T ^ «t . f r: List m v lecaj LI. I k Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki pošti za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Qa vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 24. februvarija 1893 Politiški oddelek. 'i p '•p kake točke da ozirati se na želj lada obetala vsaj naredbenim potom ali recimo na narodno čuvstvo slo- 0 . Nova večina IV. / fetranke so sicer zavrgle vladni program, ali s tem vanskega prebivalstva. Iz povedanega naj pa še nikdo ne sklepa, da morda mi odobrujemo sedanji šolski zakon in smo proti njegovi spremembi. Mi sami priznavamo, da je potrebna pre- memba in to pa zaradi tega, ker se da izvajati tudi jako pa ta program nikakor še ni odstranjen. Iz raznih izjav liberalno v slabem smislu te besede Dobro bi bilo gospodov ministrov pri budgetni debati lahko posnamemo ? da bode vladi vedno za nekako vodilo. Ravno adi se v zakonu samem dala boljša jamstva za versko m tega vzgoj o da ne bilo vse tako odvisno pa naša dolžnost, da nekoliko spregovorimo o njem. vlade in njenih da Nemške konservativce je posebno razdražila točka ganov Mi smo od dobre volje konstatovali, da je se odloži vsako legislati šolskega zakona preminjanje državnega vlada obljubila nemškim konservativcem, kolikor je mogla pi Njih vladnim programom se ) dalili niti za las, kakor Razmere obstoječih razmerah. Konservativci to tudi sami dobr olja je nam lahko umljiva. rski šoli nismo v resnici od- dalje iti ne more, ker dobr vedo da vlada se lej ^ 9 tudi približali nismo, mentu. Toda stvar poznajo razmere v parla ima drugo politično stran Glavna sko šolo v našem parlamentu so take, da ni misliti na točka njih politike je verska šola. Pri njih bi že tudi naj jo vlada tudi pospeševala Poleg tega je pa vlada obljubila da se bode pri svojih na- edbah ozirala na versko čuvstvo prebivalstva. Kaceg pomena je ta obljuba, raz videlo se je posebno levičarjev pri dosti od njih programa ne ostalo, ko bi popustili versko Narodnega vprašanja pri njih ni, s svojimi socijal- si pa dosedaj konservativci pri prebi- šolo budgetni debati Iz vseh je : govorov odmevala nimi reformami valstvu nikakor še niso pridobili posebnega zaupanja bojazen, da se bode z vladnimi edbami uničil libe alni duh šolskih zakonov je pa tudi res časih več od v kakor öd zakona Moč zjedinjenih kristijanov na Dunaji je v njih socijalnem programu, o nemških konservativcih pa tega trditi ne o se opira njih Od izvajanja kacega zakona moremo. Verska šola je točka, na kater samega. Posebno to velja o sedanjem šolskem zakonu, njih težnje po verski šoli zaupanje pri narodu. Ce jim je vlada sedaj tako odkrito dolgo ko smo čitali v nekem dunajskem .konserva- nemilo dirnilo. Pomisliti je nila, treba gotovo jih je to kaj da stališče konser tivnem listu, kaj se vse da iz sedanjih šolskih zakonov v skem oziru dobrega ajati Mej drugim se je tudi navajalo, da bi vsled nekih določeb sedanje skega zakona se tudi otroci morali v šolah šol azdeliti po vativnih poslancev ni tako trdno, kakor si mnogi mislijo. številu članov kacega Razmer ne smemo soditi katoliškega političnega društva po mnogih krajih že konservativci imajo nevarne oizpovedanjih. Ko smo vse to čitali, mislili smo si, nasprotnike. Židovski liberalci jim niso nevarni, ali ne cemu je bilo pač treba Liechtensteinovega predloga Glede na versko šolo je vlada, če je- verjeti njenim in pa kristijanski socijalisti varne jim postajajo druge stranke, kakor Lienbacherjeva besedam, konservativcem toliko obljubila, kolikor ^ je m mogoče pri sedanjih razmerah. Mi Slovenci bi bili za- državnem zboru kristi- dovoljn toliko šolskem da nam v narodnem oziru pripr vlada janski stopajo, boj, ki storiti, kolikor obeta 4 • konservativcem v socijalisti in konservativci navadno vzajemno po-ali v resnici je pa mej tema strankama že hud se je videl že v odsekih linškega katoliškega sko- shoda. Lienbacher je pa v solnograškem deželnem zboru Ali zastonj bi pa iskali: v vladnem programu že pripravil konservativce ob večino. Poleg tega se pa • • 6» r T r. o pojavljajo razne kmetske stranke ki sedaj še niso tako Politični pregled. nevarne, ali vendar se ne ve, če ne pridejo kedaj do Stremayrjev ukaz Predsedaik" najvišjemu sodi večje veljave. Mej konservativci samimi je več frakcij, stremayr je, kakor zaano, zaukazal, da mora to sodišče raz- pojavlja se mej njimi stranka, ki ni zadovoljna s pošto- pravljati stvari panjem stranka sedanjih ki zmernih državnozbornih zastopnikov, akti poprej morajo pr^^ložiti v nemščino v nemščini in se zatorej vsi nenemški Ta ukaz je vzbudil v versko-političnem oziru to, kar je v narodnem in državnopravnem oziru mladočeška na Češkem. Čehi in Poljaki veliko nevoljo, ki je tem večja, ker je mej predsednik Zaradi te »azburjenosti se je dotičnem ukazu imenoval nenemške jezike „tuje išjemu sodišču zdelo potrebno Vse te stranke utegnejo porabiti nevspehe sedanjih kon- nekoliko odjenjati. Pri neki obra\ se je že po tem ukazu vativnih državnozborskih zastopnikov. Tak nevspeh je čitala razsodba nižj odi v Zagota pa vsekako to če lada zdaj kar avnost izreče se za pa ta ukaz sploh ne ker pa, da tu d i proti premembi državnih šolskih zakonov. Res je to mor ali udarec, ker faktično stvarij nič ne premeni, pri Mladočehi Dr nasprotniki bodo znali ta udarec dobro porabiti volitvah. Lahko