ob kavi je postal bučen in se- veda zanimiv. Provincial nekega reda se je najprej pohvalil, da so provinciali zadnje čase pomem- Z bne osebe, saj smo Slovenci do-bili iz te vodstvene službe škofa,oni pa so provinciala šli iskat v Švico, kjer je bil profesor pasto- ralne teologije, danes pa to doma doživlja v praksi, brez skript. Ta- koj nam je natrosil nekaj cvetk. Pa poglejte: “Dedki in babice na- ročajo krst vnuka kar po telefonu, nekako tako, kot se naroča pizza. Če slučajno zavijejo starši za krst v župnijsko pisarno, jih navadno vprašam: “Ste cerkveno po- ročeni”? Odgovor: “Kaj vas bri- ga”! Če potipam, kdo bo boter, prifrči odgovor: “Pa kdo ste vi, da nas izprašujete? Kaj se mešate v našo izbiro”?! Ko mladi pridejo najavit poroko, ne zahtevajo od duhovnika nič drugega kot: “Lah- ko postavimo pred cerkev cate- ring? Smemo pripeljati svoje pev- ce, pred cerkev pa trubače? Mi da- mo svoje cvetje, zato imamo tudi svojega aranžerja”. Vidite, preden so prišli do duhovnika, so se že za vse levo in desno dogovorili. Na sestanek staršev prvoobhajan- cev jih pride dobra polovica, medtem ko se pri srečanju staršev birmancev moram zadovoljiti s slabo tretjino obiska. Vedno eni in isti izgovori: Smo prezaposleni, pustite nas na miru, nimamo časa, bodite zadovoljni, da vam pošiljamo otroke … “Čudovita nagrada za naš trud in seveda tu- di delo, ki ga z njihovimi otroki imamo! Mi to delamo za božji lon, oni pa niti s palcem ne mi- red nedeljsko slo- vesno umestitvijo je pred- sednik Republike Slovenije Borut Pahor v sredo, 19. novembra, sprejel novoimenova- nega ljubljanskega nadškofa in metropoli- ta patra Stanislava Zore- ta. V daljšem, prijetnem in iskrenem pogovoru sta sogovornika izmen- jala mnenja o razmerah P v družbi in se strinjala, da je trebaprihodnost skupnosti graditi na tem, kar je dobro. So- glašala sta, da se bo- sta trudila za več medsebojnega spoštovanja, strpno- sti, sprejemanja ra- zličnosti in za več zaupanja med ljud- mi. Tudi v tem duhu se je pred- sednik republike v nedeljo ude- ležil slovesne ume- stitve novega nadškofa v lju- bljanski stolnici. Predsednik Pahor je novemu nadško- fu pri opravljanju odgovornih nalog in poslanstva zaželel veliko uspe- hov. isto, kar piše v nadnaslovu, za nekatere, ki imajo vest, velja osebno, mi pa se bo- mo v dveh zapisih dotaknili spre- membe pojmovanja in prakse glede svetega obhajila. Pred krat- kim je bilo moč pri vatikanistu tednika 'L'Espresso' Sandru Ma- gistru prebrati zanimivo razmišljanje o obhajilu pri maši, torej o delu maše, ko zbrani verniki v vrsti pride- jo naprej k duhovniku, da bi prejeli posvečeno hosti- jo. Po katoliškem (in pravo- slavnem, z vsemi dolžnimi razlikami) verovanju seve- da ne gre za navaden okro- gel košček nekvašenega kruha, temveč verujemo, da je v njem resnično nav- zoč Gospod Jezus Kristus, Božji Sin in naš Odrešenik. Če se pred “obhajilnim obredom” zlasti obhaja Kristuso- va velikonočna skrivnost, zlasti seveda njegovo zveličavno trpljenje in smrt, pa gre pri omenjenem obredu že za predo- kus nebeške gostije, ki nam jo pri- pravlja Gospod Jezus. Mislim, da bo sedaj dovolj o tem, glede na to, da je tovrstne evharistične ve- re, zavesti in pobožnosti čedalje manj. Treba se je strinjati z g. Ma- gistrom, da gre danes pri obhajilu T vernikov prej za neki sociološkipojav ali fenomen. “Iti k obhaji-lu”, kar pomeni prejeti po- svečeno hostijo, je predvsem zna- menje pripadnosti, pripadnosti prej neki skupini kot pa skupno- sti, če se strinjamo v tem, da je tu- di skupnost na vseh ravneh zvo- denela, da ne bomo rekli, kako je izginila. Iti k obhajilu je prak- tično enako kot izmenjati si “poz- drav miru”, če bi pa kdo bil od te- ga izključen, da bi mu bil pristop prepovedan, bi se seveda kršile njegove pravice. No, pogojnik bi pravzaprav lahko kar vzeli proč in rekli kar, kako danes zares razu- mejo prejem svetega obhajila kot legitimno pravico. Morda pa je kaj narobe z našim današnjim Izvirna samota Ko je Bog ustvaril človeka iz zemlje ter mu dal svojega duha, je človek doživel svojo izvirno samoto. Čeprav je bil obkrožen s čudovito na- ravo, z rastlinami in živalmi, ni našel z njimi osebnega stika. Želel si je drugačnega odnosa in družbe. Bog mu je podaril Evo, ki je v naj- globljih vzgibih odgovarjala njegovi osebi. Kljub temu pa je človek ostal v svojem jedru sam in drugačen. Sprejel jo je kot svojo ustvarjalnost in bolečino. Ta izkušnja ga je vodila v odpiranje in darovanje. Hudo pa je, če se samota razraste v osamljenost. Ljudje bomo tako vedno doživljali svojo posebnost, možnosti in izzive. Na nam lasten način bo- mo odgovarjali na darove drugih in se podar- jali, obenem pa bomo gradili svoje osebno je- dro. Poleg te posebnosti in samote je bil človek že od vsega začetka obdan z Božjo ljubeznijo in bližino. V njej se je počutil sprejetega in se odpiral k drugim. Potem so se odprli krogi mnogih odnosov, do Eve in do Boga, do otrok. Človeška in Božja ljubezen sta temelj našega bivanja. Še posebno, ko ljudje doživljajo veli- ko osamljenosti in brezčutnosti. Zlasti v veli- kih mestih živijo zase in ne stopajo v življenje drugih. Navzven imajo sicer veliko poznan- stev, vendar je okolje zelo neosebno in raz- bito, kar še posebej doživljajo mladi, sta- rejši in ljudje ob robu družbe. Potrošniška miselnost, televizija in internet so zaprli mnoge v svoj mali svet, da veliko časa preživljajo pred ekranom, hladilnikom ali s svojimi malimi živalmi. Krščanska duhovnost nam pomaga, da spoz- namo, kako smo ljubljeni in sprejeti. Mnoga sredstva nam tu pomagajo: molitev, zakra- menti, post in žrtev za druge, odpuščanje. Župnija in razne skupine morejo povezati lju- di in jim pomagati presegati samoto. Tako se bodo ljudje odprli, si pomagali, dobili upanje in odkrili svoje dostojanstvo. Čeprav ni vedno lahko stopati z drugimi in deliti življenje, nas drugi bogatijo in so z nami v žalosti in vesel- ju. Z njimi moremo graditi skupnost in sami sebe. Obenem pa mora vse ostati odprto, da ne bi nikogar oropali njegove posebnosti ali ga podjarmili zase. Ljubezen je svoboda, v ka- teri sem jaz jaz in ti ti. Pri tem pa še vedno ostane pomen samote, kolikor se v njej umak- nemo od življenjske hitrice in bremen, se zberemo in duhovno okrepimo. gnejo, če jih ne plačaš …” Ob vrnitvi domov sem na vlaku razmišljal: “Pa vendar je to res, saj sam dobro poznam “pretbušto- na” – prete - busta, pri katerem se krsti, samo da ste mu dali kuver- to. Za obhajilo je dovolj, da se do- menite, celo birmanske listke na veliko “tala”, samo da je kdo krščen … Na koncu so ga “nagra- dili”. Postal je arciprete in mon- signor. Ko mašuje, ima albo rdečo do pasu in ga lahko sami vidite, če zavijete v cerkev, kjer mašuje … Res je, da moramo veliko potrpe- ti, da se moramo sprijazniti z vsem, predvsem s časom, v kate- rega nas je Bog postavil. (Časi so taki, kakršni smo ljudje, je zelo znan in resničen rek! Čas sam je irelevanten pojem!) Vsem govo- riti, da so dobri, da je najpomem- bnejše, da imajo urejene papirje – vsaj papirje – pa le tudi po vesti ne gre? Zavedati pa se kljub vsemu mo- ramo, da obstajajo problemi. Reševati jih moramo s pogovo- rom, seveda tudi s pojasnili, da vsega le nimajo pri takšni zmedi prav in da kljub vsemu je le treba upoštevati vest, na eni kot na dru- gi strani … Neka moja znanka pa me je takole ošvrknila: “Preberi Evangelizacijo Boba Bedarda. Tam piše, da mnogi Cerkev za- puščajo, ker ta premalo zares evangelizira... ” Ambrož Kodelja Predsednik RS Pahor je sprejel novoimenovanega škofa Skupnost je treba graditi na tem, kar je dobro krščanstvom, za ka- terega po večini vel- ja velik poudarek na čustvih, enako veli- ka pa je tudi igno- ranca (beseda “ne- vednost” je prema- lo) na področju ver- skega nauka. Takšno krščanstvo seveda ne more dopustiti kakršnegakoli izključevanja, saj je bolj pomem- ben “mi se imamo radi” in so bolj pomembne naše pravice od česarkoli drugega, kar naj bi sicer za kristjana bilo pomembnejše od teh zunanjih reči. Bolj po- membne so tiste notranje, du- hovne razsežnosti, če je res, da prejmemo pri sveti maši Najsve- tejše. Pomeni, da bi morali biti tudi sami na ta veličastni dogo- dek ustrezno narav- nani in pripravljeni, pa je seveda re- sničnost precej daleč od tega. Tako pa se danes sprejema vse, če je bilo včasih zelo striktno in rigoroz- no, velikokrat še pre- več. Če je včasih vel- jala prav bolna pozornost na vsak, še najbolj minimalen vidik moralnega življenja, pa velja da- nes marsikdaj prav nasprotno in nas moralna plat življenja verni- kov ne zanima kaj preveč, po dru- gi strani pa nas zelo, morda še preveč, zanima zasebna moralna plat duhovnikov – a to bo zadeva, ki se ji bomo bolj posvetili v kaki od prihodnjih številk. Andrej Vončina Težave s svetim obhajilom (1) Obhajilo kot znamenje pripadnosti POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (4) Primož Krečič Goriška27. novembra 20146 Ob 50-letnici slovenskega skavtizma na Goriškem Slovenska zamejska skavtska organizacija - Gorica se bo v soboto, 13. decembra 2014, spomnila 50. obletnice slovenskega skavtskega gibanja na Goriškem. Volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice ter roverji in popotnice se bodo zbrali ob 15. uri pred župnijsko cerkvijo v Štandrežu (v primeru dežja ob 17.30). Ob 19. uri bo slovesna zahvalna maša, h kateri so vabljeni vsi aktivni in nekdanji člani organizacije, vsi skavti z Goriškega, voditelji SZSO, starši in podporniki organizacije. Vsi so vabljeni, da se maše udeležijo v popolnem kroju. Udeleženci se bodo skupaj zahvalili Bogu za minula leta, spomnili se bodo pokojnih bratov in sester ter prosili blagoslov za nadaljnje delovanje in razvoj goriškega skavtizma. Po maši bo družabnost, med katero bo priložnost, da se navzoči pogovorijo o nadaljnjih pobudah. “Širimo glas o tem srečanju, da bodo prav vsi obveščeni. Polna udeležba vseh članov bo dokaz, da ima goriški skavtizem pred sabo svetlo prihodnost”, pozivajo skavtski voditelji. V Štandrežu praznovanje farnega zavetnika Župnija sv. Andreja apostola je v tednu od 24. novembra do 2. decembra pripravila, v sodelovanju s Prosvetnim društvom Štandrež in društvom sKultura 2001, več prireditev v počastitev župnijskega zavetnika, ki goduje v nedeljo, 30. novembra. V ponedeljek je bil večer namenjen staršem, v torek je daroval mašo v župnijski cerkvi kard. Franc Rode, sreda pa je bila namenjena duhovnim pogovorom in spovedovanju, ki jih je vodil msgr. Renato Podbersič. Zvečer je bilo v spodnjih prostorih župnijskega doma odprtje razstave Čarobnost keramike, pri kateri sodeluje društvo “POC” iz Ajdovščine. V petek, 28. novembra, bo ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev na Goriškem gradu predstavitev kataloga o umetnikih, ki so sodelovali na kiparskem tednu v Jeremitišču jeseni 2013. Na predstavitvi, ki jo prireja društvo sKultura 2001, bodo sodelovali umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, novinar in umetnostni kritik Jurij Paljk ter ustvarjalci. Za glasbeni poklon bodo poskrbeli Tiziana Zavadlav na klavir, basist Goran Ruzzier in MePZ Štandrež. V soboto, 29. novembra, zjutraj bo potekala adventna delavnica, na kateri bodo otroci izdelovali adventne venčke. Zvečer bo ob 19. uri maša, ki jo bo vodil goriški nadškof Carlo Redaelli ob somaševanju msgr. De Antonija in msgr. Piriha. Sodeluje združenje UNITALSI. Nedelja, 30. novembra, se bo začela s slovesno mašo ob 10. uri, ki jo bo daroval srebrnomašnik Božo Rustja. Nato bo na trgu pred cerkvijo podelitev Klasa, ki ga letos prejme za zasluge na vzgojnem, šolskem in kulturnem področju Majda Zavadlav. Zvečer bodo praznične večernice in tombola. V torek, 2. decembra, bo v župnijski dvorani lutkovna predstava za otroke iz vrtca Pika Nogavička in učence osnovne šole Fran Erjavec. / DP Dol - Slovo od organistke V naš zaselek Dol, kjer imamo cerkvico Fatimske Matere Božje, je prihajala iz Jamelj igrat gospa Ema Stanič. Njena pot je trajala dolgih 40 let. Najprej je vodila večji ženski zbor v kapeli, ki je bila ob šoli. Tedaj je bilo v Dolu veliko prebivalcev, pa tudi šola. Danes so se razmere zelo spremenile, šole ni več in veliko ljudi se je odselilo. Gospa Ema je dočakala lepo starost: kar 90 let. Bila je najstarejša župljanka. 20. novembra smo jo pospremili k večnemu počitku na vaško pokopališče v Jamljah. Zelo radi se je bomo spominjali, zato smo darovali tudi svete maše zanjo, pa tudi s prošnjo, da bi nam Fatimska Marija priskrbela novega organista. / Thomas Peric V Gorici 2. festival estetskih športov V nedeljo, 30. 11., bo ob 10.30 v telovadnici AŠZ Olympia v Gorici 2. festival estetskih športov ZSŠDI. Prirejajo ga ŠZ Bor, AŠD Cheerdance Millennium, AŠZ Olympia iz Gorice, AŠD Polet in AKŠD Vipava. Iz beležke goriškega nadškofa Redaellija Msgr. Redaelli bo v nedeljo, 30.11., ob 10. uri maševal in podelil sv. birmo v cerkvi sv. Andreja v Moraru; ob 17. uri se bo v župnijskem domu S. Michele v Tržiču udeležil letnega zasedanja laičnih združenj. V ponedeljek, 1.12., se bo ob 20.30 udeležil seje vodstva škofijske Katoliške akcije. V četrtek, 4.12., se bo ob 9.30 na Stari Gori udeležil duhovne obnove za škofijske duhovnike. Kratke Peter Sušnik na Srečanju pod lipami v Gorici “Slovenski holokavst ni uspel” ova Slovenska zaveza se je prejšnji četrtek, 20. no- vembra - na Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž, prvič predstavila v našem zamejstvu. Peter Sušnik je od ja- nuarja letos njen predsednik. Po rojstvu v Sloveniji je odraščal v Av- straliji, po osamosvojitvi pa se je vrnil v matično domovino, je o njem povedala časnikarka Erika Jazbar. Ker zna prepričati s svojim “jasnim, neposrednim in suvere- nim nastopom”, sta ga KC Bratuž in Krožek Anton Gregorčič pova- bila, “da bi omilili klišeje in tabuje, ki pestijo tudi našo družbo, kulturo in zavest”. Slovenska zaveza je nastala kmalu po začetku druge svetovne vojne kot združenje demokratičnih in protirevolucionarnih sil na po- dročju Slovenije. Na neki način je skušala organizirati “nekaj, česar ni bilo, vlado”, je dejal gost. Na de- mokratičnih načelih je skušala oblikovati enotno fronto, na osno- vi katere bi bil tudi oborožen boj proti okupatorjem, torej proti Ita- lijanom v ljubljanski pokrajini in kasneje proti Nemcem na Štajer- skem. “Imela je plemenit cilj in, kot se spodobi za vse plemenite cil- je, izjemne težave pri uresničevan- ju”. Postala je žrtev medsebojnih frakcijskih bojev in obračunov med nosilci oblasti, na ta način je tudi počasi zamrla in izgubila pri- mat v boju proti okupatorju, delno tudi zaradi neodločenosti nekate- rih vidnejših politikov, delno zato, ker so nekateri ključni politiki bili žrtve likvidacije. Tako so odvzeli kakršno koli možnost operativne sposobnosti Slovenski zavezi in oboroženemu boju demokra- tičnih protirevolucionarnih sil. Nova Slovenska zaveza pa je nasta- la po osamostvojitvi na temeljih spoznanja, da je potrebno demo- kratične sile v Sloveniji ponovno združiti in spodbuditi k enotnemu delovanju. Člani društva sprejema- jo štiri temeljne zaveze, in sicer pričajo o tem, kaj se je dogajalo v letih 1941-1945, prizadevajo si za raziskovanje grobov žrtev, posta- N vljajo farne spominske plošče (iz- dane so tudi v knjižni obliki, je pa tudi že pripravljena digitalna obli- ka), zbirajo in objavljajo čim več pričevanj, vplivajo na demokra- tične stranke, gibanja in posamez- nike, ki si prizadevajo za jasno de- sno politiko. Če “na levi strani de- lajo po diktatu”, je dejal, so na de- sni “demokracijo vzeli tako zares, da jo sami na sebi najbolj izvajamo in se kregamo”. NSZ ima člane po vseh celinah, z objavljanjem publi- kacij jo podpira tudi katoliška Cer- kev. Koledar dogodkov je natrpan, “ne mine vikend, da ne bi bila kje kakšna obletnica”. Delovanje je kar naporno, saj je v Sloveniji pre- ko 600 grobišč... Zaveza občuti to breme, saj se v tem spominjanju čuti samo. “Smo društvo posebne- ga družbenega pomena, ker smo prevzeli vse tisto, kar bi spadalo v službo države, njenih ustanov in širše skupnosti. Država si umije ro- ke, nakaže tisoč ali dva tisoč evrov in reče: 'Saj smo vam dali denar, dali smo vam status'”. O Kočevskem rogu je Sušnik pove- dal, da je v slovenski zavesti “inačica za leto 1945, o tem ni več dileme”. Je pa tragično, da je tam še vedno brezno, da so tam še ved- no nepokopane žrtve brez imena. Je pa “tragedija v Kočevskem rogu v percepciji javnosti bistveno manjša kot spomin na žrtve letala, ki je leta 1981 padlo na Korziki”. Kočevski rog nas vendar spominja, da “imamo nek dolg do tistih, ki so tam”, da jim damo končno mir, dostojno pokopališče na pomem- bnem mestu, morda v Žalah, saj “Kočevski rog je daleč od srca, da- leč od oči, daleč od zavesti”. Stanje duha v Sloveniji je tako, da, če razdelimo orožje, bo pol mrtvih, je zatrdil. “Razdeljeni smo bolj, kot smo bili leta 1942”. V se- danjem gospodarskem položaju živi velik del prebivalcev v težkih razmerah, “potrebujemo samo še demagoški pristop in neke podkre- pitve v alkoholu, ki je itak sloven- ski nacionalni ponos, pa se bodo stvari začele odvijati precej dru- gače”. Ljudje v brezizhodnih po- ložajih začnejo drugače jemati re- alnost kot mi... Zveza borcev se z Novo Slovensko zavezo noče pogovarjati. Po Sušni- kovem mnenju ima Zveza moč de- narja, medijev, totalitarne zgodo- vinske vzgoje in družbeno spreje- tega nauka, obenem pa se boji, ker “je v NSZ čedalje več mlajših obra- zov”, in zato, ker “ni zgodovinske resnice, ki bi bila na njihovi stra- ni”. Odklanjati dialog je isto kot priznati poraz. Sušnik se ima za op- timista, “ker vidim, da je resnica na naši strani”. Vprašanje je samo, kdaj se bo uveljavila. Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je “ved- no na prepihu”. Postavljena je, da zadeve reši, toda nima ne denarja ne ljudi ne pristojnosti. V “naši lju- bi domovini” najdemo denar za vsako drugo neumnost, samo ne za tisto, kar pravzaprav načrtno in očitno gojimo, da nas še naprej razdvaja. Ko bomo pokopali žrtve, jih identificirali in izdali mrliške li- ste, potem ne bo več teme, okrog katere bi se kregali. “V tej državi očitno komu ustreza, da se krega- mo”. Kako pa je s Hudo jamo, je vprašala Jazbarjeva. “Zadnje vesti so enake predzadnjim”... Huda jama kot najbolj zgražanja vreden spome- nik totalitarni neumnosti terja odgovor. Na ta način bo padla prva domina v vrsti domin. Postavil se bo precedens, po katerem bo prišlo do reševanja vseh prikritih grobišč. S sloven- sko zgodovino se mora- mo soočati sami, tega ne bo storil nihče drug: ne v Bruslju ne v Washingtonu ne v Beogradu. “Gre za to, da bomo dozoreli kot na- rod, da ugotovimo, da smo odgovorni, da sami razčistimo stvari, ki smo jih sami zakuhali”. Težko bomo rešili druge proble- me, če tega ne rešimo. Komunizem je danes še vedno živ v Rusiji, na Kitajskem in drugod. Če ga zahodni svet obsodi ter ga izenači z nacizmom in fašizmom, potem postane vprašanje, kako lahko s tako državo še naprej sode- luješ. Evropa to vprašanje odklanja in ga ne želi razčistiti, ker je cena verjetno prevelika. Drugo leto bo 9. maja “triumfalna parada vseh tistih, ki so sebe pre- poznali kot zaveznike leta 1945 in potem zmagovalce”. Ljudje se sprašujejo, ali je bila hujša okupa- cija nacizma ali komunizma … “Jaz glede tega nimam dileme”. Tisti, ki se imajo za “moralne zmagoval- ce”, saj se je komunizem končal na smetišču zgodovine, je dejal Sušnik, bodo praznovali meseca junija: v Kočevskem rogu se bodo spomnili žrtev, “brez njih ne bi bi- lo države”; druga proslava pa bo v Ljubljani “v bistveno bolj optimi- stičnem duhu, brez žalovanja”. Zbrali se bomo tisti, ki so komuni- zem preživeli, kot begunci, ki so ustvarili življenje na novo, ki jim niso vzeli ne duha ne volje do življenja, kljub temu da so jim po- brali vse premoženje. “Slovenski holokavst ni uspel”, ker smo tu, del te družbe, ki opozarjamo na še ne- razčiščene stvari. Samo na teh te- meljih je edina možna rešitev za slovensko državo. “Tradicija proti- komunistične strani je ponosna, zmagoslavna, trdoživa in definitiv- no izročilo za rodove, ki za nami prihajajo”, je sklenil Sušnik svoje misli, ki so izzvale še več posegov prisotnih. / DD rosimo, da se ustanovi šest mestnih okrožij- rajonov z novo razme- jitvijo na podlagi deželnega zako- na št. 1/2011 in da se pri tem ure- sniči določilo 2. odstavka 1. člena istega zakona, ki upošteva prisot- nost slovenske manjšine in furlan- ske skupnosti”. Tako lahko povza- memo vsebino pisne prošnje šti- rih nekdanjih predsednikov rajon- skih svetov Walterja Bandlja (Pod- gora), Marjana Brescie (Štandrež), Lovrenca Peršolje (Pevma-Štma- ver-Oslavje) in Giorgia Stabona (Ločnik), ki so ga pred nekaj dnevi naslovili na goriško županstvo. Prošnjo so podkrepili z ugotovit- vami, da se je od marca 2012, po ukinitvi rajonskih svetov, splošno stanje v goriškem predmestju po- slabšalo. Najbolj se namreč to poz- na v predmestnih predelih občine, ki so ostali brez tiste vsakodnevne pozornosti, ki jo je zagotavljalo de- “P lovanje rajonskih svetov in še po-sebno njihovih predsednikov. Tu-di nova krajevna združenja, ki naj bi bila nadomestilo nekdanjih ra- jonskih svetov, nimajo za sedaj pravega učinka. Največjo težavo predstavlja vprašanje uporabe pro- storov nekdanjih rajonov, za kar bi bilo potrebno plačevati visoke na- jemnine. Morda bo to rešeno, tako da bodo združenja pridobila status “ONLUS”, vendar to predpostavlja bolj artikuliran postopek in bistve- no bolj zahtevno upravljanje. Določilo v 1. odstavku člena 45 deželnega zakona 21/2003, ki je sad prizadevanja podpredsednika deželnega sveta FJK in deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, daje Gorici nove možnosti. To določilo upošteva prisotnost slovenske manjšine in furlanske skupnosti ter posledično zmanjšuje kriterij števila prebivalstva v posamez- nem rajonskem svetu. In če je za- kon 1/2011 dajal občini Gorica možnost, da ohrani le štiri rajonske svete, jih z novim določilom lahko ponovno usta- novi do šest. Seveda, če je pri tem primerna politična volja. Zadeva je sedaj prešla v politično pristojnost goriških občinskih mož, v prvi vrsti na sedanji odbor, ki ga vodi župan Ettore Romoli. Občina Gorica ima z omenjenim zakonskim določilom zagotovlje- no pravno podlago in pismo štirih nekdanjih predsednikov rajonskih svetov jasno izraža zanimanje občanov za ponovno vzpostavitev rajonov. Zato je sedaj nadvse po- membno, da se čim prej začnejo potrebni postopki, ki bi do volitev leta 2017 omogočili ponovno oživitev rajonskih svetov oziroma mestnih okrožij za upravno decen- tralizacijo. Ob tem pa nastaja vprašanje, zakaj ne bi bila dovolj omenjena združenja. Bistvena razlika je v tem, da imajo predsedniki in svet- niki rajonov status javnega upra- vitelja (pubblico ufficiale). Rajon- ski sveti imajo tudi veliko večje pri- stojnosti od združenj. Med najpo- membnejšimi je npr. posvetoval- na pristojnost glede regulacijskega načrta in z njim povezanimi spre- membami, kar zagotavlja ob- močju določeno upravno avtono- mijo, ki je še posebno pomembna v tistih predelih, v katerih živijo Slovenci oziroma Furlani. Prav v tem bo tudi veliko vprašanje nove razmejitve. Vendar, če upošteva- mo, da je zakonski popravek Igorja Gabrovca uspel prav zaradi prisot- nosti Slovencev in Furlanov, bo moral zaris upravnih meja šestih rajonov potekati na tej osnovi. Julijan Čavdek Štirje nekdanji predsedniki so pisali goriškemu županu Zahteva po ponovni ustanovitvi rajonskih svetov Ettore Romoli Goriška 27. novembra 2014 7 Ob začetku nove sezone Člani PD Štandrež so zborovali o se začne jesenska sezona, se člani Prosvetnega društva Štandrež zberejo vsako leto na občnem zboru, kjer podajo poročila o opravljenem de- lu v prejšnji sezoni in izdelajo ok- virni program za naslednje leto. Letošnji občni zbor je potekal 18. novembra v mali dvorani župnij- skega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. Uvodoma je predsed- nik Marko Brajnik pozdravil pri- sotne goste, predstavnike raznih kulturnih društev in seveda vse člane. Občni zbor je v imenu Zve- ze slovenske katoliške prosvete pozdravil podpredsednik Miloš Čotar, ki pa se ni omejil na formal- ne pozdrave in je izpostavil kar ne- kaj konkretnih predlogov ter izra- zil priznanje društvu, ki ima zelo širok spekter kvalitetnega delo- vanja. Pozdrave so izrazili tudi predstavniki društva F. B. Sedej iz Števerjana in Sabotin iz Štmavra ter predsednik domačega društva sKultura 2001 Marjan Breščak, ki se je društvu zahvalil za konkretne oblike pomoči in sodelovanja. Iz poročil predsednika Marka Brajni- ka, tajnice Chiare Mucci, odgovor- nega za dramsko dejavnost Božidarja Tabaja, za zbor Cristine Marussi in blagajničarke Daniele Puja je razvidno bogato delovanje društva na različnih področjih. Dramska skupina je imela, kot to opravlja že 49 let, premiero nove K igre v začetku leta, in sicer kome-dijo Trije vaški svetniki v režijiJožeta Hrovata. Delo so večkrat ponovili, najprej doma, nato v Gorici in raznih krajih Slovenije. Ponavljali so tudi predstave iz prejšnjih sezon. Komedija je bila na Linhartovem srečanju gleda- liških skupin Severne Primorske deležna številnih priznanj, za predstavo samo in za posamezne vloge. Na Prazniku špargljev sta Majda Zavadlav in Božidar Tabaj uprizorila v župnijskem parku igro Večerja za enega, ki jo je režiral Ja- nez Starina. Gledališka abonmaj- ska sezona s petimi predstavami je bila uspešna in dvorana je bila vedno polno zasedena. V polet- nem času je društvo priredilo tudi srečanje ljubiteljskih dramskih Obvestila V soorganizaciji SZSO, MOSP in skupine Etika in prihodnost bo v soboto, 29. novembra, v Močnikovem domu v Gorici v ul. sv. Ivana 9, ob 19. uri srečanje z naslovom Ko se pred očmi dokončno zatemni. Uvedel ga bo p. dr. Edi Kovač z ljubljanske in toulouške univerze. Vabljeni zlasti mladi. V petek, 28. novembra, ob 11. uri bo v baziliki na Sveti Gori sv. maša za pok. msgr. Frančiška Borgija Sedeja, ki je vodil goriško nadškofijo v hudih časih prve svetovne vojne in je pokopan prav v svetogorski cerkvi. Mašni obred bo vodil goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli. Letniki 1934, rojeni v občini Sovodnje ob Soči, so vabljeni, da se udeležijo v petek, 28. novembra, ob 18. uri v Rupi na sedežu pevskega zbora Rupa-Peč, srečanja za pripravo skupnega jubilejnega praznovanja. Informacije in prijave na tel. št. 0481 532092 (Emil D.) ali 0481 882285 (Ivič K.). V Kulturnem domu je do 10. decembra 2014 odprta razstava slikarja Vladimirja Klanjščka ob njegovi 70-letnici. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 882183 (Dragica V.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. SKRD Jadro organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z gospo Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu. Info Štefanja 0481776123. V palači Locatelli v Krminu je do 18. januarja 2015 na ogled razstava Laure Grusovin “Alle fronde dei salici”. Urnik: od četrtka do sobote od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Darovi Namesto cvetja na grob sestrične Andreine darujeta Dorina in Enno 50 evrov za CRO v Avianu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 28.11.2014 do 4.12.2014) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 28. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 29. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 30. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 1. decembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 2. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 3. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Drevesa, dobri velikani - Izbor melodij. Četrtek, 4. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. skupin Gledališče pod zvezdami, ki je potekalo v župnijskem parku. Mešani pevski zbor je vadil in na- stopal pod vodstvom Gorana Ruz- zierja in se udeležil tradicionalnih revij Cecilijanka in Primorska po- je. V domači cerkvi je pel na kon- certu, ki ga je organiziralo Združenje cerkvenih pevskih zbo- rov ter v Mirnu in v Štandrežu na Dnevu slovenske kulture. Zbor je oblikoval tudi praznovanje 140- letnice zborovskega petja v Štan- drežu, ki je bilo v župnijski dvora- ni 14. novembra. Imel je še druge nastope, tudi ob jezeru Como. Prosvetno društvo Štandrež je ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne pripravilo bogato fotograf- sko in dokumentarno razstavo o Štandrežu v prvi svetovni vojni. Razstava je bila v spodnjih prosto- rih župnijskega doma. Društvo goji redne stike in razne oblike sodelovanja s sosednjimi kraji, predvsem z društvom Stan- ko Vuk iz Mirna. V domačem kra- ju si prizadeva za sodelovanje z osnovno šolo, župnijo, s sKulturo 2001 in z drugimi društvi. V okvi- ru Zveze slovenske katoliške pro- svete, katere je član, je društvo ak- tivno in vedno pripravljeno za skupne projekte. Uspešno goji tudi družabno življenje, ki pride posebno do izra- za pri martinovanju, Prazniku špargljev z bogatim kulturno-za- bavnim programon, na večdnev- nih izletih, spomladi in jeseni, in ob drugih priložnostih. Seveda so tudi težave. Premalo je mladih, ki se vključujejo v društveno delovanje, predvsem na zborovskem področju. Programski načrt za leto 2015 je naravnan na prireditve ob 50-let- nici društva, dramske skupine in župnijskega doma Anton Gre- gorčič. Občni zbor je izvolil nov odbor, ki ga sestavljajo: Vanja Bastiani, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Matej Klanjšček, Joško Kogoj, Cri- stina Marussi, Roberta Marussi, Chiara Mucci, Jordan Mucci, Ma- rio Mucci, Damjan Paulin, Danie- la Puja, Božidar Tabaj, David Vižintin in Silvan Zavadlav. V nad- zornem odboru po so: Lucijan Kerpan, Lucijan Pavio in Viktor Selva. DP KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE Vljudno vabita na odprtje razstave PREKOMORCI O razstavi bo spregovorila avtorica zgodovinarka Irena Uršič Glasbeni poklon: MoPZ Gabrje Zborovodja: Zulejka Devetak Ob 17.30 bo v komorni dvorani projekcija dokumentarcev: I. Rudolf – Življenje in delo Jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu E. Adamič – Prekomorci Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 2. decembra 2014, ob 18. uri DRUŠTVO ARS Vljudno vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene UMETNIKI ZA KARITAS Razstavljena dela bo z vodjo projekta Jožico Ličen predstavila Anamarija Stibilj Šajn Galerija Ars na Travniku, Gorica Sreda, 3. decembra 2014, ob 18. uri Predavanje za mlade v domu F. Močnik Etika in prihodnost d leta 2010 v okviru pre- davanj, znanih pod na- slovom Etika in prihod- nost, pod pokroviteljstvom Slo- venske prosvete poteka vrsta srečanj, namenjenih mladim Slo- vencem, ki se prepoznavajo v hu- manističnih in krščanskih vred- notah. Namen srečanj je, da bi mladi imeli možnost soočanja z najaktualnejšimi vprašanji so- dobnega časa. Srečanja so najprej potekala v društvenih prostorih v ul. Donizetti 3, v Trstu. Od leta 2014 dalje se nadaljujejo, vendar v nekoliko drugačnih okvirih, in sicer tako, da so posamezna srečanja organizirana v tesnem sodelovanju s Slovensko zamej- sko skavtsko organizacijo, kar naj bi nudilo čim večjemu številu mladih možnost, da se s pomočjo priznanih strokovnjakov soočajo z omenjenimi aktualnimi vprašanji, pa tudi med sabo. V letu 2014 sta bili v dogovoru s SZSO organizirani dve tovrstni srečanji. Na prvem, ki je potekalo januarja v Štandrežu pri Gorici, je tematiko Dileme bioetike v so- dobnem svetu uvedel dr. Tadej Strehovec, izvedenec in strokov- njak za ta vprašanja, predavatelj moralne teologije na Teološki fa- kulteti v Ljubljani, sicer pa frančiškanski pater. Drugo to- vrstvo srečanje pa je bilo aprila v Marijinem domu v ul. Risorta v O Trstu, uvedel ga je p. Branko Ce-stnik, znan duhovnik in pisec, insicer o temi načina dela z mladi- mi na verskem in pastoralnem področju. Naslednje srečanje iz niza Etika in prihodnost, pri katerem kot soor- ganizator tokrat sodeluje tudi društvo MOSP (Mladi v odkrivan- ju skupnih poti), bo to soboto v Gorici. Naslov srečanja je Kaj sto- riti, ko se pred očmi dokončno za- temni. Temo bo uvedel filozof in teolog, pater dr. Edi Kovač, profe- sor na Teološki fakulteti v Ljublja- ni in na Katoliškem inštitutu v Toulousu v Franciji. Pater Kovač, ki je reden gost srečanj Etika in prihodnost in v nekem smislu tu- di mentor, bo tokrat spregovoril o stiskah in mejnih situacijah, ki zlasti mladega človeka v da- našnjem času utegnejo pripeljati na rob življenja samega. Raz- mišljanje se bo dotaknilo tudi ni- hanja med pogumom in obu- pom v odnosu do odhajanja s te- ga sveta ter morebitne depresiv- nosti slovenskega narodnega značaja. Srečanje je namenjeno v prvi vrsti mladim, pa tudi vsem tistim, ki se kakorkoli soočajo z mladinsko problematiko. Potekalo bo v so- boto, 29. novembra, v Močniko- vem domu v Gorici, v ul. S. Gio- vanni 9, z začetkom ob 19. uri. t. s. Dramski odsek PD Štandrež gost v Novi Gorici Zimzelena komedijska moč Čudne bolezni opel žarek sonca in zvrhano merico smeha so v enoličnem vsakdanu varovancem, ki svoje jesenske dni preživljajo v domu za osta- rele v Novi Gorici, podarili trije prvaki dramskega odseka Pro- svetnega društva Štandrež v to- rek, 18. novembra 2014, ko se je v knjižnici doma zaiskrila ko- medijska enodejanka Čudna bolezen. Iz svojega zimzelenega repertoarja so jo izbrali Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Mar- ko Brajnik, ki so jo od premiere l. 1997 na Prazniku špargljev v Štandrežu do danes ponovili že ničkolikokrat. Po sedemnajstih letih ostaja njen humor, ki ga je z režijskimi domislicami po- popral Janez Starina, takrat iz- vrsten član Primorskega dram- skega gledališča, sedaj pa Me- stnega gledališča ljubljanskega, prav tako svež kot tedaj, saj zna- jo nastopajoči tlečo komedijsko T žerjavico vselej znova razpihati,da se živo zaiskrijo duhoviteiskrice, ki vodijo v neustavljiv smeh. Tega sprožajo Majda Za- vadlav kot sitna, nadležna, zah- tevna in jezična žena Štefka, ki “trpinči” ubogega, pohlevnega, postrežljivega, sicer kar nerod- nega moža Milana, ki ji skuša ustreči, kot naj- bolje zmore. Pre- pričana je, da je hudo zbolela in da se ji že bliža zadnja ura. Ko pa se končno pojavi zdravnik, ki ga kot po- mirjujočega človeka odigra Marko Brajnik, ne več mlada zakonca presenečena izvesta, da bosta dobila šestega otroka (!). Ostarele go- spe, ki so sestavljale večji del publike, so vseskozi, tudi z gla- snejšimi pripombami, sočustvovale z ubogim Milanom in se jezile na Štefko, ki ga je neprenehoma nadlegovala s svojimi vedno novimi zahtevami in željami, tako da ni mogel niti za trenu- tek v miru zaspati. V tej komični uprizoritvi se Majda Zavadlav in Božidar Ta- baj ponovno izkažeta kot izred- no uigrana igralska dvojica, ki ji gotovo ni para na širnem slo- venskem ljubiteljskem gleda- liškem obzorju. S toplim ploskanjem je nena- vadna publika izrazila svojo hvaležnost igralcem, ki so v spomin na to prisrčno gosto- vanje prejeli sliko. IK Člani PD Štandrež na letošnjih Okusih ob meji (foto dpd) SKRD JADRO vabi na predstavitev knjige LE ORIGINI DELL' OCCIDENTE NEL SEGNO DI BELINO prevod knjige BELINOV KODEKS Iva Petkovška o delu in avtorju bosta spregovorila zgodovinarja Valentino Roiatti (Videm) in Claudio Barberi (Trst) ter lektorica Anita Callea glasbena spremljava: Edoardo Zotti iz Ronk četrtek, 4. decembra 2014, ob 18.00 konferenčna dvorana tržiškega kulturnega konzorcija Trg Unita’ 24, Ronke Kultura27. novembra 20148 V Narodni galeriji so Maji Haderlap izročili nagrado mira V ljubljanski Narodni galeriji so v soboto, 22. novembra, koroški pisateljici Maji Haderlap izročili literarno nagrado mira za leto 2014, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Slavnostna govornica na prireditvi, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, je ob tej priložnosti opozorila na zapostavljenost žensk v slovenskem prostoru, je poročala STA. Poudarila je tudi pomembnost prizadevanj za enake možnosti žensk in moških, saj tudi že pridobljene pravice žensk niso samoumevne, bilo si jih je treba izboriti in si bo zanje treba tudi v prihodnje neprestano prizadevati. Žirija je Haderlapovi nagrado mira 2014 prisodila zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru, pa tudi zato, ker v Sloveniji, za razliko od tujine, še ni bila deležna nobene nagrade. Zanjo se je žirija odločila tudi zato, ker se je kot predlog pojavila že