bodo kazali na to izjavo v dokaz, malo vlada sedanje konservativne poslance pošteva kako . da notranji uradni jezik poljski . Herold je v Rišanu govoril o političnem položaju. Izrekel se je, da bodo Mladočehi tako dojgo pobijali sedanji vladni sistem, da ga vržejo in dosežejo češko držav prav Za skup delovanje z moravskimi Čehi ker ti podpirajo sedanjo vlado se upa kar tako nost odkloniti njih želje. Da vlada veleposestniki pa on ni, bi Mladočehi hitro kaj dosegli, dr. Herold Da ni tako odločno povedala svoje misli, temveč jo malo je rekel da treba potrplj ker elike stv obetal, temveč ari se hitro ne ila v kake neodločne fraze pa se konservativci dosežno Hohenwart v poljskem klubu Vodj konserva bili ložje zadovoljili ž njenim programom. Tako pa jim ni druzega kazalo, kakor odločno se ti v grof Hohenwart ebno poljski klub se zahvalit za častitanje k njegovi sedemdesetletnici. Pri tem je pa obrnil izreči proti vladnemu programu dobro. Sedaj so pripravljeni Za nas Slovence je to konservativci z nami soli- se do Polakov, da bi še nadalje podpirali konservativni klub Poljaki Hohenwarta dušeno prej mu tudi podporo obetali darno postopati. Da je pa vlada jih zadovoljila, pa Bog kako bi bilo. Mej konservativci jih je jako mnogo, # ki so že bili nas pripravljeni pustiti na. cedilu. To vemo Hohenwartov klub Mladočehi Hohenwartov ve zrekel mladočeškemu svoje obžalovanje zaradi smrti najstarejšega mladočeškega poslanca dr. Trojana, kajti klub je pismeno IZ precej gotovega vira, in tudi konservativni slovenski ž njim niso zgubili le češki poslanci zvestega tovariš državni poslanci tega ne morejo tajiti ako hočejo biti jednega najplemenitejših mož domovina strani) so došle Mladočehom podobne izj temveč Pa tudi od druzih Pokojni dr. Trojan Zaradi tega se pa mi nikakor ne strinjamo odkritosrčni. z onim listom, ki je že izvajal iz tega, da so se nemški konservativci solidarno z nami, da moramo ž njimi je bil nami občno spoštovan zaradi svoje znacajnosti ekli oaarlj s ti Skoro vse doko življ deloval v m ti. hoditi po drni in strni, ker tako moremo priti do nemški konser- Že pred 1848. letom' si je prizadeval, da pridobi češeini pra Ijenju V tem burnem letu se je udeleževa 1860. leta sem je pa vedno v po vice v nem narodnega gibanj in od stavodaj narodnih pravic. Vprašati moramo, bi vativci bili z nami solidarni, ko bi jim vlada bila versko novejše 1 zastopih. ške zgodov Ž govim imenom združen velik del šolo obljubila proti temu, da prepuste nas Slovence po Dolenjeavstrijski deželni zbor sedaj zboruje. V njem nemcevanju če ne, potem solidarnosti s konserva- tivci nemškimi ne smemo toliko važnosti pripisovati. so hude debate zaradi premembe dunajskega občinske Ker liberalci prev reda brezozi hajati k seji dunajskega mestnega zastopa postopajo, manjsma nece pri- vsled tega ni da bi zahtevali, da naj naši poslanci ž njimi brezpogojno sklepčen ker mora za sklepčnost biti navzočih dve tretj hodij Ä se vezejo. Mi sicer nismo proti zvezi z nem škimi konservativci in smo jo že celo zagovarjali ali odločno pa ugovarjamo temu da bi naši poslanci morali ostati še njimi v zvezi. ko bi se nam v odnem odbornikov. Posli mestnega zastopa se vsled tega reševati ne morejo. Liberalna stranka je torej sprožila v dolenjeavstrijskem deželnem zboru mistl, da naj se dunajski občinski red tako da bode za sklepčnost zadoščala prisotnost polovice premeni, mestnih zastopnikov rotisemitje se pa z vso silo upirajo oziru ponudile ugodnejše avnejše zveze in bi bilo taki premembi po drugi poti več upanja, da pridemo do narodnih pravic, ravno tako kakor bi konservativni Nemci tudi nas za- Petdesetletnica papeževega škofovanja pr se je po vsem katoliškem svetu prav pustili, ko bi brez nas upali priti do verske šole. Sedaj je pa seveda potrebno, da naši poslanci ostanejo v dosedanji zvezi, ker je za nas vsekako najugodnejša. Politične razmere sedaj silijo nas pa tudi nemške konservativce, da vkupno sodelujemo. bila je na predvečer papež sv. mašo, pri navdušeno pozdravili blagoslov z močnim etlj esno. V Rimu samem lavnostni dan imel je kateri je bilo 60.000 ljudij. ki so- ga Papež ki je bil trden videti dal je glasom. Čestitk prejel je papež nebroj Mej drugimi so mu brzoj čestitali tudi ruski car, knez Kadar se pa razmere nogorski, švicarski zvezni svet in pa minister notranjih premene bode pa pač modrost naših državnozborskih zastopnikov odločila, katera pot je za nas bolja, ker zaupamo v njih slovensko domoljubje, da se ne bodo dali « zapeljati na kaka napačna pota. stvarij. V imenu ruskega carja izročil je papežu še posebej Izvoljskij lastnoročno carjevo pismo z darilom Italija Poslanec Zerbi ki j bil nje gotov pri rimskih bankah je v ječi umrl o še mnogo drugih podkupljencev. zapleten v slepa-tem rešenih je bi bili sicer po Zerbi ju gotov pred sodiščem adeni Bolgarija Bolgarski odbor v Rumuniji izdal je na vse v tujini živeče Bolg ire poziv, ki gre na to spomin princ Ferdinandove zaroke nabere pet milijoi da se v frankov (i 4 in se s tem denarjem ustanovi v Sofiji bolgarsko vseučilišče, zemeljskem prostoru. Njegovo kolo ima 1 meter v pre iz česar bi Evropa uvidela, da je vsak Bolgar vnet za princa Ferdinanda. Rusija, Po nekem poročilu iz Petrograda javilo se je menda emirju iz Bohare — emir bival je kakor znano zadnji čas v Petrogradu in je bil na ruskem dvoru jako vsprejet — da mu ni dovoljeno več vrniti se v Boharo in srčno meru. Na stropu podzemeljskega prostora so pritrjene plehnate cevi, ki so s posamičnimi mašinami v zvezi s pomočjo primernih lijakov, a konečno se zbirajo vse v požiralniku. Ekshaustor napravi tolik zračni tok, da odpelje ves prah in vse žaganje od delavca, ob jednem pa m da se mu je kot stanovišce odkazal Krim. Kot odškodnino za to da mu Rusija pet milijonov rubljev in letno penzijo 100.000 rubljev. Po tem poročilu bi bila Rusija sklenila Boharo v svojo upravo prevzeti. To poročilo se pa nekaterim ne zdi verojetno, posebno, ker se je diplomatični ruski agent v Bohari od velikega, zvrnenega in odprtega otlega stožca, ki ima nese povžito žaganje in oblanice v 50 centimetrov široke pocinkane plehnate cevi, ležeče pod streho fabrike zbirajoče se v zbiralniku ali cikloni. Ta aparat sestoji izjavil, da bi Rusija od te dežele, ako jo prevzame v svojo na vrhu 2 i upravo, stroškov. ne bi imela nobenega dobička, temveč 9 trn. .veliko 10 metra v premeru, a visok je Car je izdal ukaz, po katerem je mesti z imenom Zbit je od metre. pocinkanega železnega pleha in ima v sredi nekako polžasto zavito pripravo. Žaganje pride po ome- dve nekdaj slovanski,, a zdaj ponemčeni mesti hoče ruska vlada "jenih ceveh na vrhu v ciklono, potem pa pada po polžu Dorpat in ^Dünaburg pr^meniti v ,Jurjev" in „Dvinsk Te zopet poslovaniti. Srbija. vedno globokeje, dokler ne pride skozi spodnjo odptino Radikalci dobili so baje iz Rusij večje \ ciklone v posebno kamro za žaganje in oblanice, ki leži ote denarja v volilske namene. Denar poslali so ruski za- va. Ker baje ruska vlada o teh pošiljatvah sebniki in druš Sodi neposredno pred ognjiščem kotlovin. vdelana steklena šipa, skozi katero glavni cevi je ničesar ni vedela, namerava sedaj vso stvar preiskati. — se, da bodo pri prihodnjih volitvah v skupščino liberalci zma gali s 86, naprednjaki s 14 do 16 in po tem takem radi- POsrka ta naprava. se tok žaganja m trsk jako lepo opazuje. Vse manjše odpadke tako točno zvečer skorej ni treba pometati da kalci s 40 kandidati delarnice. Anglija Gladstonej homerula sprejela se je v noči. V prvem branji. Drugo branje homerule bo po Veliki parlamentaričnih krogih se sploh sodi, da bode vlada prodrla s homerulo. Dobro je to, da Irci sami v celoti odobravajo Ako vzamemo vse dobičke v poštev, ki jih daje ava — in med temi je pač v prvi vrsti opisana naprava — humanitarni njen vspeh potem moramo pač želeti t da predlogo in da so za premembe posameznostij bi sejo poprijele vse večje delarnice, ki delajo z mašinami. Na Slovenskem imamo tudi veliko lesno delarnico I«« I Obrtnija. ki se odlikuje s svojimi pripravami za požiranje prahu in žaganja. Ranjki in nepozabni Fr. Kotnik je v svoji parketni tovarni na Verdu pri Vrhniki uže pred leti vpeljal jako bistroumne in izvrstne požiralne priprave, ki popolnoma dosegajo svoj namen in pač ne zastajajo z opisanimi naredbami berolinske tvrdke, če-tudi jih morebiti f lesnih delarnicah je lesni prah jako neprijeten, l^-ta presega po razsežnosti in širši podlagi, kar pa ima a žalibog stalen gost. Posebno tam, kjer se ima opraviti vzroke v drugačnih namenih dotične tvrdke. Čiščenje zraka in odpeljava prahu iz lesnih delarnic. z mašinami, ki zelo hitro dele les na manjše kose, so delavci tako obdani od prahu, da je to njihovemu zdravju v resno kvar. Zato pa je vsakemu lastniku večjih lesnih delarnic toplo priporočati, da v interesu svojih delavcev, a isto tako v interesu svojega podjetja skrbi za čisti zrak in za odpeljavo prahu iz delarnice. V raznih tovarnah in 4 Obrtnijske raznoterost i, železna industrija na Kineškem. Čeravno Kinezi v obče povsodi zapirajo vrata evropskim šegam m podjetjem, vendar tam pa tam radi posnemajo naše iznajdbe, osobito pa tedaj, kedar so jim v korist. Tako so v novejšem času jeli graditi plavže in lijarnice prav po evropskem načinu, v večjih delarnicah imajo že priprave te vrste; nekatere so katerih izdelujejo topove, puške in revolverje. Novi plavži se zastarele in pomanjkljive, druge boljše in vsak napredek v tem oziru pozdravljamo primernejše. nahajajo v bližini mesta Han-Kov, kjer so tudi bogata pre- s pravim veseljem in ga radi zabeležimo svojim bralcem. Strokovni listi pišejo v novejšem času o vzorni napravi berolinske mogova ležišča in železni rudniki. V izdelovanji točnih pušk so si pridobili Kinezi ogromno spretnost, ter skorej prekosili svoje mojstre. V tovarne pa ne puste nobenega Evropejca. Rumeno med (mesing) osnažiš najbolje. ako JO lesne tovarne A. Kösela, ki je očiščenje zraka v tovarni zdrgneš z olivnim oljem in z angleškim rudečilom (Englisch-dovedla do najpopolnejše stopinje in ki mora vsakemu I^^th), potem pa z milnato vodo spereš. Uporaba kislin in podjetju biti pravi vzor resne skrbi za delavce in njihov drugih jedkih sredstev ni nikakor priporočila vredna. blag tej tovar stoj in teče dokaj strojev 2a ob delovanje profiliranj lesa itd stroji za oblanje, za fr katere goni velik parn ža stroj Zaradi Kmetijstvo. varnosti delavcev so vse transmisije potisnene v podzemeljsko klet. Razsvetljava je elektriška. Za odpravo prahu, žaganja in oblanic od mašin Netopirji in njih korist za kmetijstvo. Vsakdo izmej „Novičinih" čitateljev gotovo pozna služi velik požiralnik ali