lani, ker so jo predlagale štiri ustanove nekoč različnih nazorskih usmeritev in stanovskih opredelitev in ker želi nagrada mira preseči državne in jezikovne meje ter doseči celoten slovenski kulturni prostor - torej odpirati prostor in presegati predsodke, je na novinarski konferenci, na kateri so razglasili dobitnico nagrade mira za leto 2014, poudarila predsednica žirije za nagrado Barbara Simoniti. Žirijo za nagrado so sestavljali še Andrej Detela, Katja Mihurko-Poniž, lanska nagrajenka Jolka Milič in Irena Novak-Popov. Na letošnji razpis sicer je prispelo 18 predlogov. Maja Haderlap je prejela diplomo, kipec akademskega kiparja Jiržija Kočice in denarno nagrado v višini 1000 evrov. Program prireditve so med drugim sooblikovale študentke Akademije za gledališče, radio film in televizijo, ki so pripravile recital z odlomki iz del vseh nominiranih avtoric za nagrado mira 2014. Problemi priseljencev Vsa deželna časnikarska uredništva deželne mreže RAI od ponedeljka dalje sodelujejo v novi družbeni informativni kampanji. Če sta bila prejšnja niza takih oddaj namenjena šolstvu in varnosti na delu, bo novi namenjen problematiki priseljencev, gostoljubnosti, državljanskih pravic, sožitja in integracije. Odgovorni urednik informativnih programov deželnega omrežja RAI Vincenzo Morgante je ob napovedi pobude poudaril, da odraža dragoceno vlogo javnega medija, ki deluje na območju in je z njim v vsakodnevnem stiku. Slovensko uredništvo RAI bo do petka v radijskih poročilih ob 13. uri in v televizijskem dnevniku ob 20.30 objavljalo prispevke, intervjuje in poglobitve o različnih vidikih te problematike v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Informativni teden se bo končal 29. novembra s posebno izdajo oddaje Settimanale iz Milana. Do They Know It's Christmas? skupine Aid 30 najhitreje prodajani singel 2014 Priredba skladbe Do They Know It's Christmas?, ki jo je ob 30-letnici istoimenskega dobrodelnega singla izvedlo več glasbenikov z namenom zbiranja sredstev za boj proti eboli, je postala najhitreje prodajani singel. V prvem tednu po izidu so, po poročanju britanskega BBC, namreč prodali več kot 200.000 izvodov. To je že četrta različica pesmi, pri kateri med drugim sodelujejo priznani glasbeniki, kot so skupina One Direction ter Bono in Chris Martin. Pobudnika sta Bob Geldof in Midge Ure, ki sta s številnimi priznanimi glasbeniki sodelovala že v Bandu Aid leta 1984, ko so skladbo Do They Know It's Christmas? posneli z namenom zbiranja sredstev proti lakoti v Etiopiji. Leta 1989 so posneli drugo različico, pri kateri so takrat sodelovala skoraj povsem nova glasbena imena, denimo Kylie Minogue, Chris Rea, Cliff Richard, Lisa Stansfield in Jason Donovan. Tretja različica skladbe pa je nastala ob njeni 20-letnici leta 2004, da bi zbrali sredstva za pomoč sudanski pokrajini Darfur. Svoj glas v superskupini Band Aid 20 je tudi takrat prispeval Bono, ob njem pa še Chris Martin, Dido, Robbie Williams, Joss Stone in drugi. Vokale za tokratno priredbo so posneli v studiih Sarm v zahodnem Londonu, kjer je nastal tudi izvirni posnetek. Kratke okler v spomin na velike kulturne dosežke prvih slovenskih protestantov ne izberemo kakšnega drugega datuma, recimo 8. ali 9. junij, to- rej Trubarjev rojstni dan, naj začasno – in v spomin nanje – se- danji datum dneva reformacije ostane državni praznik in dela prosti dan za vso Slovenijo. Pro- slave pa ne smejo biti prozorne “aktualizacije” tedanjega prote- stantizma za današnjo dnevno- politično rabo, kot se večkrat do- gaja, na praznovanjih in v pri- ložnostnih zapisih, ne da bi kdo preverjal in primerjal vsaj osnov- na dejstva ali političnim govo- rancam oporekal. Velikanski kulturni in verski po- men reformacije za Slovence je namreč zunaj vsakega dvoma. Ob tem velja poudariti, da 31. ok- tober kot praznik v ničemer ne izhaja iz slovenske tradicije, še manj iz slovenskega protestantiz- ma, pač pa iz nemškega luteran- stva, od koder se je razširilo k nam, ter iz Luthra in njegovih 95 tez. Ob Luthra in njegove teze se ob dnevu reformacije radi po- drgnejo tudi slovenski govorniki in pisci priložnostnih člankov, zato da bi kazali na neko “konti- nuiteto” ter bili videti verodostoj- nejši in poznavalski. Ena od posledic novodobnega prenarejanja dejstev in “reformi- ranja” reformacije 16. stoletja vsekakor je, da dan nemške refor- macije, 31. oktober, praznujemo samo v Sloveniji kot svoj državni praznik in hkrati kot dan spomi- na na prve slovenske protestante in njihovo delo. Kot dan nemške reformacije naj bi 31. oktober, če že, ostal predvsem cerkveni-ver- ski praznik samo tistih, ki ga želi- jo praznovati, saj je nemška re- formacija kot versko gibanje v 16. stoletju pomenila prelom za vso Evropo, posledično pa tudi za ves svet. Zdaj je samo v Sloveniji luthrov- ski, torej dan nemške reformacije državni praznik. Se pravi, da 31. oktobra ne praznujejo (kot držav- ni praznik) v celotni državi nikjer drugje razen v Sloveniji, niti na Švedskem in Norveškem ne, ki sta najbolj protestantski državi v Evropi. V deželah, ki so bile v nekdanji Nemški demokratični republiki in kjer so evangeličani v veliki večini, je to praznik in de- la prosti dan, ne pa tudi v zahod- ni Nemčiji, čeprav tam v velikem številu živijo tudi evangeličani – ne samo v krajih, kjer je deloval Trubar, kot so Rothenburg, Kem- pten, Urach, Derendingen, ki je danes del Tübingena. Niti v Av- striji ne, kjer je evangeličanov prav tako veliko. Skratka, nikjer od Skandinavije prek zahodnih D nemških dežel od Hamburga doMünchna in vse do avstrijsko-slovenske meje 31. oktober ni praznik. Zakaj naj bi torej bil rav- no v Sloveniji? Evangeličanski cerkvi augsburške (t. j. Luthrove) denomi- nacije na Slovenskem pripada štirinajst cer- kvenih občin. Izraz občina je povzet po nemški oznaki (die Ge- meinde), kajti izraz župnija ali fara oz- načuje samo katoliške skupnosti. V Prekmur- ju je poleg evange- ličanov več drugih pro- testantskih skupnosti, kot npr. kalvinci/refor- mati in novejša Bin- koštna cerkev. Največ evangeličanov, četudi niso vsi dejanski oz. aktivni verniki (kar ni bistveno), se je obdržalo v srednjem delu Prekmurja, torej v relativno ozkem pasu okrog Mur- ske Sobote, deloma v mestu sa- mem, na sever od tam proti madžarski meji ter čez Muro v Apaški dolini od Gornje Rad- gone naprej (nekoč so tam živeli tudi nemško govoreči domačini, po koncu druge svetovne vojne pa so se morali izseliti). Murskosoboška Evan- geličanska cerkvena občina in njena cerkev v središču mesta je “posvečena” Martinu Lu- thru. Evangeličanska cerkev v Ljubljani, kjer je tokratni sedež evangeličanskega škofijskega urada, pa zdaj nosi ime Pri- moža Trubarja. Dvojezična, slovenska in madžarska Evan- geličanska cerkvena občina je npr. v Lendavi. V Sloveniji gre po ocenah za približno osemnajst tisoč ali ne celih dvajset odstotkov evan- geličanskega prebivalstva tistega dela severovzhod- ne Slovenije, ki je bil (razen Apaške doline) tisoč let, do konca prve svetovne vojne in znova med drugo vojno pod ogrsko- madžarsko nado- blastjo. Tisti čas seveda sploh ni tako črno-bel. Kaj je re- formacija takrat pomenila v Prek- murju, piše npr. zgodovinar Ivan Zelko (1912 – 1986) v knjigi Zgodovina Prekmurja, knjiga je izšla leta 1996: “… reformacija, združena s turškimi napadi, je za stoletja za- vrla slovensko kulturo v Prek- murju”. Navaja divjaško uničevanje katoliških cerkva in umetnosti, kot pravi Zelko - “s strani protestantskih trum”. (Po Ivan Zelko: Zgodovina Prekmur- ja, 1996) Nenehno slišimo mantro, da je Luther svojih 95 tez “nabil” na vrata cerkve v Wittenbergu na- tanko 31. oktobra. Toda to je zgo- dovinsko nepotrjena legenda, ki ji zaradi nenehnega ponavljanja mnogi kar verjamejo. Je pa res, da je Luther svoj disput leta 1517 poslal nadškofoma v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Bran- denburgu. In da je svoje teze pisal dvakrat, najprej so obsegale sede- mindevetdeset, nato petindevet- deset točk. Takrat je bil Luther še katoliški duhovnik in menih. Protestantska (nemška) reforma- cija ima več kot sto let starejšo se- stro. Kot je znano, so na nastanek dru- ge, nemške oz. evropske prote- stantske reformacije vplivale zgo- dovinske okoliščine v 16. stolet- ju, razočaranje nad papeži, boji za oblast in vpliv, prodajanje od- pustkov za spregled greha, celo duhovnikom, če so imeli pri- ležnice. In še veliko drugega bi lahko našteli. Kajti prva velika reformacija se je začela v deželah Češkega kralje- stva, sto let prej kot kasnejše pro- testantsko reformacijsko gibanje. Luther se je rodil skoraj sedem- deset let po tistem, ko so v nemški Konstanzi sežgali na grmadi prvega pravega reforma- torja, češkega katoliškega duhov- nika in univerzitetnega profesor- ja Jana Husa (okr. 1370 - 1415). Naslednje leto bo minilo šeststo let od tega dogodka (1415). Hus je bil s svojimi razmišljanji za celo stoletje pred Luthrom, Kalvinom in Zwinglijem, ki so v njem lahko imeli čudovit zgled razmišljajočega in pokončnega človeka. Nasprotoval je križar- skim vojnam, odpustkom, izpri- jenosti duhovščine … sežgali so ga kot katoliškega heretika, saj je med drugim zagovarjal obhajilo pod obema podobama (kruh po- sebej in vino posebej); marsikaj so pozneje uveljavile reformirane Cerkve. Husitom na Češkem še danes zaničljivo pravijo “kelihar- ji”. Dve leti po Husovi smrti se je v deželah Češkega kraljestva začel krvavi val rekatolizacije. To je čas izjemno krutih medsebojnih spopadov, čas husitskih vojn, ki so trajale petnajst let, od pomladi 1419 do pomladi 1434. Luther še vedno ni bil na svetu, John Wycliff (1320-1384), Husov pravi vzor, je že zdavnaj umrl. Zapustil pa je prevod biblije v angleščino in teo- loške spise. Tudi po njih se je Hus zgledoval, saj jih je poz- nal ter jim dodajal lastna spoznanja in dvome, iskan- ja. John Wycliff je med dru- gim učil, da Cerkev ne sme imeti posvetnega bogastva ter da je edi- ni vir resnice Sveto pismo. Tukaj, da, tukaj, pri Wycliffu in Husu so dozorela zgodovinska izhodišča poznejših teženj po nujnosti reformacije. Jan Hus, Luther in drugi so imeli kje črpati – in tudi so. Dali so nam neizmer- no bogastvo duha. Današnja slika registrira- nih (od države priznanih in podpiranih) krščanskih Cerkva na Češkem je dokaj pisana – saj jih je kar ose- mintrideset. Poleg najšte- vilnejše, rimskokatoliške Cerkve sta naslednji dve med številčnejšimi. Za na- daljevalko Husovega izročila, vendar pa ne tudi za sestavni del drugih pro- testantskih Cerkva se de- klarira Češkoslovaška hu- sitska Cerkev (Církev československá husitská) in je registrirana. V nasta- janju je še husitska ločina, za zdaj uradno neregistrirana Češka in moravska husitska Cerkev (Česká a moravská církev husitská), ki razglaša verski liberalizem, med drugim, da človek ne potrebuje totalitarnih cerkvenih institucij, da bi našel pot do Boga. Češko- slovaška husitska Cerkev ima po statistiki približno enainštiride- set tisoč vernikov. Nastala je šele po prvi svetovni vojni (1920) in deluje samo v Češki in Slovaški republiki, torej v okvirih nekdan- je Češkoslovaške republike pred razcepitvijo (1993) na dve državi. Za nadaljevalko Husovega, obe- nem pa še protestantskega (aug- sburškega-luteranskega in helvet- skega) izročila se izreka Češka bratska evangeličanska Cerkev (Českobratrská církev evangelic- ká), ki ima približno dvainpetde- set tisoč vernikov, nastala pa je leta 1919, po združitvi obeh do tedaj ločenih pro- testantskih (aug- sburške-luteranske in helvetske) Cer- kva. Srečna okoliščina – tudi za slovenske katoličane – je, o tem sem trdno pre- pričan, da so prek- murski evange- ličani obstali in v samostojni Slove- niji spet dobili vel- javo. Da so evange- ličanske cerkve le- po obnovljene, da v evangeličanskih kapelah najbrž ni- so več gasilske drvarnice in ga- raže za brizgalne, zvoniki pa niso več sušilnice za gasilske cevi. Ta- ko je bilo v marsikateri prekmur- ski protestantski vasi, tudi v tistih krajih povsod naokrog, kjer sem nekaj let odraščal. Zdaj je opaziti, da so mnogi “rekonvertirali”, to- rej da se znova javno deklarirajo kot evangeličani (ali vsaj njihovi “simpatizerji”). Kajti po osamo- svojitvi se število evangeličan- skih (in katoliških) vernikov po- večuje tudi zaradi rekonverzije, vrnitve izgubljenih sinov. “Pove- seliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgu- bljen in je najden”, piše v Luko- vem evangeliju v priliki o izgu- bljenem sinu. (Lk 15;32) Peter Kuhar Razmišljanje ob Trubarjevem rojstnem dnevu Dan reformacije naj izhaja iz slovenske tradicije Martin Luther Jan HusJohn Wycliffe ZALOŽBA MLADIKA vabi na MIKLAVŽEV SEJEM od ponedeljka, 1. decembra, do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure prodajna razstava knjig založbe Mladika za otroke in odrasle v okviru sejma bo ob 12. uri SREČANJA Z AVTORJI ponedeljek, 1. decembra: pesnik in pisatelj Marij Čuk sreda, 3. decembra: pesnik in pisatelj Miroslav Košuta petek, 5. decembra: urednik Vinko Avsenak o prvi svetovni vojni Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, Trst Kip Primoža Trubarja pred Rubijskim gradom Kultura 27. novembra 2014 9 Na SAZU dvodnevni simpozij o vlogi humanistike danes Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil 18. in 19. novembra simpozij Humanizem in humanistika. Organizator simpozija Niko Grafenauer je vabljenim govorcem zastavil nekaj vprašanj o vlogi humanistike danes. V uvodnem govoru je zastavil tezo, da je humanistika v krizi, kar negativno vpliva tudi na številna druga področja. Simpozij je odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd, ki je poudaril, da ni dovolj, da akademiki opravljajo le delo na svojih področjih, pač pa je pomembna tudi dejavnost na sami akademiji. Prav ta simpozij je eden od tovrstnih dogodkov, ki je po Bajdovih besedah pomemben za celotno “dolino Šentflorjansko”. Obenem se je predsednik SAZU zahvalil in čestital akademiku Grafenauerju za organizacijo simpozija in napovedal okoli 30 referatov, za katere upa, da bodo odmevali tudi v javnosti. Po Grafenauerjevih besedah bo simpozij skušal pokazati, kako je z individualno moralo in družbenim etosom v Sloveniji. Ob tem se Grafenauer sprašuje, kako je mogoče, da je Slovenija po osamosvojitvi zdrsnila na dno evropske lestvice v več pogledih. Kot je poudaril, brez kulture ni sveta, kar velja za vse vrste kulture - politično, ekonomsko, naravovarstveno, univerzitetno, versko, narodopisno in fizično. Obregnil se je ob nizko stanje duha na Slovenskem, ki je po njegovem mnenju pogojeno z mentalno bedo. “Nobene žive iskre ni, ki bi vzbudila latentne potencialne energije, da se slovenski svet in država izgrebeta iz močvare, v kateri čepimo”, je bil pesimističen. Odprl je tudi nerešeno vprašanje sprave. Kot je dejal, “nas bodo Huda jama, Teharje, Rog, Crngrob in druga grobišča po vojni brez sodbe pobitih in zakopanih na naših tleh opominjali, da smo civilizacijsko in etično pohabljena nacija, ki se ni zmožna izkopati iz tranzicije”. Vprašal se je tudi o vlogi akademikov v javnosti. Po njegovem mnenju se SAZU kot vrhovna nacionalna ustanova, ki združuje najrazličnejše duhovne profile znanstvenikov in umetnikov, ne sme vpletati v pogrošne politikantske igre, afere in spopade. Grafenauerjevemu uvodu je sledil referat filozofa Deana Komela Smiselnost humanistike in smisel človeškega dostojanstva, v dopoldanskem delu simpozija pa so z referati nastopili še Primož Simoniti, France Bernik, Tomo Virk, Irena Avsenik Nabergoj, Janko Kos in Marko Uršič. Popoldne so bili na vrsti prispevki Kajetana Gantarja, Borisa Paternuja, Igorja Škamperleta, Roka Svetliča, Braneta Senegačnika, Milčka Komelja in Igorja Grdine. Za sredo so bili napovedani govorci Marijan Pavčnik, Lenart Škof, Anton Stres, Jože Krašovec, Frane Adam, Rudi Rizman, Hubert Požarnik, Borut Ošlaj, Valentin Kalan, Boris Vezjak, Bernard Nežmah, Ksenija Vidmar Horvat, Marko Pavliha, Andrej Kranjc in Alenka Puhar. Umrl je režiser in producent Milan Ljubić Po hudi bolezni je 13. novembra umrl slovenski filmski režiser in producent Milan Ljubič. Njegov filmski opus šteje več deset filmov pretežno dokumentarnega in televizijskega značaja, poseben del njegovega opusa pa sestavljajo portreti uglednih slovenskih ustvarjalcev. Milan Ljubić, rojen leta 1938 v Tuzli, je študiral režijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. V letih 1966-1967 se je izpopolnjeval na Poljskem ter med letoma 1968 in 1978 sodeloval s poljskimi kolegi pri realizaciji skupnih projektov tako na Poljskem kot v Jugoslaviji. Za sodelovanje na kulturnem področju je bil odlikovan z ordenom zaslug za Poljsko. Med letoma 1974 in 1978 je bil direktor in umetniški vodja Viba filma, ki ga je ponovno vodil med letoma 1986 in 1989 kot v. d. direktorja in umetniški vodja. Sodeloval je z Evropskim filmskim distribucijskim uradom (EFDO), ki je nastal v okviru prvega programa MEDIA, in bil član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM). Njegov filmski opus šteje več deset filmov pretežno dokumentarnega in televizijskega značaja, med njimi animirana filma Brodolomci (1968) in Orden (1969) ter dokumentarce Portret meniha (1970), Veseli veter (1972), Pomlad ob žici (1971) in V objemu podzemlja (1971). Režiral je tudi celovečerec Čudoviti prah (1974-1975), poseben del njegovega opusa pa zajemajo portreti uglednih slovenskih ustvarjalcev, med njimi Lojzeta Lebiča, Staneta Kregarja, Slavka Tihca, Mileta Klopčiča, Mire Mihelič, Franceta Štiglica, Sama Hubada in drugih. Več Ljubićevih filmov je bilo prikazanih na mednarodnih filmskih festivalih v Krakowu, Benetkah in Zagrebu ter na jugoslovanskih festivalih v Pulju, Beogradu in Celju. Prejel je več nagrad in priznanj - srebrno medaljo Beograd za film Portret meniha, priznanje Metod Badjura za film Čudoviti prah, nagrado CIDALC - mednarodno priznanje za širjenje umetnosti in kulture po filmu za animirani film Orden. Leta 2008 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju kinematografije. Napisal je več strokovnih knjig s filmskega področja in prevedel več gledaliških del in scenarijev, uprizorjenih v Lutkovnem gledališču, na TV Slovenija, v Cankarjevem domu in