ekshaustor, postavljen v pod- netopirja. Saj. letajo v vsaki slovenski vasi in stanujejo r G§ večkrat v večjih množinah po duplih in pod strehami. tako tudi netopirji nekako dopolnujejo delo koristnih Po dnevu ga ne vidiš, če ga kje ne prepodiš. Pravo tičev. Krt pospravlja škodljivi mrčes pod zemljo, do kapa pobirajo tiste žuželke, življenje se netopirjem začenja še le zvečer. Zaradi tega terega tiči ne morejo, netopirji je pa njih življenje malo znano in malokateri kmeto- katere letajo, ko večina tičev spi. Kdor jih preganja. valeč ve, s čim se žive, in da on ima v navadnih neto- dela tem živalicam krivico, sebi in sosedom veliko škode, pirjih največje dobrodelnike. _ Netopirji v velikih množinah pojedo škodljivih so letajo mrčesov. Koristni zvečer in po noči mrčesov, kateri ta čas letajo okrog. Tičem se ti mrčesi m posebno zaradi tega, ker torej lahko uničijo mnogo tacih Kmetijske raznoterosti. Sredstvo proti griži Teleta navadno odtegnejo, ker so po dnevu dobro skriti. Tiči odstav in se jim daje temno ki imajo grižo, naj se pražena ržena moka v obliki redke juhe, s soljo in kuineno. Pražena moka se mora potem takem nikakor ne morejo nadomestiti netopirjev, dobro' zdrobiti, predno se dene v juho ker sicer bi ovirali Pri tem so pa netopirji še jako požrešni. Znan močni cmoki pitj telet Daj prirodoznanec ie dal netopirju ne baš največje vrste trinajst majskih kebrov drugega za drugim, pa je vse po- iiri pol litra, llkratn se pa naj se teletu gorka, vsaki dve daje teletu kakega dristila v ravno taki jub eda mlačni in neslani. Tele se po takem jedel. Ravno ravnanju kmalu opomore. Prehitro naj se teletu ne začne tako je tudi ta netopir pojedel jeden pot dajati zopet mleka po dvanajst in več metuljev. Netopir pa ne poje celega Krompirjevi kalovi imajo v sebi neki strup. Zaradi mrčesa, temveč le mehkejše dele, trše pa pusti, in baš tega zbole prašiči in goveda, če se jim daje tak krompir, bolj zaradi tega pa lahko take množine škodljivcev pokonča. Netopirji imajo mej sprednjimi in zadnjimi nogami ali manj nevarno. Treba je vsekako, da se kalovi odstranij ako se mora že pokladati tak kromp Povedati pa tudi moramo da in repom jako nežno kožico, katera jim služi ne kalj krompir nikakor ni tako tečen, kakor za drugi. letanje temveč njo tudi, kakor v mrežo love razne mrčese. Jako spretno z gobcem vzamejo iz gub te kožice mrčesa, ko so ga vjeli in ga pohrustajo. t Netopirji precej dobro vidijo in jako dobro slišijo, kar jim jako pomaga pri iskanji hrane. Jako hitro zapazijo škodljivega mrčesa, ki jim potem ne uide. Posebno naj se v Kako se preženo lesni namoči s terpentinovim oljem, črvi ? Polirana hišna oprava ako se v njej zarede črvi. Črvi se priplazijo ven, ali pa v svojih luknjah poginejo. krhkimi kopiti ravnaj ravno tako, kakor z usnjem. Omij jih z vodo, potem pa namaži z mastjo. Vsekako poprej umiti kopita, predno jih moraš mažeš. katerega z z dobrim sluhom večkrat zaslede mrčesa ft očmi niti ne vidijo v temni noči. Koliko koristijo netopirji, to se je pokazalo v začetku tega stoletja v Hanavu v Prusiji. Posekali so tam jako mnogo votlih hrastov, v katerih je prebivalo mnogo netopirjev. Delavci so po zimi te netopirje, ki so spali / zimsko spanje, kar pobili. Nekateri netopirji so pa poginili od mraza, ko so jih ven pometali, votlinah so m- = M = ^^m z Poučni in zabavni del. drevesnih se torej lepo vkup tiščali in drug druzega greli. Slabe posledice tega dejanja so se pokazale. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. « Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Zapustivši cerkev milosrdnic napotil sem se proti r Zgornjega mesta zapadni strani, da vidim, kaj se je tudi Gosenice nekega ponočnega metulja so v velikih tam gor spremenilo, odkar sem zadnjič bival v Zagrebu. množinah se pokazale po listji v gozdu, pa tudi v so- Iz Ilice pospel sem se na više po strmi „Bregoviti ulici. u sednih vrtih in kmalu je drevje bilo golo. Poprej so Po njej je vravnana sicer tudi drateno-vrvna železnica netopirji preganjali te škodljive mrčese, da se niso {preveč (Nemci pravijo jej „Drahtseilbahn", kako jo nazivajo pomnožili. Pobirali so namreč tiste ponočne metulje. Hrvatje, pozabil sem vprašati) Po njej se zamore tedaj Te gosenice so pa bile jako kosmate in jih torej tudi peljati v zgornje mesto; a v dan moje navzoč- tiči razen kukovice niso pobirali. Dlačice teh gosenic se nosti so jo ravno popravljali, in toraj ni vozila. Menim rade odlomijo in padajo pod drevesi v travo ali pa pla- pa da se jej bi jaz vse eno ne bil zaupal; kajti bolj vajo po zraku. Ta dlaka pa ima neke ostre kljukice in modro se mi je vidilo, natezati nekoliko pljuča, kot pa se zadere torej globoko v kožo ljudem in živalim in vsled voziti se po napravi, ki se je vsaj meni precej tega se pa koža vname. Seveda je še nevarnejše, če vidila. Mogoče, da je vožnja po njej bolj varna, kakor vrtoglava človek ali pa žival poje ali pa vsope take dlačice. kar so mi kazale moje oči, a jaz bi se je vendar ne maral se jako lahko prigodi, ker leže po travi in jih tudi veter poslužiti. Dospevši vrh „Bregovite ulice" nahajal sem raznasa po zraku. Marsikake bolezni nastanejo vsled se v predelu nekdanjega mestnega oddelka „Grič", okrenil tega. o katerih se potem zdravniki in živinozdravniki proti zapadu, in kmalu dospel sem na „Strossmaver-jevo ubijajo glave, od kod da prihajajo. promenado." Bolje pač niso zamog.x Zagrebčani odliko- Netopirje torej mora kmetovalec, gozdar in vrtnar vati biskupa Strossmayer-ja, tega ljubljenca vseh zavednih, prištevati mej najkoristnejše živali. Zatorej jih naj nikdo razsodnih, pravico in resnicoljubnih ne le Hrvatov, ampak « ne preganja, ako se naselijo pod strehami. Kakor krti, sploh Jugoslovanov, kakor da so nazvali, — bi rekli: 69 najlepši, najmilotnejši in najbolj dragosten prostor Za- nike; njihovi vodje, vmes tudi greba na njegovo ime. V košati in prijetno-hladni senci Matija in njegov adjutant Andrija Posavec glavni načelnik Gubec imenovane promenade najde utrujeni pa so bili m jalee mikavne sedeže za odpočitek; vidoželjni domačin in segreti spreha- vjeti. Poslednja dva sta bila 8. febr. 1573 k smrti obso inostranec pa sprelepi razgled ne na podnožju veli- jena, katera obsodba se je malo dnij potem tudi izvršila In kako kansko razvijajoče se mesto, ki je, bi djal: dan na dan večje, ampak na tri podnebne strani razprostirajoče se Na omenjenih peterih kamnih postavljen bil železen, po ognju hudo razbeljeni prestol. Nanjga je bil po daljave. Od tod gledaš slovito Turopolje in planoto proti bilo še vse trinoštvo abljih šiloma posajen Matija Gubec. Pa to ni Siseku ravnino med Zagrebom m Karlovcem Ko je bil obsojenec od silnih muk strmi Klek nad Ogulinom ter hribovite predele nekdanje in bolečin že na pol mrtev, kronali so mu še glavo z vojaške gr azbeljeno železno kr noter do Bosne. Koj tik promenade, usmrten Tudi pobočnik Posavec je bil tedaj v njeni neposredni bližavi zgrajena je palači enaka vendar ne na tako grozoviten način. Od tega kralj višja ealka. Dijakom realcem je tedaj prilika ]e preteklo sicer že nad 300 let a da od tega še ni pozabil. Se dandanes slovi Matija Gubec, doma iz Zgornje zamorejo dan na dan občudovati v šolo in iz šole grede Stubice v Zagorju, kot junaški boritelj za ljudsko svo- lepoto svoje hrvatske domovine. Naj bi se pač navzemali bodo tudi ljubezni do nje kar se, žal, pri mnogih dandanes prostost; v narodnih popevkah proslavljajo rojaki njegov spomin. ter ^^ w w m Sirijo m pogreša, in to pri takih, ki imajo takorekoč osodo Hr- do roda. - ohranjujejo ga od roda vatske v ojih okah Prostori, na katerih se nahaja Strossmayer-jeva promenada, realka ter bližnj kapu- Povem naj še to, da tudi v novejši dobi 7 ce se finski trg", bili so v prejšnih stoletjih lastnina imeno- prav spominjam 1846 tekla je na Markovem trgu kri. V Ze takrat vrelo ivanega reda, ki je imel tu svojo cerkev, samostan in je kot predigra 1848 med t Zdaj temu ni več sledu narodnjaki in madžaroni, kateri poslednji bi bili kmalu spomin so ostala. Tako se časi spreminjajo imena in zgodovinski bolj madžaronski, kot Madžari sami. (Pri odpadnikih je in • # njimi tudi žal, rado tako.) Prišlo je bilo do krvavega spopada, azmer in več žrtev je bilo mrtvih obležalo. Naj bi do tacih Daljni moj pot odtod pripeljal me je v n Gospodsko ulico." njej se nahaja med drugim grško-katoliška žalnih dogodkov pač ne prišlo nikdar več! (Dalje prihodnjič.) cerkev sv. Cirila in Metoda, in semenišče imenovanega veroizpovedovanja. Namesto prejšne male kapelice ob v v semeniscu bila pozidana ta cerkev -še gotičnem zlogu. Ker . 1886 v v « pravoslavni o delavnikih navadno Balkanska mesta. Sofija ali Sredec. i' K (Dalje.) nimajo božje službe, je bila cerkev toraj zaprta, in nisem Obrt se v Solij V se bolj začenja razvijati kakor si je zamogel ogledati, na starodavni in sloveči „Markovi Iz „Gospodske ulice" prišel sem je sploh v bolgarskih mestih. Posehno to velja o veliki trg kjer stoji tudi industriji. Mej drugim je jedna velika tovarna za špirit, to- kev imenovanega svetnika. Kakor je baje razvidno iz 4 pivovarne, 3 veliki mlini, velika tovarna za peči starih mestnih načrtov, je imel Markovi trg že v XIV. varne za milo, jedna večja kovinska livnica in jedna to- veku ono obliko in velikost, kakor JO ima še dandanes, varna za peči in prsteno posodo. Zgodovina nam o njem ve jako veliko povedati. Tako Mesto ima pet velicih vojašnic, ki so vse jako lepe n. pr. Karol bil o pričetku XIV. stoletja na njem kronan poslopja. Bolnice so tri in 6 lekarn. je Robert (Anjouski) kot kralj Dalmacije, Hrvatske in knezi in Slavonije. Tudi mogočni drugi kralji, vojvode in hodili so po njem v Markovo cerkev. Mnogobrojne inštalacije hrvaških vojvod in banov vršile so se na njem Dobro je pa mesto preskrbljeno s hoteli, ki so po evropski opravljeni. Velicih hotelov je sedaj jednajst. Poleg tega je pa še več manjših in mnogo dobrih gostilen. mestu je tudi 6 velikih evropski preskrbljenih tovarn. pod prostim nebom, kar je dajalo mnogokrat povod ljud- kjer se poleg bolgarskih dobe zlasti francoski listi. skemu navdušenju in sijajnim odnim veselicam Mesto Sofija leži v isti zemljepisni širjavi, kakor tudi o žalnih, da! grozovitih činih ve pričati Markovi trg, Marsilja, ali njeno podnebje je pa precej mrzlo, ker jo v Ce namreč domačinec ali ptujec koraka proti cerkvenemu obdajajo gore. Vreme je v Sofiji jako nestanovitno. stranskemu vhodu, vgleda v tla vdelanih petero kamnov obliki žebljevih lukenj pri podkvi). se spričujejo o grozovitem vsmrtenju takozvanega dandanes 14dnev- nega kmetskega kralja Matije Gubca na ravno tem Po letu je le 30^ C gorkote in tedaj tudi ni snega videti na gorah. Noči in jutra so pa tudi po letu jako hladna. Jesen se začenja v septembru. Tedaj pogosto dežuje, in po oko- oktobru že ljudje oblečejo mestu. Že pri popisu podsusedske razvaline sem o tem lici je jako dosti blata, nekoliko omenil. Kmetje v hrvatskem Zagorju spuntali. zimske oblačila. Slana je tedaj po polji, gore so pa našo se bili namreč zoper grajščake vsled presilnega tla- vadno zavite v meglo. Sploh je jeseni v Sofiji in okolici cenja meči. m zatiranja po tlaki, desetini itd. Oboroženi z precej dolgočasno. sulicami in kosami so sicer en čas zmagovali; a Posebno huda zima je le v decembru in januvariji. mogočno plemstvo s svojimi pristaši potlačilo je vstaj- vendar pa tudi v teh mesecih ni skoro nikdar čez 15^0 I I } k. JI "U'll i mraza. Po ve6 tednov leži debel sneg, in kmetje prihajajo tukaj zdravniško službo s tem, kolikšna revščina je pri s sanmi v mesto. Starejše iz ilovice narejene hiše tedaj prepreže poledica in videti je, kakor bi bile posteklenele. Skozi mescev februvairiji navadno že mraz pojenjuje Zeleneti pa bolje začenja še v aprilu. Mraz se pa še aprila ali naših delavcih, in da od njih ni nikakega zaslužka. Temu sumnicenju so zdaj popolnoma spodbita tla, smo imeli lani zdravnika, in skozi ta mali delavsko-bolniške blagajnice polnoma normalnih sanitarnih razmerah vendar 212 gld. 70 kr čas je prejel iz za ozdravljenje delavcev pri po- pa v začetku maja rad povrne in večkrat pade ta čas za zdravila pa 133 gld 62 kr vskupno tedaj 346 gld tudi malo snega maji pa po vrtih začno cveteti dre vesa in tedaj je kaj lep pogled. Sicer je pa pomladi rado kr. šala Ako bi bil ostal ostal g. zdravnik celo leto tu bila edino ta točka njegovega prihodka svojih jeseni in prijetnih dnij je pač v juniji se začne večja gorkota in suša naj pa nič bodo deževno kakor j ako malo. ter vode upadejo. Bližnja sofijska okolica ni baš posebno prijetna, pireveč jednolična je. Človeku skoro bolj ugaja po zimi 500 gld. Ako tedaj to in prihodki v 1. letošnjem listu omenjeni, N ter dru o t? odne kraj ne razmere vse skilp niso nič, Kar zadeva zimo, je bila tudi pri nas precej huda, tako zelo pa vendar ne, kakor smo brali od drugod. En sam dan menda je bilo mr 17 stopinj po pod snegom nego po leti. gimi kraj so imeli silovite mraEe primeri z dru-to še nekako vzemši na južni strani je z Nikjer skoro ni drevja, iz- milostno. Vsled suhega ozračja pa so se bili vodnjaki tudi drevesci obraščeno rebro, pri nas do malega posušili. Sora je bila zelo majhna ; Tukaj posebno dosti lepega sadnega drevja, tako ime ; mlini žage, fužine in kovaške delavnice so stale dozdaj zamrznjene novani turški vrtovi. Pogled na Sofijo je od tod jako lep. pa se kažejo še sem- in kovači-žebljarji so od Bož do Pusta morali delati Vinogradov okrog Sofije ni pac „na pihanje", t. j. z človeško močjo so gonili mehove, da so tertja sledovi nekdanjih vinogradov. Tudi ime vasi Lože, g^ ^^ge mogli kovati. Pustno nedeljo se je nekoliko omečilo Odslej da bodo vodne naprave (mlini, žage itd.) zamogle ki pomenja po bolgarski vinograd, kaže, da so se nekdaj zopet redno delati Bolezen med otroci je bila en čas po okrog Sofije pečali z vinstvom. Nova naprava je park ob t carigrajski cesti, po katerem se navadno sprehaja sofijska nehala in potihnila; a oživila je ič; zlasti med majhnimi gospoda. (Dalje nasi.) otroci rogoviliti so jele precej zelo osepnice. Po nekaterih družinah jih imajo kar vsi otroci. Šolski mladini vendar bolezen prizanaša. Lansko leto sem poročal enkrat kako se zlasti Poučni in zabavni drobiž. Politehnika v Zagrebu. hrvatskih krogih se sedaj spodnjej strani naše Selške doline vkončujejo mladi gozdi " To „zlo" pomaknilo se razpravlja vprašanje, da se osnuje v Zagrebu šola za zemlje- merce, iz katere se polagoma razvila politehnika. Sedaj sekanjem tako zvanih „tramičev." zdaj tudi v zgornjo stran doline in Dotični lastniki gozdov se opravičujejo s tem po s je sega tudi morajo Hrvati hoditi na tuje tehnične ,šole posebno na Dunaj, v Gradec in Budimpešto. Popolne politehnike ni na vsem slovanskem jugu. delek, šola. bij za kar imajo Nemci tehnični izraz že v da jih durchforsten Jelovico tre Je njih delovanje popolnoma opravičeno nočem \ T Belemgradu je na visoki šoli tehničen od- se pa da z di priprav za brzoj preiskovati iven kolec Ve ki je pa jako slabo preskrbljen, v Sofiji zemljemerska te smreka ali jevka, kakor pa iz šibke mladike pr^J In tacih I 4 so se gozdi sicer nekdaj Guy de Maupassant,, slavni pesnik in povestničar lesne robe, ki primeroma tramičev izvozi se na tisoče. Trebili v toliki meri pa nikdar, kakor ziaj s sekanjem te novodobne 4 » } s « I malo vrže ali nese. Izv francoski je že celo leto v blazaici. Poslednje dni je nekoliko i • v • ali vanje lesov j in oglj iz višin je bilo letos lažje in z veliko zgubil je vse svoje pesniške sposobnosti in do- manjšimi težavami sklenj Zatorej tudi ne bode mogel več duševno delovati. mirnejši, • v 1 • • • misljijo. Spomin ga To pa dobro čuti, da je postala popolna praznina v njegovih možganih in se zaradi tega večkrat britko joče. kakor o tako zvanih debelih je tako zapustil, da še svojih del več ne pozna. zimah, Na poletj grapah m. a to bi ki dobro bo melo tudi morebiti svoj zlo utegnilo primanjkovati vode ker pl po hranij za studence zdatne