drugod. Kratke Krstna predstavitev zbirke Goriške Mohorjeve družbe Knjižni dar ob 90. obletnici obstoja založbe oriška Mohorjeva družba, založba z bogato in nepogrešljivo tradici- jo, je v ponedeljek, 24. novem- bra, v prostorih Galerije Ars na goriškem Travniku krstno predstavila knjižno zbirko za leto 2015. V času, ko so po naših župnijah poteka- le maše ob zahvalni nedel- ji, so se mohorjani na “zahvalnem ponedeljku” zahvalili Bogu tudi za 90. obletnico delovanja, je v pozdravu navzočim dejal predsednik GMD msgr. Renato Podbersič. Za dol- goletno vodenje družbe ter za skrb in ljubezen do nje se je zahvalil svojemu predhodniku msgr. Oskar- ju Simčiču. Povedal je, da v odboru iščejo poti za bolj načrtovano in racio- nalno izdajo knjig, “ki bi še bolj nagovarjale ne le goriško-primorskega člo- veka, ampak tudi sosednji narod”. S sestrskima družbama iz Celja in Celovca se pogovarja- jo o novem poslanstvu Mohor- jeve družbe v današnjem času in o skupnih korakih na knjižnem tržišču. Msgr. Podbersič se je na- to zahvalil vsem, ki so omogočili letošnjo zbirko: okrog 55 avtor- jem Koledarja, ki ga je uredil Marko Tavčar, “simpatično in moderno” grafično opremil Edi Žerjal, prelom pa je delo Mirjam Simčič; Dragu Štoki se je toplo zahvalil za knjigo Iztrgani spo- mini, ki jo je uredila Marija Češčut, spremno besedo napisa- la Majda Cibic, oblikovanje in prelom pa prispeval Franko Žer- jal; za ureditev Črniške kronike Alojzija Novaka, “ki daje pose- ben pečat zbirki ob okrogli obletnici prve svetovne vojne”, se je predsednik zahvalil Renatu Podbersiču mlajšemu in Dragu Sedmaku ter oblikovalcu Pavlu Medveščku, za tisk treh del pa ti- skarni Budin in Grafici Gorizia- ni. Tavčar je letos kot odgovorni urednik koordiniral ekipo, ki je uredila Koledar 2015. “Jeseni 1924, pred 90 leti, je bilo na mizi šest naslovov, 'udje' ali 'člani' GMD so prejeli kar šest knjig”. G Razmere so bile drugačne, pro-stor, ki ga je nagovarjala založba,je bil širši, veliko je bilo avtorjev in književnikov, soustvarjalcev kulturnega humusa, na katerem je zrasla Goriška Mohorjeva družba. Letošnji Koledar vsebuje 13 sklopov. Prvi nosi poseben pečat tržaškega umetnika Edija Žerjala (ki je Koledar GMD opre- mil že leta 1961) in je tokrat po- svečen “svetniku za vse čase”, sv. Frančišku. V raznih poglavjih so prispevki posvečeni življenju - vesoljne in krajevne - Cerkve, na- ravi in ekologiji, političnim in upravnim vprašanjem, zgodo- vinskim temam, slovstvu in je- ziku, jubilejem in obletnicam ter spominskim člankom, delovan- ju Mohorjevih družb, prosvetne- mu, kulturnemu in vzgojnemu delovanju itd. Prisotnih je tudi nekaj literarnih utrinkov. “Bran- ja je za leto in dan, ni sile”! je de- jal Tavčar. Majda Cibic je o Dragu Štoki, av- torju knjige Iztrgani spomini, povedala, da sta bila sovaščana, oba se še vedno rada vračata v rojstni kraj, zato je z veseljem sprejela sodelovanje. “Drago, ki je zelo občutljiva osebnost, v knjigi izpoveduje svoje spomine od otroških let do današnjih dni”. Že v mladih letih so ju po- vezovale vrednote, “ki jih Drago s človeško toplino opisuje v svo- jih krajših zapisih”, to so: preda- nost slovenstvu, krščanstvu, de- mokratični in svobodni misli. Nekatere črtice so bile že obja- vljene v revijalnem tisku, veliko je tudi novih, zlasti takih, ki opi- sujejo njegovo delovanje v kul- turnem, družbenem in poli- tičnem življenju. Na tej poti je srečal tudi osebnosti, ki so pusti- le globoko sled v njegovem veli- kem srcu, ki hrani veliko spomi- nov. Drago Štoka je dejal, da je “izredno zadovoljen”, da je Mo- horjeva družba izdala njegovo šesto knjigo in tako izpolnila njegovo skrito željo. Ta založba je namreč v njegovih otroških le- tih ohranjala “slovensko bistvo in slovensko srce”; vse to je srkal že kot otrok. Na Gorico ga vežejo močni spomini, Sveta Gora, Si- mon Gregorčič, tri leta Alojzije- višča, veliko znancev, od Kazi- mirja Humarja do prijatelja An- dreja Bratuža itd. Knjigo je napi- sal, ker sta ga v zadnjih letih v našem prostoru prizadela dva prizora, ki govorita o napetosti, razdeljenosti in nestrpnosti. Na neki način je želel reagirati. “V zamejstvu nekaj ni v redu, če še danes počenjamo take stvari... Niti do mrtvih nimamo pietete”. V eni ali drugi obliki “je so- vraštvo še vedno v nas, a tega so- vraštva se moramo kot narod rešiti”. V ozračju dialoga in so- delovanja “se da narediti veliko dobrega za človeka, za skupnost in za narod”. V zbirki Naše korenine je kot 24. knjiga izšla Črniška kronika Aloj- zija Novaka. Leta 1992 je izšel drugi del kronike, ki je govoril o obdobju 1940-1946; tokrat so objavili prvi del kronike s pod- naslovom Frontno zaledje v Vi- pavski dolini med prvo svetovno vojno. “Z izrednim smislom za znanstveno in zgodovinsko vedo sta knjigo uredila Renato Pod- bersič ml. in Drago Sedmak”, je dejal Tavčar. “Eno je vojna po jarkih, drugo je zaledje”, je dejal Sedmak. “Vsi ude- leženci trpijo”. Iz tek- sta Alojzija Novaka veje pričakovanje ju- trišnjega dne. Avtor kronike je podal “pri- kaz življenja, ki ga mlajši ne poznamo”. Pripoveduje o letnih časih, hrani, vreme- nu, boleznih, ki so prihajale z vojno, umiranju, doživljan- ju ob prihodu voja- kov različnih naro- dov itd. “Kdor bo knjigo vzel v roke, bo razumel, kaj je voj- na”. Podbersič je do- dal, da je knjiga “ver- jetno eden najboljših dnevnikov iz zaledja soške fronte”. Gre za pronicljivo, mestoma zabavno in hkrati kruto, tragično pripo- ved o vojni. “Dekan Novak je bil človek, ki ni sklepal kompromi- sov”, bil je vpet v goriško duhov- niško srenjo, sooblikoval jo je vse do leta 1967, ko je umrl. Bil je zelo izobražen in razgledan, tekoče je govoril več jezikov, tudi hebrejščino. Decembra 1914 se je znašel v Črničah, junija 1915 je začel pisati kroniko in jo red- no pisal do leta 1922. Drugi del Črniške kronike, ki je izšel pred 22 leti, je “odlična analiza državljanske vojne, komuni- stične revolucije na Primorskem med drugo svetovno vojno”. Kronika, ki je bila pravkar obja- vljena, je zelo bogata in bo goto- vo doživela topel sprejem pri bralcih, pa tudi pri raziskovalcih. Dopolnjujejo jo avtorjev življen- jepis, okrog 500 opomb in bogat izbor tudi prvič objavljenih fo- tografij. Tavčar je na koncu spregovoril še o stenskem koledarju, ki je letos uglašen na prvo svetovno vojno: na platnici je posnetek s pa- pežem Frančiškom na pokopa- lišču v Foljanu, na notranjih stra- neh pa so slike sakralnih objek- tov vzdolž soške fronte. Zmeraj krasna je narava Zarja rujna se razliva, veličastni se snežniki čez plavoto neba kopljejo v tresočem zlatu. In meglice nežne, lahke plavajo po zračnem morju kakor ladjice leteče. V nebu, dirno veslajoče, zlato sonce se pripelje, iz svetov nam še neznanih se vzdiguje na obnebju, svit in žar krog razlivaje. Po gozdičih in po gajih zadonijo čudni zbori, nežni, bistri mili glasi, pevajoči slavo Boga. Rahli veter v polju ziblje rožic kronice leskeče, iz pereščkov v njih gorečih se zasveti svetla solza, nemo znamenje radosti, stvarniku solzica hvale. Penice srebrne spušča po kamenčkih skoz livado potok čisti in prepeva žuborečo svojo pesem skupno z zbori vsega stvarstva. In z radostjo napolnjeno mora srce izdihniti: O p r e k r a s n a j e n a r a v a! Josipina Urbančič Turnograjska (1833 - 1854) Mlada avtorica ode o naravi (poleg zgornjih verzov zajema še tri dele), rojena kot hči graščaka na gradu Turn pri Preddvoru, literarno, glasbeno in jezikovno izobražena in raz- gledana narodnjakinja, je zna- na predvsem kot prva sloven- ska pisateljica. Resnici na ljubo je sočasna kulturna srenja po- svečala veliko več pozornosti političnemu in družbenemu delovanju njenega moža Lovra Tomana kot pa njenim pripo- vednim spisom oziroma pove- sticam, v katerih nastopajo ženske junakinje. Zdaj pa k barvitosti pesmi in božajočemu ritmu, ki še vedno lahko osvaja ljubitelje poezije. Ob smiselnem glasnem branju se ti duša napolni s pomir- ljivo sliko slovenske po- krajine: rujna (zlato rumena) zarja z od- tenki pozlati bele snežnike na ozad- ju modrega neba, kaj kmalu pa se pokaže oziroma pripelje zlato sonce. Začnejo se zbujati žgo- leči ptičji zbori, na cvetju se zale- skeče rosa, svoj doprinos pa dodaja srebrno se peneči žuboreči potok. Ob vsej tej lepoti se občudo- vanju stvarstva in Božje slave pridružuje človekovo srce. Za- nimiva se mi zdi prispodoba lahnih meglic, ki spominjajo na leteče ladjice, in glasovno slikanje z aliteracijo (npr. zarja rujna... ladjice leteče... svetla solza... stvarniku solzica.... ) Še pogled na pomanjševalni- ce (ladjice, gozdiči, rožice, kronice, pe- reščki, penice, ka- menčki), ki prej kot idilično zve- nijo prikupno, ljubko. Seveda gre za čisto ro- mantiko, a ko- likšno pozor- nost namenja žensko oko bar- vni paleti prebu- jajočega se dne! Bralni namig: življenjsko pot in lik Josipine Turnograjske prika- zuje roman Šepet rdeče zofe pi- sateljice Mire Delavec. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Josipina Urbančič Turnograjska Tržaška27. novembra 201410 Avstrijski nadvojvoda Georg Habsburški je obiskal mesto v zalivu V petek, 7. novembra, je Trst obiskal avstrijski nadvojvoda Georg Habsburški. Visoki gost je sin pokojnega avstro-ogrskega prestolonaslednika Otona Franca Jožefa Habsburškega in vnuk avstro-ogrskega cesarja in kralja blaženega Karla I. in cesarice Zite. Uradni obisk se je začel na Velikem trgu v palači deželne vlade, kjer je nadvojvodo z diplomatsko delegacijo sprejela predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani. Med pogovorom s predsednico dežele je nadvojvoda poudaril pomen Trsta v habsburškem imperiju ter da se zgodovina tega mesta neizbrisno navezuje na nadvojvodsko rodbino, ki je v Trstu vladala od leta 1382. Teme pogovora so se nato sukale okoli evropske politike. Georgov oče Oton je bil med ustanovitelji Evropske unije in preko dvajset let član Evropskega parlamenta, kateremu je tudi za krajše obdobje predsedoval. Nadvojvoda Georg je med drugim izredni ogrski veleposlanik za EU. Po pogovoru so si člani delegacije z nadvojvodo ogledali palačo deželne vlade, ki je bila nekoč palača avstrijskega Lloyda. Nadvojvoda je občudoval tri metre visoka umetniška portreta cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete, ki sta v veliki dvorani omenjene palače. Habsburškega princa je v Trstu spremljal Marco Manin. Kot častni gost je princ prisostvoval slovesni sv. maši ob 10-letnici razglašenja za blaženega cesarja Karla I. Nadvojvodov prihod v Trst so počastili v tržaški stolnici predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, dekan tržaškega diplomatskega zbora češki konzul dr. Petiziol, avstrijska konzulka v Trstu, N. E. veleposlanka Central European Initiative Margit Waestfelt in vrsta drugih osebnosti iz tržaškega javnega in političnega življenja. Bogoslužje v čast blaženemu Karlu I. je vodil tržaški nadškof msgr. Crepaldi. Nadškof je v pridigi navzočim vernikom, ki so napolnili katedralo, prikazal cesarja Karla I. kot velikega poslanca miru. Orisal je vse njegove vrline in poudaril njegovo vdanost katoliški Cerkvi. Msgr. Crepaldi je izrazil, da je z velikim zadovoljstvom in veseljem obhajal to daritev za blaženega Karla I., ki je med drugim tesno povezan s Trstom. Sv. maša je bila v italijanščini, slovenščini in nemščini. Pod vodstvom Edija Raceta in z orgelsko spremljavo prof. Tomaža Simčiča je pel zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki je dodatno obogatil bogoslužje s slovenskimi liturgičnimi pesmimi. Po blagoslovu je zadonela še cesarska himna bolj znana kot “Bog ohrani”, zatem je nadvojvoda v spremstvu ostalih gostov zapustil stolnico in se napotil v mesto. Obisk visokega gosta v Trstu Slavko Zelen in Tugomir Sušnik Pozabljeni žrtvi boja za svobodo ne 22. novembra 1944 so nacisti na strelišču na Opčinah ustrelili šest borcev za svobodo. Njihova tru- pla so nato sežgali v edini krema- torijski peči v Italiji, in sicer v tržaški Rižarni. Dva izmed njih, Slo- venca, 19-letni Tugo- mir Sušnik in 35-letni Milovan (za prijatelje Slavko) Zelen, sta bila člana Državne ob- veščevalne službe (DOS) v sklopu Jugo- slovanske vojske v do- movini oz. slovenska četnika. V Trstu sta bi- la zadolžena za po- moč obveščevalni skupini, ki je v korist zahodnih zaveznikov delala pod vodstvom Jožeta Golca. Njunemu spominu so se ob 70-letnici usmrtitve v sobo- to prvič poklonili nekateri svojci, ki so prišli iz Ljubljane in obiskali kraje njunega trpljenja na Tržaškem. Obisk se je začel zjutraj na Opčinah. Svojci so postali pred spomenikom, ki so ga postavili v spomin na 71 talcev, ki so jih sedem mesecev pred Zelenom in Sušnikom ustre- lili ravno na ti- stem mestu, nji- hova trupla pa so bila prva, ki so jih kdaj sežga- li v Rižarni. Sušnikova nečaka prof. Tu- go Šušnik (v tej veji družine se je uveljavila ta oblika koroške- ga priimka), ki nosi po stricu ime in je profesor na Akademiji za li- kovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter priznan slikar in le- tošnji Jakopičev nagrajenec, in njegov brat Dejan, ki je podjet- nik, sta se z gospema poklonila spominu na strica najprej pred spomenikom na openskem Pikel- D cu. Tam so prebrali tudi pismo,polno hvaležnosti, sorodniceSlavka Zelena, ki se pietetnega srečanja ni mogla udeležiti. Časnikar in raziskovalec Ivo Jevnikar je nato spregovoril o omen- jenih žrtvah ter o obveščevalni mreži, v kateri sta delovala. Slavko Zelen je bil manj znani, najm- lajši brat vojaškega voditelja Tigra Dani- la Zelena, ki je padel na Mali gori kot prva žrtev v bitki proti ita- lijanskemu okupa- torju. Skupaj s Sušni- kom je v času pred aretacijo deloval v obveščevalni službi jugoslo- vanske vojske, ki je bila zvesta kralju in vladi v Londonu. V Trstu sta bila del Vauhnikove mreže in sta zbi- rala informacije o dejav- nosti nemških sil na tem območju. Postojanko sta imela v stanovanju v ulici Giustinelli, v mestnem središču. Nemška policija ju je aretirala konec sep- tembra ali v začetku oktobra 1944 med valom areta- cij, ki so zajele Jožeta Golca in njegove sodelav- ce, a tudi njegove znance in slučaj- ne zveze. Tako je aretirala družino, pri kateri je živel, patra Placida Cor- teseja v Padovi, slikarja Zorana Mušiča in pred- stavnike Sloven- skega Rdečega križa v Benetkah, duhovnika Petra Šorlija v Trstu in vrsto drugih. Odpeljala jih je na sedež gestapa na Oberdankovem trgu ter v ko- ronejske zapore. Nekatere zapor- nike so nacisti mučili in zasliševa- li, druge deportirali v taborišča, nekatere pa usmrtili. Tugomir Sušnik in Slavko Zelen sta manj znani oz. zamolčani žrtvi, ki med drugim izpričujeta, da so bile sile, ki so se tudi v Trstu bojevale za zmago nad nacisti in za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja ter pri tem sodelovale z zavezniki, bolj pisane od tistih, ki jih navadno ponuja zgo- dovinopisje, je povedal Ivo Jevnikar. Skupina svojcev se je nato podala v tržaško Rižarno. Po doslej raz- položljivih virih naj bi bila Sušnik in Zelen skupaj z drugimi štirimi zaporniki prepeljana na Opčine iz koronejskih zaporov, vendar grafit v Rižarni v celici šte- vilka 5, kjer jasno beremo “Sušnik” in datum “22. XI. 44”, kaže, da je bil Tugomir Sušnik pred ustrelitvijo tudi v Rižarni. Sušnikova nečaka sta omenjeno celico obiskala in si od blizu ogle- dala grafit, zadnjo sled pred smrtjo, ki jo je pustil njun stric. Sprehodila sta se po tem kraju trpljenja, si ogledala razstave, pri- sluhnila pričevanjem, postala pred spomenikom in številnimi spominskimi ploščami ter se za- mislila nad stopnjo gorja, ki jo je takrat zmogel človek. torek, 11. novembra, smo obhajali god sv. Martina. V vseh vinorodnih krajih poznajo pregovor, da “sveti Mar- tin iz mošta dela vin” in da je to čas, ko mora biti vino pretočeno in zori ter ga že pijemo kot novo vino. Zlasti v vaseh, kjer imajo za farnega zavetnika tega svetnika, je bilo praznovanje še posebej praznično, marsikje je bil na ta dan tudi sejem, tako npr. je že več stoletij poznan praznik in Marti- nov sejem na Proseku. V zadnjih letih pa proseško praznovanje prerašča obliko, ki so jo poznali dolga desetletja, in postaja vse bolj pomembna priložnost tudi za turistično in splošno predsta- vitev kraja in njegovih znameni- tosti. To možnost bo mogoče s prihodnjim letom prav gotovo še bolj uveljaviti, saj sta proseško go- spodarsko društvo in tržaška trgo- vinska zbornica prav na začetku letošnjih prireditev podpisala do- govor - konvencijo, na osnovi ka- tere bo društvo za dobo desetih let dodelilo del svojih prostorov ob zadružni gostilni, da bi v njih uresničili tako imenovani Dom prosekarja. Končno se torej začen- ja uresničevati protokol iz leta 2010 o zaščiti vina pro- secco DOC oz. dogovor, ki je bil dosežen leta 2012 po prizivu, ki so ga vložili konzorcij kraških vino- gradnikov, tržaška trgo- vinska zbonica in kmečka stanovska orga- nizacija. Z veseljem lahko ugota- vljamo, da se je v zadnjih letih vendar okrepila med ljudmi zavest, da je martino- vanje lahko predvsem priložnost, da lepe navade, ki zadevajo 'krst' mladega vina, izkoristijo za to, da soudeleženi pri tem poglobijo tu- di druge vidike. Vinogradništvo namreč ne pomeni le pridelovan- ja alkoholne pijače, ki lahko člo- veka oropa zdravja in razuma. Go- jenje vinske trte v ta- kih pogojih, kot jih poznamo pri nas, ta- ko na Krasu kot v Bregu, je namreč edi- ni smotrni način izkoriščanja brežin, na katerih bi bilo skorajda nemogoče uspešno pridelovati poljščine. Vinogradništvo torej pomeni tudi skrb za urejeno okol- je in vse bolj možnost ustvarjanja delovnih mest. V primeru Prose- ka in Kontovela pomeni predv- sem oživitev brega, ki je bil v zad- njih 50 letih bolj opuščen. Z veli- kimi napori, birokratskimi in dru- gačnimi težavami se obnavljajo paštni, spet se zasajajo trsi, spet se oživljajo stari načini vinifikacije in priprave slavnega prosekarja, vina, o katerem je pohvalno pisal že Valvazor in ki so ga pridobivali in ga ponovno pridobivajo tako, da s pretakanjem prekinjajo vren- je mošta. Prosekar je torej sladko, ne povsem povreto in nekoliko peneče se vino. Martinov praznik na Proseku, ki že stoletja privablja velike množice iz bližnje in daljne oko- lice, pa je bil zlasti v preteklosti priložnost, da so s prodajo novega vina ljudje primerno zaslužili. Razveseljivo je zato, da sta se za ponudbo svojega prosekarja, ob tako rekoč uradni penini, ki jo je pripravil Andrej Bole od Piščan- cev, odločila še dva domačina, se pravi Žarko Bukavec, ki je svoj pri- delek ponujal v domači osmici, in Davorin Danev, čigar prosekar so lahko pili gostje osmice, ki jo je na svojem sedežu v Soščevi hiši na Proseku ponujala godba na pi- hala Prosek. Prav tako je za razvoj vinograd- ništva zelo vzpodbudno, da so ob uradni degustaciji priredili tudi ljudsko pokušnjo vin proseških in kontovelskih vinogradnikov. Na sam god sv. Martina je tako ljud- ska komisija izbirala med deseti- mi vzorci belih vin. Gre za pobu- do, ki lahko bistveno prispeva h kakovostni rasti pridelka. Kmečka zveza pa je na martinovo poskrbela tudi za organizacijo kmetijskega sejma, na stojnicah so ponujali domače pridelke in iz- delke, med drugim kraške suho- mesnate dobrote, sire, različne vrste medu, olje iz Brega in novo vino. Na prodaj so bila tudi eko- loško predelana jabolka in ja- bolčni sok iz Benečije. Martinovanje na Proseku gre torej v pravo smer, povezuje vsa društva in ljudi, a tudi javno upra- vo, saj je pri organizaciji v prvi vrsti angažiran rajonski svet za Za- hodni Kras, ki skrbno koordinira ves program in poskrbi za vse po- trebne ukrepe in posege, da lahko praznovanje steče. Ko človek vidi zadoščenje v očeh starih in tudi mladih vinogradni- kov, lahko res z nekaj več optimiz- ma verjame, da bodo paštni v bre- gu spet urejemi in bodo nosili svoj sad. Marsikaj se je premakni- lo in čez deset let bo v bregu pod Kontovelom in Prosekom tja proti Križu prav gotovo več novih vino- gradov in oljčnih nasadov. Seveda ne bo lahko in tudi ne enostavno, vendar ne smemo biti malodušni. Kjer je volja, tam je pot! M. T. V Praznovanje na Proseku in Kontovelu Martinovanje kot spodbuda Češki skladatelj Antonin Dvorak, sicer znan predvsem kot avtor istrumentalne, zlasti simfonične glasbe, je napisal tudi številna komorna dela. Med le-temi so tudi Biblične pesmi za glas in klavir, ki jih je skomponiral med leti 1891 in 1894, in sicer na besedilo, vzeto iz Svetega pisma Stare zaveze, točneje iz Davidovih psalmov. Gre za ciklus desetih pesmi, ki jih odlikujejo bogat melodični navdih, preprostost, pristnost in neposrednost v izražanju čustev in razpoloženj. V organizaciji župnije Sv. Križ pri Trstu in tamkajšnjega Slomškovega društva bo ta lepa, čeprav širšemu občinstvu manj znana Dvorakova skladba zazvenela na prvo adventno nedeljo v domači župnijski cerkvi, kjer jo bosta izvajala sopranistka Tamara Stanese in organist Tomaž Simčič, odlomke iz posameznih psalmov pa bo recitiral Tomaž Susič. V izvirniku je Dvorak Biblične pesmi napisal za glas in klavir, za glas in orgle pa jih je priredil pred kratkim preminuli skladatelj in profesor, dirigent tržaškega stolnega zbora Marco Sofianopulo, ki ni bil le velik glasbenik, ampak tudi iskren prijatelj tržaških Slovencev. Ta izvedba bo v nekem smislu tudi poklon njegovemu spominu. Koncert bo v župnijski cerkvi v Sv. Križu v nedeljo, 30. novembra, ob 18.00. / (žč) Dvorakove biblične pesmi op. 99 v Sv. Križu Pred spomenikom na Pikelcu (foto D@mjan) Tugomir Sušnik Slavko Zelen Grafit s priimkom Sušnik v celici Rižarne ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov PESEM JESENI 2014 sobota, 29. t.m., ob 20. uri Športni center Zarja v Bazovici Foto Damj@n Tržaška 27. novembra 2014 11 Obvestila Župnija Sv. Križ in Slomškovo društvo prirejata koncert duhovne glasbe z izvedbo Bibličnih pesmi op. 99 Antonina Dvoraka v priredbi Marca Sofianopula za glas in orgle. Izvajala jih bosta sopranistka Tamara Stanese in organist Tomaž Simčič. Svetopisemska besedila bo recitiral Tomaž Susič. Koncert bo v svetokriški župnijski cerkvi v nedeljo, 30. novembra, ob 18.00. Vabljeni vsi. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 1. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Guidom Barellom, avtorjem knjige o polpretekli romunski stvarnosti “La tortura del silenzio”. Knjigo in avtorja bo predstavil Miro Opelt. Začetek ob 20.30. Maša v ITIS-u (ul. Pascoli 31) – v Marijinem in predbožičnem duhu – z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra 2014: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar, sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vincencija, slovenski verniki in Vincencijeva Konferenca. Darovi Za misijonarja Pedra Opeko: s hvaležnostjo za prijaznost dr. Irene Tavčar, daruje N. N. 100 evrov. Za rojansko glasilo Med nami darujeta Anita Podobnik 10 evrov in Lizeta Janežič 30 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: župnija sv. Vincencija 60 evrov, Marjanca Prosen 20 evrov. Darove lahko nakažete tudi po: ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst a pročelju doma Jakoba Ukmarja v Škednju se po novem blešči stenska poslikava, ki so jo minulo nedel- jo odkrili s pravim vaškim praz- nikom. Eden gosteje poseljenih tržaških predelov je javnosti do- kazal edinstveno homogenost skupnosti, ki se še vedno srečuje, pogovarja in enostavno živi. Duhovnik Dušan Jakomin je nedvomno najbolj zaslužen za novo umetniško pridobitev te “vasice v mestu”, saj z duhovno vnemo in neumorno energijo spodbuja in povezuje Škedenjce že več kot pol stoletja. Dolgo se N je posvetoval z domačiniin k sodelovanju povabilumetnika Renata Manuel- lija, ki se je prvič preizkusil s tako obsežnim delom. Velika in zelo barvita sten- ska poslikava predstavlja štiri izseke “tradicionalne- ga” Škednja, štiri elemen- te, ki ponazarjajo zgodovi- no in identiteto tega me- stnega okraja. Cerkev je najstarejša stavba na griču, krušna peč predstavlja zna- ni škedenjski kruh, ljudska noša narodno in lokalno identiteto, spodnja figura pa prikazuje delavce žele- zarne, ki je do- mačinom de- setletja nudila glavni zapo- slitveni vir. Pred blagoslo- vom je g. Jako- min med šte- vilne prisotne povabil tudi predstavnike oblasti, prijatelje, skavtsko sku- pino, narodne noše in umetnika samega. Tržaško občino je pred- stavljala podžupanja Fabiana Martini, ki pomen stenske umet- nine razumeva ne le kot enoto spominjanja preteklosti, am- pak tudi kot opomina na to, kar je vredno ohranjati v pri- hodnosti. Njeni simboli so močni in jasni. Martinijeva je izpostavila predvsem zakore- ninjeno identiteto, pomen dela, ki daje človeku dostojan- stvo ter kruh kot opozorilo na primarne dobrine v teh kriz- nih časih. Stenska umetnina bo torej še ena priložnost za srečevanje, saj so ljudje tisti, ki oživljajo mesto. Zahvali so- delujočim je umetnik Renato Manuelli dodal iskren objem Škedenjcev g. Jakominu, ki je v tržaškem središču dobesed- no živa legenda. Svoj blago- slov je Jakomin utemeljil z vrednotami lepote, dobrote in sočutja ter poudaril pomen medsebojnega spoštovanja kot dokaz, da lahko tudi v Trstu sobivajo taki in dru- gačni, med seboj različni posa- mezniki. Radosten “vaški” praznik se je nadaljeval v prostorih doma, ki ga krasijo črno-bele fotografije ljudskih prizorov iz preteklosti. Za glasbeno spremljavo je po- skrbel trio Marka Manina, zapeli pa smo vsi, in sicer slovensko Zdravljico ter napitnico Živijo, oj živijo. Na mnoga leta, Škedenj! Jernej Šček Gregor Čušin v Finžgarjevem domu Tudi levi razbojnik ima svojo vero udi letos društvo Finžgar- jev dom z Opčin ponuja niz mesečnih srečanj, na katerih bodo priznani gostje spregovorili o tem, kako iskati pot do sebe in do drugih. Minuli četrtek smo doživeli gledališko izpoved človeka, ki se pogosto znajde na “napačni strani”. Svo- jo vero, vero levega razbojnika je v predstavi, ki to ni, izpovedal T igralec in pisec Gregor Čušin. Obpoklicnem delu v Mestnem gle-dališču ljubljanskem ga pozna- mo kot avtorja monodram ali monokomedij ter pisca kolumn in komentarjev za Družino in Ognjišče. V njih se predano opira na svetopisemska besedila, ki jih oživlja z duhovitimi anekdotami in provokativnimi stališči. V Veri levega razbojnika, tako je namreč naslov zanimivega mo- nologa, ki je bolj kot predstava izpoved avtorjeve doživete vere, se Čušin sprašuje, kaj “je bilo” z odpisanim, s pogubljenim raz- bojnikom na levi strani Kristuso- vega križa. Zgodba od Dismasu in Gesmasu, ki jo zapiše apostol Luka, je le polovična. A bi desni, dobri razbojnik spregovoril in javno izpovedal svojo vero, če ga levi ne bi izzval? Čušin verjame, da je prav levi s svojimi grehi odprl desnemu pot v večnost – zakaj ne bi bil torej tudi on odrešen? / str. 14 Jernej Šček tari in novi abonenti tržaškega opernega gleda- lišča Verdi bodo morali po- hiteti, saj imajo letos le mesec dni do konca abonmajske kam- panje. Intendant gledališča Clau- dio Orazi je prejšnji teden pred- stavil vsebine letošnjega progra- ma, ki se bo pričel 18. decembra in se bo končal julija 2015. Odprtje bo potekalo v že napo- vedanem sodelovanju s festiva- lom v Bayreuthu in z operno hišo v Leipzigu, ki sta uprizorila S manj znano opero Das Lieber-sverbot, ki bo prvič izvedena vTrstu in o kateri so koproducenti povedali, da gre za najbolj “itali- jansko” od Wagnerjevih oper. Ja- nuarja bo sledilo klasično Verdi- jevo delo Nabucco z Dimitro Theodossiou v vlogi Abigaille in pod vodstvom Giampaola Bisan- tija. V tem primeru gre za med- deželno sodelovanje z dvema gle- dališčema iz Veneta (Padova in Bassano del Grappa). Sodelovan- je z Maggio Musicale Fiorentino se bo ure- sničilo v izved- bi dveh oper, ki sta bili zadnjič uprizorjeni v Trstu pred dvaj- setimi leti. Prva bo Gluckova mojstrovina Or- fej in Evridika pod vodstvom Fi- lippa Marie Bressana in z alterna- cijo Laure Polverelli in Marine Comparato v vlogi Evridike. Dru- ga pa bo beneška freska Il cam- piello Ermanna Wolfa Ferrarija, v kateri bo nastopil priljubljen življenjski in umetniški par Da- niela Mazzucato in Max Rene' Cosotti. Od maja do julija bo veselo vzdušje pospremilo gledalce v poletje z dvema komičnima ope- rama. Režiser Stefano Vizioli bo podpisal reprizo uprizoritve opernega gledališča v Bologni, Donizettijevo opero Don Pasqua- le. Giuseppe Verdi pa se bo po- novno pojavil v letošnji sezoni s svojo poslednjo operno mojstro- vino, ki je tudi njegova edina ko- mična opera: Falstaff bo namreč ob koncu sezone z uprizoritvijo v režiji Roberta de Simoneja in pod vodstvom Joseja Miguela Pe- rez - Sierre. S podporo in spodbudo tržaškega župana se bo gledališče povezalo s SNG Opera in balet Ljubljana, ki bo gostovalo maja z baletno predstavo Labodje jezero. Kot sta povedala direktor slovenske operne hiše Peter Sotošek Štular in vodja baleta Sanja Nešković Peršin, bo šlo za klasično baletno predstavo s sodobno vizualno podobo in s koreografijami, ki jih je po Petipaju ustvarila ame- riška koreografinja Lynne Char- les. Pred mikrofon sta na novinarski konferenci stopili še odbornica za šolstvo Antonella Grim, ki je pohvalila nadaljevanje sodelo- vanja s šolami (dijaki redno obi- skujejo operne predstave), in še predsednica društva Prijateljev operne glasbe Elisabetta d'Erme, ki je potrdila dolgoletno podporo gledališču in zanimanje za pro- gram, kateremu bodo člani na- menjali srečanja in predavanja. PAL Aron Stiehl Dimitra Theodossiou Eva Mei Hirofumi Yoshida Stefano Vizioli Daniela Mazzucato asnik. si je spletni časopis, ki je na- stal pred štirimi leti in hoče biti al- ternativen; zavzema se za konser- vativno politiko in kapitalizem neolibe- ralističnega kova. Urednik spletnega časo- pisa Jani Drnovšek je v Društvu sloven- skih izobražencev vodil okroglo mizo z rednim sodelavcem, zgodovinarjem Re- natom Podbersičem ml. in občasnim so- delavcem ter predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Tinom Ma- mićem. Pred tem so vsi zbrani voščili predsedniku DSI Sergiju Pahorju, ki je praznoval častitljivih osemdeset let ali, ka- kor je povedal Marij Maver, je “srečal Abra- hama”. Pri spletnem magazinu z mero so se odločili, da skušajo biti klasično liberalen glasnik, ki skuša osvetliti slovenski pro- stor. Klasični liberalizem je prava defini- cija ekonomskega modela, ki je danes poj- movan kot najboljši: daje svobodo podjet- ništvu, poudarja etiko in uspešno poslo- vanje. Podbersič je mnenja, da je konservativno antiklerikalno in ni več za da- našnje čase. Prav tako še vedno uporabljamo pojma levi in desni, kar je zastarelo. Tino Mamić je opozoril na današnje me- dijsko območje in njegove značil- nosti, še prej pa je poudaril razliko med demokratičnim Združenjem novinarjev in publicistov, to je sta- novskim združenjem, in Društvom novinarjev Slovenije, ki ga je usta- novila partija in je še vedno njena podaljšana roka. Čeprav je glede medijskega prostora bil pred leti op- timističen, je danes mnenja, da ne dosega še dovolj velikega kroga lju- di, poleg tega se srečujemo z apatijo ljudi do politike in gospodarstva. Dejstvo je, da so slovenski mediji političen projekt, ne pa informativen me- dij. Časnik. si je nastal pred štirimi leti, da bi se družba razvila v zdravo družbo in krepila dobre odnose, a s svojim delovan- jem jim tega ni uspelo doseči. To nam priča o neuravnoteženosti slovenskega medijskega prostora. Zgodovinar Podbersič je opozoril na dej- stvo, da so časopisi odvisni od politike in samocenzure. Dejal je, naj ne pozabimo, da je prav Komunistična partija Slovenije ustanovila ljubljansko FDV. Prisotnim je priporočil branje knjige Padle maske Zdenka Roterja, ki to čudovito obrazloži. Sam je navedel primer, kako so poročali o dogodku, da je pred prvim novembrom predsednik državnega zbora dr. Miran Brglez položil venec na Frankolovem in v Teharjah, s tem da so v časopisu z enim stavkom v skopih obrisih povedali, kaj se je zgodilo na Frankolovem, medtem ko so o Teharjah zamolčali. To predstavlja neu- ravnotežen primer poročanja, kako je no- vinarsko delo samocenzurirano in kako smo pogosto priča posploševanju. Mamić se je spraševal, katera je vloga bral- cev oziroma poslušalcev. Sam je mnenja, da lahko veliko naredimo sami. Čeprav so pisma bralcev veliko brana, so cenzurira- na. Edini trije verodostojni mediji so De- mokracija, Reporter in Ognjišče. Izstopiti moramo iz nemega opazovanja na aktiv- no stran. Ob koncu je Podber- sič opozoril, da še vedno govorimo o Sloveniji, čeprav bi morali govoriti o enotnem sloven- skem kulturnem pro- storu. Prav Časnik razbija ta stereotip, saj se je povezal z našim tednikom in pred kratkim tudi z Buenos Airesom. Ker je bil Trst pred sto leti največje slovensko mesto, je vsakega po- vabil, naj se odzove na aktualne razmere in napiše kolumno oziroma komentar za časnik. si, saj bi bilo prav to dodana vred- nost večera v smeri ustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora. Šin Č Nova sezona opernega gledališča Verdi v Trstu V programu je tudi SNG Opera in balet Ljubljana Škedenjski praznik z novo stensko poslikavo Nedeljski blagoslov pred domom Jakoba Ukmarja Okrogla miza o časniku.si Spletni magazin klasično liberalen DSI Renato Podbersič, Jani Drnovšek in Tino Mamić (foto D@mjan) Gregor Čušin Aktualno27. novembra 201412 S 1. strani Svet glasbe ... jegovi sta tudi kantata Kolednica mladinskih brigad na besedilo Otona Župančiča in opera Partizanka Ana. Zložil je tudi pesmi za mla- dinske in otroške zbore ter scen- sko glasbo. Po njegovih skladbah je poseglo tudi enajst izmed se- demnajstih zborov iz Goriške, Tržaške, Benečije, Koroške in Slo- venije, ki so se udeležili letošnje Cecilijanke. Spored treh pesmi je bil pri posa- meznih zborih kar raznolik. Pre- vladovale so ljudske pesmi, tudi s hudomušno vsebino, v različnih priredbah, ki so ogrele poslušalce. Nekateri zborovski sestavi, ki si za- stavljajo zahtevnejše cilje, so od- brali izvajalsko težje pesmi, tudi iz tuje glasbene literature. Pred šte- vilnimi poslušalci so se v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 22. no- vembra 2014, predstavili MePZ Mirko Špacapan, Podgora (zboro- vodja Peter Pirih), ki je nastop začel s Simonitijevo na ljudsko be- sedilo Jaz pa vrtec bom kopala; ita- lijanski oz. furlanski gost MePZ Coral di Lucinis (Marco Fonta- not), ki je dve pe- smi zapel v fur- lanščini; MePZ Ru- pa – Peč (Zulejka Devetak); Višarski oktet (Anna Maria Missoni), ki so ga dragi rojaki iz Ka- nalske doline usta- novili pred tremi leti, da bi nadalje- val poslanstvo žen- skega zbora; MoPZ Mirko Filej, Gorica (Zdravko Klanjšček); novo- nastali Goriški komorni zbor, No- va Gorica (Mateja Černic); ŽePZ Jezero, Doberdob (Dario Bertinaz- zi); MePZ Lojze Bratuž, Gorica, ki se je prvič predstavil pod taktirko Davida Bandlja. Ob vztrajnem ploskanju občinstva je zapel še do- datek. V nedeljo, 23. novembra 2014, pa je občinstvu umetniški užitek podarilo devet zborovskih sestavov: MePZ Hrast, Doberdob (Hilarij Lavrenčič), ki je nastop začel z zahtevno 8-glasno veliko- nočno antifono Regina coeli lae- tare, pesem Š. Maurija na besedilo Srečka Kosovela je odpel ob flavti (Iris Risegari) in klavirski sprem- ljavi Beatrice Zonta; MoPZ Stane Malič, Opčine (Walter Lo Nigro), do pred kratkim MoPZ Sv. Jernej, ki se je ob 30-letnici smrti in 110- letnici rojstva zaslužnega glasbe- nika Staneta Maliča poimenoval po njem; MoPZ Fantje izpod Grmade, Devin (Herman Anto- nič); DVS Bodeča Neža, Vrh Sv. Mihaela (Mateja Černic, klavirska spremljava Beatrice Zonta), ki vse- lej preseneča s svojo svežino in glasovno izbrušenostjo - izvrstno so zapele šegavo Simonitijevo Kur- je gospe, pri dveh pesmih se je trdnemu jedru že izkušenih pevk pridružila skupina mladih de- N kletc, razveseljiv podmladek; ŽePZSPD Trta, Žitara vas na Koroškem(Špela Mastek Mori), ki deluje šele od letošnjega marca; MoPZ Štma- ver (Nadja Kovic), MePZ F. B. Se- dej, Števerjan (Aleksandra Pertot, klavirska spremljava Martina Hle- de); MoPZ Kras, Opatje selo (Pavel Pahor); MePZ Štandrež (Goran Ruzzier), ki je po Venčku primor- skih pesmi v priredbi Patricka Quaggiata, podkrepljenem z mi- miko, podaril publiki še dodatek. V soboto je zbrano občinstvo na- govorila Martina Valentinčič, predstavnica SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, v nedeljo pa predsed- nica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan. Valen- tinčičeva, sama že dolgo let pevka v števerjanskem