mokrotne zaklade Kolerni bacili v ledu. Preiskave so pokazale. Vremenski proroki že zdaj napovedujejo na poletje sušo, koliko da pa edo pokazala bo prihodnjost kolerni bacili ne poginejo kmalu, ako okužena voda tudi zmrzne. Zatorej je pa treba največje previdnosti pri rabi ledu ob času kolere, da se ž njim bolezen ne raznese. Knez Gregor Gagarin. Dne 30. m. meseca umrl je v Parizu ruski višji dvornik knez Grregor Gagarin. Pokojnik je bil podpredsednik ruske akademije umetnostij in osnovalec starodavninskega muzeja. nego Nemcem. M = ^Mm^f 3 Novice. Dopisi. Državni zbor. v seji dne 10. febr. pojasnjuje dr. Tuček šolske razmere na Moravskem in nasproti posl. dr. F u xu trdi, da je skrajno pretirano, ako ?e trdi, da se Čehom na Moravskem bolje godi Naučni minister baron Gautsch bavi se z dr. Heroldovim govorom o vladnem programu in trdi, da pojem narodne posesti izražen v tem programu ni v nasprotji s členom 19. drž. osn. zakonov. Posl Süss pravi, da je vladni program glede šol jako nejasen in na dolgo razpravlja razmere, ki so bile nekdaj in so zdaj glede šole mej cerkvijo in državo. Govornik se odločno protivi temu, da bi cerkev zadobila večji Železnikov, 15. febr. (Raznoterosti.) V 1. listu vpliv na šolo. Posl. baron Morsey nasprotno trdi, da se letošnjih „Novic" omenjal sem med ostalim tudi razmer tukajšne bodo konservativni poslanci vedno borili proti sedanji državni izpraznjene zdravniške službe, in sem povdarjal, da je zlasti šoli in zahtevali versko šolo. Ko je govoril še poročevalec za mlade gospode doktorje nekako neopravičeno, ako se ne Beer in priporočal proračun za ljudske šole, se je ta na to zanimajo kot za svojo prvo zdravniško delovanje primeroma vzprejel. zelo dobro plačane službe. Omenjam naj o tem danes še nekaj. V seji dne 15. febr. pričela se je razprava o pro- kar sem bil zadnjič prezrl. Protivniki naši so poprej v • 1 • crnili računu pravosodnega ministerstva. Oglasilo e je mnogo go- I vornikov Ud zboli i za m proti" proračunu E d Ibach le krepkeje za ^anje plač diuroistom in v posebni resoluciji zboljšanje napadane uradnike. Pravosodni minister adnim slugam in grot priporoča Schönborn prebere došli odgovor od najvišjega sodišča, ki državnim služabnikom, potrja, kar je že znano o Posl ■sodišč na Abrahamo Gališkem stvari in pravi, da se j,e zadosti je Posl priporočal pomnožitev okrajnih kn-pko potegnil za uradnike. Govorili so še posl. dr. Byk, Sok se je pritoževal o slabi Podlaszecki m odgoji v kaznilnicah, o pogostih konfiskacijah, in je konečno Pergelt. Eazprava se potem zaustavi razpravljal v VI cesko drža\ pravlj razmere v Šlezij m pravo trdi Posl d Meng in volita generalnima govornikoma: proti dr. Herold, za raz- dr Jaques. nemčujejo konično pripor da se ondi Slovani ne po V seji dne mirov minister grof Schönb sodbe. Pravosodni zakonski načrt o ' zgradbi lokalne železnice iz Tržiča 18. febr. predloži trgovinski minister v Čer- b bilo mogoče avskultante podpirati se je z vprašanjpm, kako bi vinjan (Goriško), na kar se nadaljuje razprava o proračunu in možno zgraditi potrebna sodnijska poslopj katerimi prihranki pravosodnega ministerstva. Glavni govornik „vroti^ posl. dr. Nasproti po Suessu, ki je pri šolski debati na pričo pravosodnega ministra Herold očita liberalcem, da si hočejo 2:rof Kouničev vzklik novi šolski zakon klical glede uradnikov izkoristiti. Kakor znano, imajo uradniki neko je ki zakon dober ker Ci s se da ta lahko potrdi da antipatijo zoper levičarsko stranko. Ker so pa uradniki važen delstev kot nekdaj, rekel je minister, da to rad prizna odi veliko manj hudo- faktor pri volitvah, hočejo jih liberalci sedaj s tem za se pri- da pa sega pii tudi okoliščini ni le pripisovati samo šolskemu zakonu, ampak dobiti, da se silijo jih zagovarjati in zi nje zahtevajo zado- da nekdaj Blaž Ino eka le, č-ri se ščenja. Posl Wrabetzu očita govornik nedostojnost glede je sedaj veliko več. šol, kot jih je bilo načina, v katerem je govoril ta o mlaločeški stranki. Govornik more pa šola v tem oziru vplivati na člo- se peča z jezikovnim vprašanjem pri č'ških so.li?čih, odločno poklada v šoli elika važnost na versko od zavrača Stremayra zaradi njegovega ukaza, po katerem so vsi Sicer je pa pripisovati zmanjšanje hudodelstev tudi temu, nenemški jeziki v Avstriji tuji jeziki, zinatra to za žaljenje in gOjO. da se po kaznilnicah skrbi vestno tudi za verski pouk dr. Vaš at v krepko prijema vlado zaradi njenih ponemčev Posl zahteva zadoščenja za to od vlade. Slovani zahtevajo ednako- namenov m zaradi izpodrivanja češčine pri sodn. uradih je nad eno uro govoril se seja zaključi. Ko pravnost. kedar se bo ta izvedla, tedaj bo mir zavladal v državi. Glavni govornik ,.za" posl. Jaques prijema srofa v seji d 1 febr. poroča posl. dr. K a t Kounica zaradi razžalitve uradnikov in ni zadovoljen s pravo- sodnega ministra odgovorom na napade na uradnike Uradni o nujnem predlogu posl. dr. Ferjančiča glede bede na Kranj- jezik je nemški pri najvišjem sodišču, drugi jeziki so torej vsi skem. O sklepu tega poročila poročali smo že zadnj dr. V a š a t y nadaljuje lasti prejšnji seji pričeti govor Posl Vlada tuji. Eazprava se na to zaustavi. Posl. grof K.uenburg si v nasprotji z avnimi zakoni pravico, izdajati na- redbe tudi glede rabe jezikov Predsednik najvišjemu sodišču Stremayr izdal je