zboru F. B. Sedej, je poudarila priljubljenost Cecili- janke, ki nudi prvi pomembnejši nastop v začetku nove pevske se- zone pred domačo publiko in je priložnost, da pevci razkrijejo načrte za novo sezono ter prisluh- nejo ostalim zborom. Pri tem je zanimivo videti, kako je stanje v drugih pevskih sestavih, ali se jim je pridružil kak nov pevec ali celo pevovodja. Zborovodje pa si na njej lahko izmenjajo mnenja ali celo partiture in potožijo zaradi morebitnih težav. Valentinčičeva je dejala, da se na Cecilijanki ku- jejo tudi skupni načrti. “Cecilijan- ka je praznik, praznik pevcev, ko- repetitorjev in dirigentov, melodij in petja”, je naglasila Valen- tinčičeva in povedala, da se posa- meznik približa petju iz različnih vzrokov: “Nekaterim je glasba življenjsko poslanstvo, drugim je preprosto všeč peti, spet drugi čutijo neko odgovornost za kul- turno ali versko delovanje v kraju, kjer živijo, nekateri so se le odzvali povabilu prijatelja in si mislili: ‘Grem samo enkrat, da bo zado- voljen …’, potem pa se navdušijo in postanejo ‘zvesti pevci’”. Spom- nila pa je tudi, da je včasih po na- pornem dnevu iti na vaje kar težavno, dirigent je pač zahteven, želi zbranosti. Takrat sta domači kavč in televizija bolj privlačna. “In vendar je skrivnost zborovske- ga petja prav v tem, da premaga- mo lenobo ali nejevoljo, da se ozremo okoli sebe in začutimo skupino, da z združenimi močmi naredimo korak naprej”. Za dober nastop je potrebno marsikaj, po- leg vztrajnih vaj je treba na drob- no pregledati partituro, “iskati in- tonacijo, ton, jakost zvoka, izraziti besedilo in najti ravnovesje med vsem tem. Dobrega zbora ne se- stavljajo odlični solisti: zbor poje dobro, če pevci – tudi povprečni – pojejo, dihajo, čutijo skupaj. Ta- krat bo nastop dober in nastop ni dober, ko je najboljši v absolut- nem merilu, ampak ko je za stop- ničko boljši od prejšnjega, ko zbor resnično poje, ko z odra zazveni, kot da bi pel en sam”. Valen- tinčičeva je svoj nagovor sklenila s citatom raziskovalca glasbene zgodovine: “‘V dolgi zgodovini človeštva so bili časi, ko je bila gla- sba v središču človekovega in družbenega življenja; in bili so to srečni časi’. Da, to so bili srečni časi, saj je svet glasbe posut z biseri idealov resni- ce in lepote. Vsem pev- cem in diri- gentom želim, da bi te bisere znali znova in zno- va odkrivati in jih veliko- dušno delili z vami”. Franka Pado- van pa je v nedeljskem nagovoru de- jala, da si pri- reditelji vsa- ko leto prizadevajo, da bi Cecili- janka ostala revija ljubiteljskih pevskih zborov, “predvsem takih, ki so vraščeni v goriško stvarnost”. Opozorila je, da so se nekateri naši zbori uveljavili tudi na tekmovan- jih v tujini in prejeli odličja. “Ti zbori so naš ponos in so ambasa- dorji slovenskega petja”. Nastopi v tujini odpirajo nova obzorja in so zelo poučna izkušnja, ki pri- naša bogatitev na naše zborovsko področje. “V zborih se zbirajo ljudje, ki ljubijo pesem in petje, zato po njih spregovori duh lju- bezni do sloven- ske pesmi in be- sede”, je dejala Padovanova in na kratko sprego- vorila o plodovi- tem skladatelju Radu Simonitiju, kateremu je bila, kot rečeno, po- svečena letošnja goriška zborov- ska revija. “'Vsa- ka muzika, ki je dobra, bo ostala večno živa! Vsem mladim ustvarjalcem želim pove- dati: muzika se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki'”, je Padovano- va navedla Simonitijeve besede in jih podkrepila s Slomškovimi: “'Pesem je za človekovo dušo kot materino mleko za dojenčka'”. “Star postaneš takrat”, je dejala, “ko te pesem ne navdušuje več. Kdor ljubi pesem, ostane večno mlad”. Med občinstvom, žal, že tretje leto ni bilo v novembru l. 2011 nena- doma umrlega prof. Andreja Bra- tuža, ki je vsa leta zvesto spremljal Cecilijanko in kot glavni urednik Novega glasa večkrat o njej tudi poročal v našem tedniku. Sobot- nega večera se je pa udeležila nje- gova sestra prof. Lojzka Bratuž, poleg nje so bili gostje predsedni- ca KCLB Franka Žgavec, predsed- nik SSO za Goriško Walter Ban- delj, predsednik KTD Damjan Paulin, goriška občinska svetnica iz vrst SSk Marilka Koršič, odbor- nica na števerjanski občini Marti- na Grahonja, predsednik Sloven- ske prosvete iz Trsta Marij Maver, doberdobski župan Fabio Vizin- tin, ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. Zaradi drugih ob- veznosti so opravičili odsotnost minister Vlade RS za Slovence v MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (75) Mariza Perat Mirenski Grad pri Gorici V preteklosti so verniki radi šli po kolenih po Svetih stopnicah in molili. Ljudsko izročilo pra- vi, da so na te Stopnice vozili obsedene, kjer so nato eksorcisti molili nad njimi. Kot je bilo omenjeno, se je prvotni križev pot s štirinajsto postajo končal vrh Svetih stopnic. Za to kapelico je župnik Marušič postavil “Kalvarijo”, tri kamnite križe s Kristusovim kipom in kipi dveh razbojnikov. Pod Kristu- sovim križem so v naravni velikosti stali kipi Žalostne Matere Božje, apostola Janeza in Marije Magdalene. Po skoro 150 letih je mi- renski župnik g. Gotard Pavletič leta 1901 križe s kipi dal prestaviti, da bi bili bolj zavarovani pred burjo, in sicer pod spodnji vhod sedanjega Doma duhovnih vaj. Po prvi svetovni vojni so Kalvarijo znova prenesli na prvotni prostor, ven- dar samo križe, brez kipov, kajti teh ni bilo več. Leta 1962 so pod križi uredili pokopališče za la- zariste in sestre usmiljenke. Tu je pokopan tudi župnik Oskar Pahor, ki je po prvi svetovni vojni pozidal cerkev na Gradu, medtem ko je župnik Ivan Eleršič, ki je leta 1850 postal mirenski žup- nik, pokopan za kapelo Svetih stopnic. Gospod Eleršič je uredil tudi novo vozno pot na Grad, leta 1857 pa je, ob stoletnici prvega križevega pota, dal tu postaviti nove kapelice. V postnem času so verniki vsak petek ob teh kape- licah molili križev pot. V prvi svetovni vojni so kapelice bile uničene. Nove so postavili leta 1931, vendar se freske niso obdržale. Po drugi svetovni vojni so kapelice obnovili, podobe v njih pa je leta 1985 izdelal akademski slikar Lojze Čemažar. Vrnimo se zdaj k cerkvi, ki jo je dal postaviti g. Marušič. Kot je bilo omenjeno, je v njej bilo pro- stora za približno 300 oseb. Vendar je tudi ta cer- kev sčasoma postala pre- majhna, saj je na Grad prihajalo vedno več romarjev. Mnogi so bi- li iz Istre, pa tudi iz Furla- nije so na Grad radi prihajali. Marušičev naslednik, g. Eleršič, ki je poprej bil kaplan pri sv. Ignaciju na Travniku, je zato skle- nil, da na Gradu postavi novo cerkev, ki bo za romarje dovolj prostorna. Začela se je tako velika nabiralna akcija, saj so z gradnjo bili združeni nemajhni stroški. Ljudstvo se je velikodušno odzvalo, svoj prispevek pa sta dala tudi cesar Franc Jožef in njegov brat nad- vojvoda Karel Ludvik. Znatne vsote so darovali mirenski posestniki. Še prav posebno se je pri tej nabirki odlikovala gospa Marija vd. Kalister iz Trsta, ki je v oporoki za gradnjo nove cerkve za- pustila 33.000 kron. Ime vsakega darovalca je g. Eleršič vpisal v posebno “zlato knjigo”, kot je to obljubil že pred pričet- kom gradnje. Zidanje nove cerkve so pričeli leta 1862, vendar g. Eleršič njene dogra- ditve ni dočakal. Delo so zato nadaljevali dušni pastirji, ki so za njim župnikovali v Mirnu. Cer- kev je 5. septembra 1886 na angelsko nedeljo po- svetil goriški knezonadškof Alojzij Zorn. Nad glavnim oltarjem nove cerkve je stal kip Žalostne Matere Božje. Število romarjev, ki so prihajali na Grad, je kar naprej naraščalo. Kot pri drugih romarskih sre- diščih je zato tudi tu postalo nujno, da bi romar- jem bila na razpolago redovna skupnost. / dalje “Kalvarija”, pod njo v terasah redovno pokopališče Misijonska hiša na Gradu pri Mirnu s postajami križevega pota l. 1914 zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, predsednik Sveta sloven- skih organizacij Drago Štoka in goriški prefekt Vittorio Zappalor- to. V nedeljo so v dvorani sedeli poleg že omenjene Žgavčeve in Koršičeve tudi Silvan Primožič, predsednik goriške sekcije SSk, po- krajinski tajnik SSk za Goriško Ju- lijan Čavdek, pa tudi Stefano Ce- retta, odbornik na goriški občini. Letošnji povezovalki sporeda Mar- tina Valentinčič in Sanja Vogrič sta se v imenu prirediteljev, Zveze slovenske katoliške prosvete, zah- valili goriški občini in pokrajini za pokroviteljstvo, Javnemu skla- du za kulturne dejavnosti Repu- blike Slovenije in Fundaciji Go- riške hranilnice pa za finančno podporo. Besede zahvale za sode- lovanje sta izrekli Svetu sloven- skih organizacij, predvsem pa vsem pevovodjem in pevcem, ki vsako leto vztrajno in z ve- liko ljubeznijo do petja sooblikujejo goriško Ceci- lijanko, pa tudi društvom Zveze in njihovim čla- nom, ki s prostovoljnim delom pripomorejo in po- skrbijo, da vsakič revija gladko poteka in da se ob koncu nastopov pevci in zborovodje zadržijo v pri- jaznem druženju ob pri- grizku in pijači ter skupno še kaj zapojejo. Letos je za pogostitev poskrbelo Pro- svetno društvo Vrh Sv. Mi- haela iz istoimenske vasi. Kot vsako leto so priredi- telji vsakemu zboru podelili spo- minski dar. Pevovodje so ga tokrat prejeli iz rok zalih dekletc Julije Cotič, Eme Terpin in Katje Terčič. Kot vselej je pevsko revijo posnel slovenski program deželnega se- deža Rai. V preddverju so udeleženci prire- ditve lahko kupili knjige Goriške Mohorjeve družbe, ki jih je v ime- nu založbe ponujal študent Ivan Rustja. S 4. strani Otroci, ki imajo očeta in mamo ... deologija gender je napad na hrepenenje človeškega srca po lepoti in ljubezni, zato je protičloveška. Je past, ki nas skuša zasužnjiti in v nas zatreti največje hrepenenje našega srca. Je napad na Boga, ki je ustvaril človeka kot moškega in žensko. Je napad na ljubezen med moškim in žensko, ki je, čeprav je krhka, nekaj najlepšega in naj- I trdnejšega na svetu. So satanistispremenili taktiko? Ker komu-nizmu ni uspelo zatreti religije, satanisti v imenu napredka sedaj napadajo Božja dela: to, kar je najlepše, najplemenitejše, naj- svetejše. Vzorec delovanja je pre- senetljivo preprost: nasprotovati Božjim zapovedim v imenu na- predka in svobode; s pomočjo marketinških dognanj širiti teo- rije in prakse, ki so v nasprotju z Jezusovim naukom. Naj pripadniki teorije gender v past ujamejo milijone žrtev, naj dosežejo, da bodo države spre- menile zakonodajo in redifini- rale družino; naj v vseh šolah poučujejo otroke v izbiranju spo- la; na koncu bo ostalo dejstvo, da skupnost moškega in ženske ni enaka istospolni skupnosti in da so otroci, ki odraščajo v družini skupaj z očetom in ma- mo, privilegirani. Nerazumno in nehumano je, da tega privilegija ne privoščimo vsakemu otroku. Prizadevanje za to, da bi bilo čim več otrok deprivilegiranih, je sa- tanistično. MePZ Rupa-Peč z zborovodkinjo Zulejko Devetak (foto DP) MePZ Lojze Bratuž (foto DP) Višarski oktet z zborovodkinjo Anno Mario Missoni (foto DP) Slovenija 27. novembra 2014 13 Predsednik SSO Drago Štoka je bil prisoten pri umestitvi novega ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta Na slovesno umestitev frančiškana Stanislava Zoreta na mesto novega ljubljanskega nadškofa in metropolita je bil povabljen tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Predsednik Štoka je povabilo sprejel in prisostvoval slovesni umestitvi v ljubljanski stolni cerkvi, posvečeni sv. Nikolaju. Tu je apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz s kardinalom Francem Rodetom in ostalimi slovenskimi škofi opravil obred posvečenja. Na to je slovenska Cerkev čakala več kot leto dni. Predsednik Štoka je po slovesni posvetitvi in umestitvi osebno čestital novemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu, se mu zahvalil za povabilo in mu zaželel veliko božjega blagoslova pri zahtevni službi, ki mu jo je zaupal papež Frančišek. V kratkem osebnem pogovoru je tudi zaželel, da bi se lahko ohranjali stalni stiki s slovensko cerkveno skupnostjo v zamejstvu. Predsednik Štoka je predlagal novemu ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu srečanje z vodstvom krovne organizacije, ki ima v svojih temeljnih načelih krščanske vrednote. Predlog je nadškof Zore z veseljem sprejel, saj ga na Slovence v Italiji veže obdobje, ko je služboval v Marijinem svetišču na Sveti Gori nad Solkanom. Tri nagrade za gledališko skupino KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu Gledališka skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu, ki je vstopila v 18. sezono neprekinjenega delovanja, doživlja s svojo letošnjo uspešnico, komedijo Marjana Tomšiča Češpe na figi v režiji Sergeja Verča in ob asistentski pomoči Minu Kjuder, uspeh za uspehom. Preteklo soboto so kraški gledališčniki na XXII. Novačanovih gledaliških srečanjih v Trnovljah pri Celju, enem najstarejših ljubiteljskih gledaliških festivalov, prejeli nagrado za najboljšo predstavo festivala, igralka Bojana Furlan pa je za vlogo Tonce bila proglašena za igralko večera. Z Jesenic, kjer je skoraj v istem času potekal festival 27. Čufarjevi dnevi, pa je prišla vesela novica, da je bila predstava Češpe na figi po oceni občinstva proglašena za eno najboljših predstav festivala. Predstava Češpe na figi, s katero gledališka skupina KD “Brce” nastopa tako po širšem prostoru obalno-kraške regije kot v zamejstvu in v osrednji Sloveniji (koledar abonmajskih in izven abonmajskih predstav sega že v april 2015), je bila letos že dvakrat nagrajena: najprej na regijskem Linhartovem srečanju v Izoli maja, kjer je igralec Urban Grmek Masič za vlogo Štefa prejel nagrado za najboljšo moško vlogo, na 53. Linhartovem srečanju v Postojni, osrednjem festivalu gledaliških ljubiteljev Slovenije, pa je celoten ansambel gledališke skupine KD “Brce” za predstavo “Češpe na figi” prejel Matička za najboljšo igro. Kratke Sloveniji se nadaljujejo zgodbe in dogodki, ki jim ni videti konca. Večinoma se zdijo težko rešljivi zato, ker po- litične stranke, sindikati, gospo- darska in druga interesna združenja, pa seveda vlada z večinsko podporo oziroma poli- tično prevlado v parla- mentu, vztrajajo pri svojih stališčih glede vsega, kar je v razpravi ali je v državi sporno. Mediji o najbolj ak- tualnih zadevah sicer objavljajo ankete in javnomnenjske razi- skave, toda politika, zlasti pa vlada, se nan- je ne odzivata. Med pomembnejšimi dogodki v prejšnjih dneh navajamo, da je Državni zbor zavrnil zahtevo poslancev SDS, naj Milan Brglez, predsednik parlamenta, odstopi, ker naj bi v intervjuju v tedniku Mladina žalil suverenost in dostojanstvo države Slovenije in domnevno opra- vičeval povojne poboje. Vlada tu- di zavrača zahteve sindikatov, večine javnosti in parlamentarne opozicije, naj ustavi prodajo pet- najstih državnih podjetij in znova preuči svojo privatizacijsko poli- tiko. Vlada odgovarja, da bo pro- V dajo izvedla, ker država nujno po-trebuje denar, saj je sredstevzačelo primanjkovati celo za fi- nanciranje najnujnejših potreb. Kljub takim utemeljitvam in ra- zlagam pa nasprotniki vladnih ukrepov trdijo, da bo država s pro- dajo omenjenih petnajstih podje- tij iztržila samo okoli 10 milijard evrov, medtem ko celoten javni dolg Slovenije znaša že skoraj 30 milijard evrov. V napetem političnem vzdušju, pogosto izraženem z nestrpnostjo ali celo sovraštvom, so blagodej- no in pomirjajoče vplivale besede in misli novega ljubljanskega nadškofa metropolita P. Stanisla- va Zoreta. V dolgem pogovoru z naslovom Svoboden in zavezan resnici, objavljenem v sloven- skem katoliškem tedniku Družina, je dejal, “da je njegovo geslo Veselite se v Gospodu. Izbral sem si ga zato, ker je v teh bese- dah povzeta vsa zgodba, ki jo ima Bog s človekom. Bog se na samem začetku veseli vsega ustvarjenega, posebno pa človeka. Skoraj bi rekel: je po- nosen na člo- veka. Veselje se mi zdi po- membno, celo nujno spo- ročilo za naš čas, v katerem neprestano poslušamo sa- mo težke stva- ri, samo apo- kaliptične na- povedi. Ljudje iz dneva v dan doživljajo eno samo bombardi- ranje z nesrečo, grozo, nasiljem. A Bog je nekaj drugega, Bog je ve- selje. V tem svetu je dovolj razlo- gov za veselje. To pa ne pomeni, da bi morali naivno odmisliti stvari, ki so težke; ne tajim jih, jih ne zanikamo, ne zatiskamo si oči pred njimi, a zavestno moramo ljudem odpreti oči za tisto, kar je lepo, dobro, plemenito v ljudeh in kar nam podarja Gospod Bog”. Novi ljubljanski nadškof metro- polit je povedal, da bi tudi pri opravljanju novega poslanstva “rad ostal preprost. Frančišek je bil preprost, odprt človek. Vsak je lahko prišel do njega. To bi želel tudi sam v škofovski službi”. Eno izmed vprašanj časnikarja Bogo- mirja Štefaniča se je glasilo: “Pri- hajate na čelo krajevne Cerkve, ki je še posebej zaznamovana z de- litvami, ki izhajajo iz ne- razčiščene preteklosti. Kako se na- meravate dotakniti te občutljive tematike”? Odgovor: “Predvsem bi rad ostal svoboden. Ne bi rad pripadal nobeni struji, nobeni skupini, nobenemu idejnemu po- lu, nobeni stranki. Svoboden in zavezan resnici. Kot je oznanilo evangelija namenjeno vsem lju- dem, mora biti tudi duhovnik, prav tako škof, za vse ljudi. Vsi morajo v njem imeti nekoga, ki jih posluša. To ne pomeni, da bo vedno vsem dal prav, ne pomeni, da bo vsaki stvari ploskal, a vse- kakor bo poslušal vse ljudi in jih skušal povezovati. Naših proble- mov ne bomo rešili s tem, da jih zaostrujemo ali da delitve iz pre- teklosti zlorabljamo zaradi dnev- nih potreb, ker hočemo z njimi ta trenutek doseči neke cilje. Ne, rešitev je, da se začnemo zares po- govarjati”. V politiki in javnosti ponovno Ko je besed veliko, iskrenosti pa malo Butec na večerji e kdo si ne želi obiskati Slo- venije? Prejšnji teden je bil v Ljubljani podpredsednik kitajske vlade Wang Jang. Kitaj- ska je že več let skupaj z ZDA vo- dilna ekonomska svetovna sila. Mar to pomeni, da si je Slo- venija izborila mesto med ekonomskimi partnerji Pe- kinga? No, no, lepo počasi... to je za zdaj še vedno prijet- na pravljica za lahko noč za slovensko javnost. Pa ne po kitajski krivdi. Tukaj je odgo- vornost predvsem na sloven- ski strani. Pomembneži 'špancirajo' po Ljubljani O kakšnih pomanjkljivostih torej govorimo? Pravzaprav vedno o enih in istih. O neučinkovitosti, o netran- sparentnosti, o slabi organi- ziranosti. Prav je, da Sloveni- ja gosti svetovne pomem- bneže, to spada v mednarod- no diplomacijo in igro tkan- ja vezi. Na tej ravni pa bi morala delovati tudi gospodarska diplo- macija, ki pa večkrat za sabo pušča precej razočaranja in nela- godja. Skratka, politična diplo- macija se ne izkorišča v dovoljšni meri tudi v poslovne namene. Tako je, kot bi gospodarsko diplo- macijo vodil Mr. Bean. Toliko je nedoslednosti, toliko je absur- dov, kot bi gledali prizore iz “But- ca na večerji”. Žal se v Sloveniji obiski tujih državnikov in viso- kih funkcionarjev največkrat iz- koriščajo za fototermine, za pod- pisovanje v priložnostne zlate knjige in za podobne protokolar- ne “obveznosti”. Kaj od tega ostaja? Bolj malo. Skratka, naj- večkrat so ti obiski dobro zrežira- na “gledališka predstava”, s kate- ro se javnosti upoveduje svet, ki ne obstaja. Kot se dogaja “butcu L na večerji”.“Močne” besede s kitajskimi so-govorniki Vrnimo se na izhodiščno točko: obisk kitajskega podpredsednika Wanga Janga v Ljubljani. Krajši postanek vplivnega kitajskega funkcionarja je bil med pomem- bnejšimi medijskimi temami v Sloveniji. In kaj je ta obisk prine- sel? Ja, nekaj že... V Ljubljani se je mudilo 150 kitajskih podjetni- kov, na slovensko-kitajskem fo- rumu je sodelovalo še 220 slo- venskih podjetnikov. Blagovna menjava med Kitajsko in Slove- nijo, ki se ustvarja na tej podlagi, znaša 665 milijonov evrov. Am- pak, to je še vedno premalo. Močnih besed in fraz je bilo veli- ko: da je potrebno še naprej raz- vijati gospodarsko sodelovanje, da je Kitajska pomembna partne- rica in je treba v Slovenijo čim bolj privabljati njena podjetja. Bla, bla, bla in še bla, bla, bla. Besede pa, če želimo nekoliko pomodrovati, niso dovolj. Slo- venska država mora biti pri teh obiskih propozitivna: prizadevati si mora, da bi pridobila investi- torje za projekte, ki so danes še v zraku in so za slovensko državo bistvenega pomena. Slovensko- kitajski forum je bil sicer primer- no omizje, a še vedno je bilo pri tem opaziti (preveč) pasivno zadržanje slovenske države. Če je interes za poslovno sodelovanje iskren, so taka srečanja koristna, v nasprotnem primeru pa gre že spet za sindrom “butca na večer- ji”. Sprenevedanje Na kaj konkretno mislim? Zelo preprosto: na kitajsko-sloven- skem forumu je bil med drugimi prisoten tudi Metod Dragonja, gospodarski minister v vladi Alenke Bratušek in državni sekre- tar na ministrstvu za zunanje za- deve v zdajšnji vladni ekipi. Po- slušal je torej lepe besede o po- trebnem utrjevanju sodelovanja in odpiranja vrat tujim investici- jam. A kaj, ko je še v istih dneh v oddaji Tarča postregel z novim bistroumnim nesmislom: ra- zlične vlade Bruslju že več let obljubljajo učinkovit načrt priva- tizacije slovenskega gospodar- stva, Dragonja pa je prejšnji te- den izjavil: “V strategijo upra- vljanja državnega premoženja bomo jasno zapisali, da potrebu- jemo podjetja v pretežni domači državni lasti, kjer bomo ohranili nadzorne ali absolutne večinske deleže”. Šlo naj bi za podjetja, lo- komotive gospodarstva, na po- dročju elektronaprav, farmacije, biotehnologije, zavarovalništva in tako dalje... Kdo je torej tukaj butec? Navzven vlada razlaga, da bo izvedla proces privatizacije, v Sloveniji pa za interno rabo širi (že spet) novice o nujnosti nacionalnega interesa. Farmacevt Krka je eden od red- kih primerov, pri katerem je podjetje zgodba o uspehu, kljub državnemu lastništvu. Na farmacevtskem področju pa imamo tudi primer Leka, podjetja, ki ga je prevzel švi- carski Novartis in ki je prav ta- ko zgodba o uspehu. Na po- dročju biotehnologije imamo v Ajdovščini podjetje Bia sepa- rations, simbol vrhunskosti in odličnosti v biotehnologiji, v zasebni lasti in z močnimi in- vesticijami celo iz Japonske. Da ne govorimo o IT-tehnolo- giji in start-up podjetjih, ki po- stajajo vse bolj dominantna in ki so nujno v zasebni lasti (primer Outfit7 je samo eden od teh). Zakaj torej nujnost prisotnosti države? In lahko bi šli še korak dlje: kaj pa če bi razmislili o tujih zasebnih investicijah tudi na stra- teških projektih? Kaj če bi Wan- gu Jangu dali možnost, da bi kaj več slišal o težavah pri izpeljavi tretje razvojne osi (avtocesta, ki naj poveže Koroško z Ljubljano) ali drugega tira Koper – Divača? Bi lahko priklicali kakega tujega investitorja tudi za te nujne in- frastrukturne projekte? Ampak ne, očitno tega ne potre- bujemo. Po logiki državnega se- kretarja Dragonje je nujnost državnega lastništva prepomem- bna. Ja, seveda. In butci že sedijo pri mizi. Dober tek! Andrej Černic močno odmeva pri- mer Janeza Janše. Predsedniku SDS in obsojencu v zadevi Patria, ki mu je Državni zbor pred dobrim mesecem dni odvzel status po- slanca, je uspelo v pritožbi ustavnemu sodišču, da je bil omenjeni sklep nezakonit. Ustavno sodišče mu je začasno vrnilo položaj poslanca, dokler ne bo dokončno odločilo o njegovem primeru. Zaradi ne- zakonitega glasovanja ni nihče odstopil ali se Janezu Janši opra- vičil. V očitni zadregi je najbrž tu- di premier Miro Cerar, ki je omenjeno očitno nezakonito gla- sovanje o izključitvi ali kar izgonu Janeza Janše iz parlamenta podprl, čeprav ga imajo za vrhun- skega ustavnega pravnika v Slove- niji. Pa še novica o novi zelo aktualni, zanimivi in poučni knjigi, ki jo v nadaljevanjih objavlja slovenski katoliški tednik Družina, razsta- vljena pa je tudi na Slovenskem knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Gre za slo- venski prevod knjige ameriškega duhovnika jezuita Walterja J. Ci- szeka z naslovom V gulagu s Kri- stusom. Njega so med drugo sve- tovno vojno na priključenem pol- jskem ozemlju aretirali ruski po- licisti, komunistične oblasti v Mo- skvi pa so ga obsodile kot “vati- kanskega vohuna”. 23 let je preživel in pretrpel v moskovski Ljubljanki, pa v rudnikih in de- lovnih taboriščih v Sibiriji. Le za- radi izredne sreče in pomoči svoj- cev mu je uspelo, da so ga zamen- jali za dva ruska vohuna ter se je lahko vrnil domov v ZDA. V knji- gi je zapisal, “da je svojo kalvarijo prestal samo zaradi popolne pre- danosti božji volji. Pogum, to- lažbo in notranji mir sem črpal iz molitve. Čutil sem, da sem se v le- tih preizkušenj in trpljenja naučil marsikaj, kar bi lahko bilo v po- moč drugim”. Njegovo je tudi spoznanje, “da je človekovo telo mogoče zapreti, nič pa ne more uničiti najgloblje svobode v člo- veku, svobode duše, uma in volje. To so najvišje in najplemenitejše človekove sposobnosti. Zaradi njih je, kakršen je, in ni jih moč omejiti. Človek celo v zaporu ohrani svobodno voljo, svobod- no odločitev. Tudi v zaporu se lah- ko odloči, ali bo delal dobro ali zlo, se boril za preživetje ali obu- pal, služil Bogu in drugim, ali pa se bo obrnil vase in postal se- bičen”. Marijan Drobež Zahvala občinstvu po nastopu na celjskem festivalu v Trnovljah Prodaja petnajstih podjetij bi komaj za tretjino znižala javni dolg države Želje in sporočila novega ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta Janez Janša Podpredsednik kitajske vlade Wang Jang ob obisku v Ljubljani s podpredsednikom slovenske vlade Dejanom Židanom Aktualno27. novembra 201414 NATUROPATSKI NASVETI (47)Erika Brajnik TOKSIČNA KOVINA – KADMIJ Kadmij je zelo malo poznana toksična kovina, vendar zelo nevarna. Malokdo ve, da je celo bolj strupen od živega srebra in svinca, saj večinoma poškoduje organ, ki je za naše telo zelo pomemben filter – to so ledvice. Kadmij se v glavnem nabira v ledvicah in jetrih, v naših dveh poglavitnih prečiščevalnih organih. Na takšen način preprečuje, da bi naše telo vsa- kodnevno odvajalo tok- sine, zato le-ti ostajajo v nas in nas poškodujejo. Poleg tega deluje kot an- tagonist kalciju; če je v našem telesu veliko kad- mija, bo le-ta kalciju pre- prečeval absorpcijo v ko- sti, zato bomo imeli veli- ke težave s kalcinacijami in osteoporozo, čeprav bomo kalcij redno jema- li. Količina kadmija v laseh je tesno povezana s količino kadmija, ki se nahaja v ledvicah. Kad- mij je iz telesa zelo težko odstraniti, za to lahko človek potrebuje tudi več let. Kje najpogosteje najdemo kadmij? V cigaret- nem dimu, onesnaženi vodi, oceanskih ribah (tuna), kavi espresso, coca coli, rafinirani hrani in konzervansih, amalgamih, lakih in barvilih, izpušnih plinih, upepeljevalnikih idr. Simptomi, vezani na intoksikacijo s kadmijem, so: anemija, rak, ciroza jeter, težave s srcem in ožiljem, glavoboli, osteoporoza, težave v rasti, shizofrenija, težave z ledvicami, hiperaktivnost pri otrocih, diabetes, hipertenzija, upad libida, neplodnost, revma, arterioskleroza itd. Lahko povzroča hude zdravstvene težave, kot so srčni infarkt, rak, diabetes, zelo tesno je po- vezan s pomanjkanjem cinka v telesu. Po TKM so ledvice in srce tesno povezana orga- na, saj so ledvice tiste, ki srcu dovajajo energi- jo, ga hladijo, napajajo. Če so ledvice šibke, bo tudi srce šibko. Kadmij pa šibi prav ledvice, za- to je tudi tako nevaren. Pomembno je vedeti in pomembno je razumeti, da nikakor ni treba tok- sične kovine odstranje- vati iz telesa, ampak mo- ramo najprej telo okre- piti. Ravno ta teden je prišla do mene gospa, ki je prebrala članek o živem srebru in si je v lekarni kupila preparat, da bi živo srebro odstranila iz telesa. Ob pregledu sem videla, da ji priman- jkuje vitalne energije, kar mi je potrdila, saj se je počutila zelo utrujeno. Šibko telo ne bo zmoglo odstraniti toksične ko- vine iz telesa in noben prašek ne bo deloval! Telo je treba najprej okrepiti z ustrezno prehra- no in primerno probiotično kuro. Šele potem lahko začnemo telo prečiščevati. Če pa želimo čim prej začeti, nam bo v prime- ru kadmija v pomoč, da prenehamo z aktivnim in pasivnim kajenjem. Iščimo zdravje! www. saeka. si Spominska slovesnost v Škrbini 2014 “Ohranjanje spomina na padalce je naša dolžnost!” Škrbini na Krasu so se 17. leto zapored spomnili na pobite primorske padal- ce. Tako je bilo tudi letos, 11. no- vembra, ob 11. uri, ko se je množica Primorcev zbrala pred nekdanjo domačijo Miloša Ada- miča, enega izmed pobitih pa- dalcev. Prišli so tudi diplomatski predstavniki Velike Britanije ter dijaki šole za geometre iz Humi- na (Gemona) in iz Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devi- nu. Prvi pobudnik omenjene slove- snosti je bil angleški veteran in časnikar John Earle (1921– 2013), s katerim so od začetka sodelovali Adamičeva polbrat Stojan Fakin in polsestra Tatjana Fakin Jelaska, preživeli padalci, svojci pogrešanih, krajevna skupnost Škrbina in pa Ivo Jev- nikar, časnikar in publicist iz Trsta, ki je veliko raziskoval in objavljal tragične zgodbe naših rojakov – padalcev. Še danes so- deluje z Občino Komen pri pri- rejanju teh komemoracij. Tradicionalna slovesnost je po- svečena spominu na primorske vojake, ki so se kot italijanski voj- ni ujetniki v Afriki pridružili Ju- goslovanskemu gardnemu batal- jonu, v soglasju z njim pa nato prešli k Britancem, se tam izurili in se potem v letih 1943–1944 vrnili v domovino med partiza- ne kot gverilci, saboterji in radio- telegrafisti. Dvanajst izmed njih je med vojno oz. že po končani vojni izginilo v nepojasnjenih okoliščinah, bili so žrtve ideo- loške zaslepljenosti. Pobiti so bili V brez sojenja in brez kakršnihkolidokazov, niti danes ne vemo, kjeležijo njihovi posmrtni ostanki. Slovesnosti se prvič ni udeležil noben še živeči nekdanji pada- lec, saj je junija letos umrl Ciril Kobal, zadnji med njimi. Pred slovesnostjo je v žup- nijski cerkvi sv. Antona v Škrbini spominsko mašo za umrle padalce in vse za- molčane žrtve vojne daro- val Milan Pregelj, vojaški kurat Slovenske vojske. V nadaljevanju objavlja- mo slavnostni govor, ki ga je letos predstavila zgodo- vinarka in primorska roja- kinja Irena Uršič iz Muzeja za novejšo zgodovino Slo- venije. “Spoštovani župan, go- spod Marko Bandelli, spoštovani odpravnik po- slov na britanskem vele- poslaništvu gospod Chri- stopher Yvon, spoštovani nekdanji britanski velepo- slanik v Sloveniji gospod David Lloyd, dragi svojci padalcev in vsi navzoči. V čast mi je, da na dan spomina na pomorjene in padle padalce lahko spregovorim nekaj stav- kov. Po besedah Tineta Hribarja 'človeško zgodovino beležimo od takrat, ko nahajamo prve člo- veške grobove. Dokler ne odkri- jemo grobov, ne moremo reči, da je bil tu človek. In če imamo mrtve, grobov pa ne, ne more- mo reči, da je bil tu človek, mar- več je lomastilo nekaj nečlo- veškega'. Leta 1944, torej pred natanko 70 leti, so preminili prvi padalci. Najprej Radko Zuo- dar, ki se mu padalo ob spustu ni odprlo, nato sta padla Anton Galun in Viljem Štamol. Vsi trije so bili slovenski padalci ame- riških misij. V boju v partizan- skih vrstah je v okviru britan- skih misij prvi padel Valter Gor- janc, za njim sta v partizanih pa- dla še Andrej Škerjanc in Zvoni- mir Jelen. In isto leto je bil naj- verjetneje po nalogu OZNE likvidiran prvi padalec britanske misije, Milan Boštjančič, ki je de- loval med slovenskimi partizani v Istri. Leto 1944 je bilo tisto leto, ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 25. novembra, ob 14. uri. ko so komunistični voditelji vzpostavljali upravno, sodno in politično oblast in se pripravljali na povojni politični red. Eno ključnih mest je imela politična policija, tedaj OZNA, ki je bila komunistično orodje za obračunavanje z nasprotniki in je bila neposredno podrejena ju- goslovanskemu komunistične- mu vrhu. Za Boštjančičem so bili drug za drugim poslani v smrt Milan Golob, Ivan Volarič, v tej hiši rojen Miloš Adamič, Nikolaj Sever, Marjan Fegec, Zdravko Lenščak, Radoslav Semolič, Alojz Čer- nigoj, Josip Dolenc, Alojz Sivec in Franc Ilenič. To je kar po- lovica od vseh tistih slovenskih padalcev britanskih misij, ki so pristopili k parti- zanskim vrstam in so delovali med par- tizani, nad večino preživelimi pa se je izvajal pritisk. Večina jih je bila lik- vidirana po vojni, do konca leta 1945. Nihče nima groba. Nima, po enovitem predpisu, ki je veljal za t. i. narodne izda- jalce in ki ga lahko preberemo v izjem- no redkih ohranje- nih dokumentih, kakršen je na primer dopis Okrajnega Izvršnega NOO za Vipavsko z dne 15.12.1945, ohranjen v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, v katerem je jasno zapisano, da se mora 'za njimi zabrisati vsaka sled in spomin ter da se na ta način ohrani na- rodno čast na dostojni višini neokrnjeno'. Pred desetimi leti so se začela sistematična izkopa- vanja grobišč medvojno in po- vojno izvensodno pobitih, ki so v štirih letih s šeststotimi gro- bišči po vsej Sloveniji razkrila šokantno razsežnost komuni- stične revolucije, pri čemer je čuteč in razmišljujoč človek težko ostajal ravnodušen. Smo sposobni sprejeti v razmislek be- sede Jožeta Pučnika, da moramo spoštovati narodnoosvobodilni boj kot tak in zato obsoditi kola- boracijo, obenem pa obsoditi tu- di revolucijo in spoštovati, kot tak, odpor proti komunizmu? Marsikateri svojci izvensodno pobitih so po odkritju po- smrtnih ostankov izpovedovali olajšanje. Toda svojcem likvidi- ranih padalcev to ni bilo dano. Z likvidacijami padalcev so bili na najbolj okruten način iz- ničeni njihovi patriotski napori, z brisanjem sledi in spomina pa poteptano človeško dostojan- stvo. Če se samo v vojnih oko- liščinah zdi sprejemljivo obračunavanje med nasprotniki (na tem mestu pomislimo na Antona Božnarja, ki je deloval med slovenskimi četniki in so ga ubili partizani, na Ivana Parona, ki so ga ubili četniki, ter na Bo- jana Kolerja, ki je deloval med slovenskimi četniki in so ga ubili četniki, ker se je želel pridružiti partizanom), je toliko težje dou- meti obračunavanje v lastnih vrstah. Prizaneseno ni bilo niti Josipu Dolencu, ki je bil že pred- vojni komunist. Obračun s pa- dalci pod sumom vohunstva in špijonaže je vnebovpijoč. To so bili fantje, po večini Primorci, predani svojemu narodu in svoji zemlji, ki jo je dolga leta teptalo fašistično raznarodovanje. V pa- dalske vrste so prihajali s poita- lijančenimi imeni in poitali- jančenimi priimki, toda s slo- venskim srcem in slovensko dušo. Pod okriljem prof. Ivana Rudolfa, ki je v fantih poživljal narodno zavest, so na afriških tleh postali odločni in pogumni v sprejemanju zahtevnih nalog z enim in najvišjim združenim ciljem: v sodelovanju z zavezniki boriti se proti nacifašizmu, osvo- boditi domačo zemljo in prispe- vati k padcu rapalske meje in končni združitvi Primorske z matično domovino. Ciril Kobal, ki je kot zadnji padalec preminil junija letos, je v fotografskem al- bumu pod fotografijo fantov, zbirajočih se v taborišču El Ta- hag v Egiptu, decembra 1942 za- pisal: razpravljanje, načrti, sanje, veselje in nestrpno pričakovanje. Za božič 1942 je bil med tistimi tristotimi slovenskimi fanti, ki so prof. Ivanu Rudolfu v zahvalo podarili domoljubja polno spo- minsko knjigo v izraz hvaležno- sti in za katero je prispeval, za dvaindvajsetletnega fanta, gan- ljive sklepne verze: 'Danes gla- sno prisegamo, da slave smo si- novi mi, svečano vsi obljublja- mo, do smrti zvesti bomo nji'! Slovenski padalci, ki so se izurili v Palestini in v Egiptu, so bili iz- brani fantje: razgledani, zaneslji- vi, polni patriotizma, psihično trdni in fizično težko uklonljivi. Ko so bili v letih 1943 in 1944 z britanskimi misijami poslani v Jugoslavijo, večinoma na sloven- ska tla, so se na lastno željo vključevali v partizane, pri čemer jih Britanci niso ovirali, in želeli so se vključiti v komu- nistično partijo. Predstavljali so prvi stik britanskih misij s parti- zanskim gibanjem, vzpostavljali radijske zveze, zbirali podatke, izvajali sabotaže. Zaradi padal- cev je bila zavezniška pomoč od- porniškemu gibanju učinkovi- tejša in zaradi naporov padalcev je bila zmaga nad silami osi bliže. Z likvidiranimi padalci so delili podoben epilog tudi neka- teri drugi prekomorci, zlasti pri- padniki 5. prekomorske brigade, ki so brez sledu izginili z breme- nom oznake dotedanjih švab- skih vojakov. In ne nazadnje niti prekomorci kot celota, ki so v zadnjem letu in pol vojne močno okrepili partizansko gi- banje in prispevali k zlomu na- cističnih sil, niso bili deležni za- doščenja. Oblast jih je ignorirala 23 let po končani 2. svetovni voj- ni, pravice pa do leta 1990 priz- nala le četrtini vseh prosilcev. Ohranjanje spomina na padalce je naša dolžnost. Naša dolžnost pa mora biti tudi ne pozaba, pač pa odpuščanje tistim, ki so za lik- vidacije padalcev odgovorni. Na ta način in s spoštovanjem vred- not, ki so padalce združevale v zvestobi slovenstvu, bomo pri- spevali k svetlejši prihodnosti našega naroda. V imenu Muzeja novejše zgodo- vine Slovenije, ki se trudi ohran- jati spomin tudi na padalce, se zahvaljujem prizadevnim posa- meznikom, gospodu Ivu Jevni- karju, in žal že pokojnim Johnu Earlu, Bobu Planu in Cirilu Ko- balu. Hvala tudi vam za pozor- nost”. RP Irena Uršič med govorom (foto J. Šček) Z 11. strani Gregor Čušin ... re za simboličen pri- mer, ki se ga da upora- biti tako za krščanske osebnosti (stotnikov služabnik, slepec, Marija Magdalena, Av- guštin, Ignacij ali Frančišek) kot za današnji čas. Gregor Čušin, ki ni le član, temveč živi člen Cerkve, oče šestih otrok, mož “ene žene za zmeraj in verujoč v enega Boga za zmeraj”, je v slovenskem prostoru edinstven v obliki in sporočilih. S svojim življenjem dokazuje, da svetništvo ni za iz- brance, temveč je edina možna pot, pa čeprav skrita, vsakdan- ja, pač človeška. Tudi čudežev G je neskončno, ker je svet lep inljudje dobri. Samo z dvignjenoglavo je potrebno hoditi, ljubiti Boga in sebe zato, da lahko vzljubimo bližnjega. Za vero se Čušin bori vsak dan, ker pre- prosto in nedvoumno verjame. Zato je vselej “alergičen” na polovičarstvo, ki ga predstavlja predvsem vzgoja ponižnosti in pohlevnosti. Diktat “ljubi”! je potrebno zamenjati za iskreno, občuteno, doživeto in izpove- dano vero. Bog ni birokrat ali statistik, zato še zdaleč ni do- volj delati kljukice na naši življenjski tabeli. Zakramenti, molitvica, nasmešek na obrazu – odkljukano. Ne! Verjeti Bogu zahteva ponižnost in pre- pričanje v temeljne izpovedi, kot sta posmrtno življenje in Kristusovo vstajenje. Kmalu bo Božič, zato Čušin pravi: “Pom- nite: Jezus ni le figurica v jasli- cah, je živi Bog”. Če v našem vsakdanu zmagu- jejo vera, upanje, ljubezen in družina, postajamo sveti, pravi Gregor Čušin. Potrebno je pla- vati, zapustiti varnost čolna in sprejeti življenje v celoti, kot se nam daje. Vera Gregorja Čušina je torej osebna in na- vadna, tradicionalna. Ali, kakor pravi ena njegovih pesmi, “sva le jaz in ti, moj Bog”. Datum naslednjega srečanja v nizu Finžgarjevega doma in ce- loten program bo v medijih objavljen naknadno. Aktualno 27. novembra 2014 15 Lepa beseda lepo mesto najde Ostati človek red dnevi je prijatelj na so- cialni mreži napisal nekaj zelo lepega. Napisal je, da je že vesel, če med dnevom sreča vsaj enega prijaznega, nasmeja- nega človeka. Če izmenja le nekaj prijaznih besed. Pa še kako res je vse to. Kriza nas je nekako stisnila ob tla. Sicer je že v naši naravi, da prej vidimo in rešujemo lastne težave in probleme kot težave drugih. Taki smo, da ob srečanju s prijatel- jem na dolgo in široko razlagamo o vseh ne- srečah, ki so se nam zgodile in se nam do- gajajo v zadnjih urah, šele na koncu se spomnimo na tisti po- membni: in tebi, kako gre... Seveda odgovor po navadi preslišimo, ker imamo na jeziku že pozdrav in ker se nam sedaj, ko naj bi poslušali sočloveka, hu- do mudi. Sebičnost nam je neka- ko prirojena, kaj hočemo. Gospodarska kriza je vsakodnev- no slabo voljo še povečala. Pri ne- katerih do te mere, da so se zavili v molk, pri drugih pa tako, da se stalno pritožujemo. Uporabljam prvo osebo, ker mislim, da v to skupino spadam tudi sama. Sicer je enim že prirojeno, da se veliko raje pritožujejo kot drugi. Slovenci so po naravi taki, da svo- je težave najraje skrivajo. Morda iz ponosa, morda, ker se sramu- jejo. Najverjetneje, govorim iz iz- kušenj, ker se bojijo privoščljivo- sti. Glede tega in glede še mar- sičesa sem veliko bolj podobna Italijanom. Imam pač to napako, P da se pritožujem, ko kaj ni v redu.Tak značaj imam, da drugim po-vem, kaj me teži, potem mi je pač lažje in tudi sama drugače gle- dam na težave. No, da ne bom opisovala samo svojih negativnih plati, rada tudi poslušam in pri- sluhnem tujim problemom, saj smo pravzaprav zato tu, da po- slušamo in si pomagamo. V resnici smo ljudje še najbolj po- dobni volkovom. Morda zaradi tega, ker tudi mi živimo v krdelu, ker tudi mi imamo svoje vodje in ker smo, podobno kot volkovi, vsak dan na lovu za plenom ozi- roma zaslužkom. Pred petimi le- ti..., da pet let je že minilo, ali celo nekaj več, odkar so nam po me- dijih naznanili, da smo v krizi in nas začeli nato obirati z davki in podražitvami. No, pred petimi le- ti sem večkrat opazovala, kako ljudje radi poklepetajo z Afričani, ki pred veleblagovnicami proda- jajo najrazličnejšo, po večini ne- potrebno in odvečno šaro. Na- jlepše je bilo v Sesljanu, pred mar- ketom Conad, kjer je bila že na- vada, da je vsakdo simpatičnemu Afričanu z denarnicami, ogrlica- mi in vžigalniki primaknil evro, ki ga je sicer prej uporabil za na- jem nakupovalnega vozička. In vsi so lepo kramljali in temnopol- tega prodajalca spraševali, kako mu gre. Nekako tako kot sit trop volkov, ki je pravkar ujel plen. Živali se zadovoljne predajajo soncu, lenarjenju in družabnemu življenju. Sedaj ni več tako. Z davki so uda- rili po nas z vseh strani, socialne pomoči je vse manj, veliko je Ita- lijanov, predvsem starejših, ki ne vedo, kako preživeti. In seveda, človek si ne more kaj, da ne izreče par krepkih, ko gre jezen in za- grenjen po mestu in videva šte- vilne temno- polte prisel- jence, ki lepo sedijo na klopcah in buljijo v ta- blične računalnike in mobilne te- lefone. Od kod vse to, ko moramo mi vsak dan bolj zategovati pas? No, in ker smo navadni ljud- je in ne svetniki, smo seveda vsak dan bolj jezni, saj se nam zdi, da se zanje pomoč najde, za nas, no, za tiste izmed nas, ki bi jo potre- bovali, se pravi za bolne in osta- rele, pa je je vse manj. In njih, tuj- cev, na naših ulicah je vse več. V stiski pač postajamo hudobni, privoščljivi, jezni in neprijazni do sočloveka. In nasmehov ter lepih besed je vse manj, ker jih še zase nimamo. Pred dnevi pa me je ganilo, koli- ko prijaznosti in požrtvovalnosti zmorejo nekateri. Kljub krizi. In kljub temu da jim ni lahko. Naša mama je že nekaj časa v do- mu za ostarele in končno sem se odločila, da izpraznim stanovan- je in vrnem ključe zavodu ATER. Saj nama je z možem še tako težko, zakaj bi plačevala še na- jemnino praznega stanovanja. Poklicala sem na pristojni urad pri Sv. Ivanu in prišla v stik z Va- lentino. Ta mi je pojasnila, da je treba za oddajo ključev izpolniti kar nekaj dokumentov. Seveda sem se takoj pritožila, da živim v okolici Čedada, da nimam časa, da je Trst daleč, in vse to. Uslužbenka, Valentina, ni rekla, kot sem morda pričakovala, da je to ne zanima in da je praksa ena- ka za vse. Razumela me je in mi ponudila, da pošlje dokumente po mailu, jaz pa jih izpolnim, podpišem in poskeniram nazaj. Vesela sem bila, a vseeno sem tečnarila, ker bi morala ključe vrniti osebno. Da je daleč, da mi je težko in seveda, da imajo ne- mogoč urnik, samo dvakrat te- densko po dve uri. Valentina je bila še vedno prijazna in mi po- vedala, da ji je žal in da me razu- me. Potem je za trenutek po- molčala, nazadnje pa še sama priznala svoje težave. Če je že nam, strankam, težko, da so uradi odprti samo dvakrat na teden, je zanjo to še posebno žalostno. Plačujejo jo po zelo neugodni de- lovni pogodbi, in to samo za štiri ure tedensko. Žalostno je pripom- nila, da je do nje ta urnik še veliko bolj neprijazen kot do nas. Z družino komaj shajajo. Plača ne zadošča niti za osnovne potrebe. Težko mi je, povem ji, da mi je žal, a vem, da so to le besede. Be- sede, ki ne pomagajo. Valentina se je takoj vrnila k mojemu sta- novanju in papirjem, že se je pri- jazno smejala po telefonu. In raz- mišljala, kako bi uredila, da bi bi- lo meni najlažje. Prijazna je, na roko mi gre, pomaga mi, kolikor more. Taki ljudje ti polepšajo dan. Ko odložim slušalko, si ne mo- rem kaj, da ne bi razmišljala o de- kletu, ki mi je prikrajšala kar ne- kaj poti s svojo prijaznostjo in ustrežljivostjo. To so ljudje z veli- ko začetnico. Ljudje, ki ne delajo samo za tisto kuverto z denarjem, za tisto nakazilo ob koncu mese- ca. To so ljudje, ki delajo in živijo s srcem. In ravno tem ljudem se moramo zahvaliti, da smo tu, kljub krizi. Zaradi njihove požrtvovalnosti gre država na- prej, kljub nesposobnim politi- kom, kljub vsesplošnemu pesi- mizmu, kljub multinacionalkam in bankam, ki nas požirajo. Z na- smehom in dobro voljo človek premaga marsikaj. V najhujših trenutkih nas lahko namreč rešita le sloga in medsebojna po- moč, ne pa divji zakoni volčjega krdela. In nihče nas ne bo strl, do- kler bo človek ostal človeku člo- vek. Suzi Pertot Kmalu bodo nagrajeni najboljši v l. 2014 Brezmejni Naš športnik in novost - Zlati let red nekaj tedni smo na teh stolpcih pisali o nagradi Šport in šola, obdobje ob praznikih in novem letu, ki je pred nami, pa je sploh čas pode- litve številnih priznanj. Tako bo- do v ponedeljek, 29. decembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž medijske hiše iz brezmejne Pri- morske organizirale prireditev Naš športnik. Po treh desetletjih ločenih odlikovanj za zamejstvo in Primorce je bila lani razglasi- tev v Sežani prvič enotna, dva- najsterica športnih novinarjev Primorskega dnevnika, sloven- skega novinarskega uredništva RAI, spletnega portala Slosport, Primorskih novic, Radia in Tele- vizije Koper se že sestaja, da bi skupaj izbrali najuspešnejše po- sameznice, posameznike in eki- pe v sončnem letu 2014. Lani so P bili najboljši gorska kolesarkaTanja Žakelj, jadralec Vasilij Žbo-gar in nogometaši Luke Koper, od zamejskih športnikov pa so se med ugledne nominirance pre- bili Tea Ugrin (skupno četrta), Sofia Carciotti in Loris Mania' (oba peta) ter odbojkarji Sloge Tabor, ki so med moštvi zasedli četrto mesto. Prav kmalu bo to- rej znano, kakšen bo letošnji raz- plet, ki ga bodo razkrili med ne- posredno oddajo po valovih Ra- dia Trst A in Radia Koper. Sredi prejšnjega tedna pa sta Pri- morski dnevnik in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji predstavila novosti okoli podelitve oskarjev zamejskega športa, ki jih že od leta 2002 vročajo v januarju najboljšim slovenskim športnikom v Italiji v treh najbolj razširjenih pano- gah, košarki, nogometu in od- bojki. Po novem se nagrada ime- nuje Zlati let, na tiskovni konfe- renci pa so predočili spremem- be, ki so sicer bolj oblikovne kot vsebinske narave. Podelitev bo v četrtek, 29. januarja 2015. Ker je prireditev prerasla začetne okvi- re in je bilo dosedanje prizorišče podelitve v razstavni dvorani Za- družne kraške banke na Opčinah v zadnjih izdajah že pretesno, iščejo večjo dvorano. Na tržaškem sedežu ZSŠDI, ki je partner Primorskega dnevnika pri uresničevanju projekta, so predstavili nove diplome in ma- skoto. Nova podoba nagrade je delo tržaškega Studia Sintesi An- dreja Pisanija. Špor- tno uredništvo dnev- nika pa je seveda tudi tokrat angažiralo sku- pino panožnih stro- kovnjakov, ki glasuje- jo za posamezne špor- te. Lanski dobitniki med člani so bili odbojkar- ja Vera Balzano in Ambrož Peterlin, košarkar Peter Franco in nogometaš Edvin Carli. Tako kot lani pa bodo spet podelili tu- di mladinske oskarje – oziroma Zlati let, priznanje nezamejcu, nagrado za mednarodni do- sežek, odlikovanje mladim upom tudi iz ostalih športov in priznanja trenerjem in športnim delavcem za življenjsko delo. Tu- di novo, razširjeno izvedbo po- delitve bo vodil preverjeni par Evgen Ban – Marko Sancin, ta pa bo s sestro Valentino tudi vodi- telj prireditve Naš športnik v Go- rici. HC orda tudi zaradi prolo- ga, ki ga je odločno s primerno “odtujitveno oddaljenostjo” in z ironičnim priz- vokom imenitno interpretirala igralka Arna Hadžialjević, članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ko je publiko z bo- dičasto ironijo opozarjala, da je vsebina, ki si jo bodo ogledali, povsem pravljična, čeprav se jim bo morda zdela zelo znana in se bo asociacija z realnimi dogodki kar sama vsilje- vala, se je predstava Zmaj (Drakon, 1944) ruskega dramatika, pesnika, pisa- telja, filozofa in igralca Jevgenija Lvoviča Švarca (1896-1958) prikazala kot jasna zrcalna podoba da- našnje situacije v Sloveni- ji. Tiste situacije, ki odse- va družbeno stanje že vse od osamosvojitve, ko se je naša domovina rešila spon komunističnega režima, a se jih še zmeraj ni otresla. V dvajsetih letih se Slo- venci še zmeraj kot v usodo vdani ljudje soočajo z raznovrstnimi “ti- rani”, ki so se v “lažni” parlamen- tarni demokraciji, vladne stolčke katere velikokrat še zmeraj zaseda- jo “jugonostalgiki”, od demokra- tičnega vzora zahodnih vlad in za- hodnega kapitalizma navzeli le hlastanja po čim večjem lastnem kopičenju kapitala na škodo pre- prostih ljudi in celotne države. Pre- mierna uprizoritev Švarčeve pra- vljične satire Zmaj je v četrtek, 13. novembra 2014, na velikem odru SNG Nova Gorica v prepredenosti fantastičnega in resničnega izzve- nela kot ostro bodeča kritika na račun “vladajočega sloja”, pa tudi samih državljanov, ki nemočno gledajo, kako se njihova domovi- na sesuva v prah, ne da bi kaj bolj konkretnega storili zanjo in se že vendar dodobra streznili. Tako ne- bogljeni, zaslepljeni, s ponižno upognjenimi hrbti so namreč meščani, ki jim trinoško vlada tro- glavi zmaj. Od njih vsako leto terja žrtev, mlado dekle; ta krvni davek sprejemajo kot nujno zlo za miren potek življenja. Zmaj v tekočem, sodobnem prevodu Alje Tkačeve v priredbi in učinkoviti dramaturgiji Željke Udovičić Pleština in proni- cljivo dinamični ter z družbeno kritiko odkrito prežeti režiji Sara- jevčana Dina Mustafića, drugič go- sta v Novi Gorici (prvič je v SNG režiral l. 2008 igro V vlogi žrtve, delo sodobnih ruskih avtorjev bra- tov Presnjakov), se izriše kot neiz- M prosna satira na račun razno-vrstnih totalitarizmov (več časa jebila ta drama v Sovjetski zvezi pre- povedana, “saj so oblasti v njej pre- poznale subverzivne, protidržavne in protistalinistične elemente”, kot pravi režiser Mustafić v inter- vjuju, objavljenem v gledališkem listu), pa tudi ljudi, ki topo in apa- tično prenašajo vsakovrstne –izme in se kot bedaki sukajo, kot veter veje. Ko prehajajo iz ene politične situacije v drugo, se sploh ne za- vedajo, da se zanje pravzaprav nič ne menjuje, saj se tudi njihov rešitelj, potujoči vitez Lancelot, ki ubije zmaja, izkaže za ravno takega hlastača po oblasti in ravno takega pohotneža kot zmaj: tudi njemu se zdi, da mu pritiče najlepše dekle v deželi oz. pravica pograbiti v svo- jo korist vse, kar je najboljšega. Ta- ko se v mestu spremenijo oblika vladanja in navade, a bistvo ostaja isto. Zunanje spremembe zelo po- vedno in izrazito prikazujejo ko- stumi Lea Kulaša, ki so pod zmaje- vim vladanjem nekakšne unifor- me v anonimnih sivih barvah, po- tem pa se odenejo v pisano barvno živahnost, a ljudje v njih se prav nič ne spremenijo. Režiser Musta- fić, ki je na oder postavil že nad 50 klasičnih in sodobnih besedil in ga je močno zaznamovala vojna izkušnja v devetdesetih letih, je predstavi dal čvrst ritem in vanjo vpletel priostrene kritične puščice, pri tem pa ji vseeno vseskozi pustil pravljični nadih, ki gledalca raz- bremenjuje realne tematske teže, ki jo zastira metafora. V njem sicer ne prižge upanja, da se bo kdaj kaj spremenilo. V popolnem sozvočju z režijskim dinamičnim vodenjem si je sceno- graf Dragutin Broz omislil vrsto premičnih vrat, ki spreminjajo svoja mesta ob menjavi prizorov in situacij. Velik ovinkast privzdi- gnjen izsek ceste s projekcijo nočnega prizora drvenja avtomo- bilov z žarometi po njej ustvarja posebno ozračje, kot tudi zvočni efekti Vladimirja Hmeljaka, še posebno učin- koviti ob prihodih in odho- dih zmaja, ki ga je v pravi “vzvišeni” trinoški drži poo- sebil Radoš Bolčina, v elegan- tnem belem kostumu. Kristi- jan Guček je najprej kot v ideale zazrt in v rešitev prebivalcev zave- rovan osvoboditelj-junak, potem pa v gospodovalni drži “oblastni- ka” s svojo novo vizijo vladanja spet izkazal svojo močno igralsko izraznost. Ana Facchini je odigrala Elzo, dekle, ki ji je usoda namenila vlogo žrtve. Iztok Mlakar je njen oče Šarleman, ki ne vidi izhoda iz dane situacije. Zvitega župana, ki se zmagovito, občasno pod “krin- ko norosti”, obrača po vetru, je s posebno dinamičnim zagonom podal gost Gojmir Lešnjak Gojc. Njegov sin, ki stopa po očetovih stopinjah in ga skuša še prekašati, je bil mlad gostujoči igralec Nejc Cijan Garlatti, ki je igralsko žilico odkril pri Amaterskem mladinskem odru pod men- torskim vodstvom Emila Aberška in je kot ljubiteljski gledališki navdušenec nekaj vlog izoblikoval tudi v dram- skem odseku PD Štandrež. Tokrat mu je bila dodeljena prva zahtevnejša vloga v poklic- nem gledališču. Skupino vaščanov so prepričljivo ustvarili Milan Vo- dopivec kot mojster, Medea Novak in gostja Andrijana Boškoska Batič, kot prva in druga Elzina prijatelji- ca, Jože Hrovat kot meščan, Arna Hadžialjević kot meščanka, in gost Andrej Zalesjak kot deček, ki skuša odraslim odpreti oči. Zalesjak je že nekajkrat presenetil s svojimi po- srečeno izdelanimi drobnimi vlo- gami. Posebno omembo si za- služita gost Matija Rupel za pristno čisto po mačje odigrano vlogo za- pečnatega mačka, ki ve marsikaj, in Blaž Valič kot robat raznašalec in kot osel, mnogo pametnejši od vseh meščanov. Igralci so ustvarili uigrano skupinsko igro z večkrat groteskno karakterizacijo likov, ki so jo še posebej poudarjale maske “svinjskih rilcev” v zelo učinkoviti izdelavi Branka Drekonje in Vasje Kokelja. Dobro je svoje delo napra- vila tudi oblikovalka maske Ana Lazovski. Lektorsko nalogo je kot vselej dovršeno opravil Srečko Fišer. Koreografinja Irma Omerzo je igralce kar pošteno “namučila”, da so njihovi koreografski gibi uje- li hiter ritem, ki je označeval splošno podobo satirične predsta- ve, ki je strašljiva v svoji sporočil- nosti, kljub smešnim niansam, ovitim v pravljično - fantastično tančico. Junakov ni več, da bi nas reševali, sami se moramo boriti proti zma- jem, ki jih nosimo v sebi. IK SNG Nova Gorica / Premiera: Zmaj Vseobsegajoči zmajevi kremplji ob splošni apatiji