ukaz, po katerem je vse tožbe v kakem tujem jeziku preložiti na nemški jezik, predno se razprav- popravlja stvarno, da se z izrazom tuji jezik ni hotel nihče žaliti. Po nekaterih stvarnih popravkih posl. dr. Lagjnje, dr. Vašatyja in Dostala se seja zaključi. Ijajo pred išjim sodiščem Ko govornik izrekel „tuji jezik", nastal je strašen krik mej mladočeškimi poslanci. Izrekle so se razne ostre opazke proti vladi, zaradi katerih je podpredsednik Chlumecky dotične poslance poklical k redu. — Govornik ostro šiba vlado zaradi tega ukaza, po katerem so vsi nenemški jeziki v Avstriji tuji jeziki. Ves govor trajal je 3 Y2 ure. Govorili — Spominski dan. Dne 18. t. m. preteklo je ravno 40 let, ko se je zlobna roka predrznih in z nožem napala našega presvetlega vladarja Franca Jožefa V proslavo so še posl. dr. Bärnreith in Sk; „proti Posl. dr. Laginja v izvrstnem nad eno uro trajajočem go ki „za" ter posl. Slama in dr. G ess m srečne rešitve Nj. Veličanstva ob tem krutem napadu imeli so ljubljanski veterani v nedeljo dne 19. t. m. sv. mašo.. Na ednak način slavili so ta dan tudi domžalski veteranci. Tudi iz drugih krajev širne Avstrije se poroča, da so za to srečno rešitev s primernimi slavnostmi hvalili Boga. Njega visokost nadvojvodinja Valerija prav temeljito razpravlja pravosodne razmere na Slovenskem hči našega presv. cesarja je povila sina. Tem povodom po- ln posebej na Primorskem. Govornik odločno očita Mej ničesar ne stori za Slovane in j oziroma, da jih neče poznati, predsednik poslanca S p i n č i č a besede izrečene o tižaškem namestniku Rinaldinij graj lado ki klonili so se g. dež. voditelju dvornemu svetniku baronu Heinu da ne pozna razmer, načelniki raznih zastopov in ga prosili, da sporoči najudanejše govorom poklical je k redu zaradi neke razžalj V s e j i d 1 rr feb yk prijemata naj prve posl dr. L ueg er podprednika Chlumeckeg zakaj da čestitke do najvišjega prestola. v Škofovska petdesetletnica sv. Očeta praznovala se je po vsem Slovenskem prav slovesno. Ljubljana bila je v predvečer slovnostnega dne t. j. 18. t. m. prav ukusno razsvetljena. Eaz cerkva in nekaterih hiš vihrale so tudi zastave. v prejšnji seji ni takoj zaključil seje, ko je videl, da zbornica V slavnostni dan bila je v stolni cerkvi velika slovesna sv. maša, sklepčna. Podpredsednik prid zbornični opravilni red pravosodnega ministerstva nadalj Š C h Ö n b odgo tolmačil sebi v katero je daroval prevzvišeni gosp. knezoškof in so se je ude- to se debata o proračunu ležili dostojanstveniki vseh civilnih in vojaških oblastev. zavrača posl. Vašatvja, dr. Lagi Pravosodni minister grof končani sv. maši -poklonile so razne deputacije društev Po in dr. Gess zastopov prevzv. g. knezoškofu ter mu prijavile najsrčneje manna in odklanja očitanja, katere so ti izrekli zoper sodno čestitke za sv. Očeta. Zvečer bila je slavnost v domu društva uradništvo. Nadrobno bavi se govornik z Vašatyjevim govorom kat. rokodelskih pomočnikov, katero je napravila katoliška in o tega nazorih glede punktacij. Predsednika najvisiega so- družba in ji je prisustovalo mnogobrojno občinstvo. Tudi šolska dišča opravičujoč pravi minister, da ta gotovo ni mislil trditi, mladina ljubljanska praznovala je dostojno to lepo slavnost. da so nenemški jeziki v državi tuji jeziki. Sicer pa minister Učenci ljudskih šol imeli so v soboto prosto in so se skupno sv. maše, srednje šole pa so v nedeljo pri slovesni sv. maši slavile ta redki praznik. O ednakih slavnostih, kakor ni bil obveščen o tej naredbi. V vsem se minister še laska, udeležili da ni države na svetu, v kateri bi se v narodnostnem oziru toliko storilo za Posl. H e i n e m a m narode, kakor se stori v Avstriji, so se vršile v Ljubljani prihajajo poročila tudi z dežele. Po m pečata se z vzklikom W r a b e t mladočeškega poslanca grofa Kounica govorom v seji dne 16. febr. razžalil pravosodno uradništv vseh večjih krajih so bile lepe razsvetljave, na gričih požigali so je mej Vašatyjevem se kresovi, po cerkvah pa so se brale slovesne sv. maše, pri Posl bet kateri je pobožni slovenski rod pošiljal iskrene želje Vse- se posebej povdarja solidarnost pravosodnega mogočnemu, da bi ohranil slavnovladujočega papeža Leva XIIL ministra z klerikalci in obžaluje, da se minister ne potegne še mnogo let pri življenji. ■ ? ' f J ■ ^ J i eC 4 Slovenski romarski posebni vlak v Rim gre povodom SOletnega jubileja škofovstva sv. Leona XIIL dne 10 očeta potovalna prila t papeža Umrl je minolo sredo dopoludne OP Katoliško družbo pisarna) v Ljublj Gr. Jos. Paulin (mejnarodna priredi v poseben brzovlak omenjenega dne ob 10 sporazum kateri se s pop iz Ljublj ob dopoldne jri zvečer Maribora Gorice. ob odpelj ravnatelj tukajšnje učiteljske pripravn rosti. N. v m. p. ! — Umrla je včeraj v Ljublj v Blaž Hrovatb letu svoje sta- un 11. aprila ob ter v torek roj. dobno Eger, v 82. letu svoje starosti Blaga pokoj gospa Julija Materne lastnica sedaj Klein Kovač tiskarne uri pop. v Eim dospe. Vdeleženci bodo se je jako lepo premoženje Ves čas svoje-pustila vsprejemali mej Mariborom in Gorico Vidmu. Nosili bodo posebne znamke s Koroškega tudi v spomnila se svojega življenja radodarna tudi v svoji oporoki h obče koristnih naravnost, preko Padove, Flor Vožnj skupn društev in naprav. L je ustanovo za uboge vdov dneh z vsakim vlakom, tudi brzovlakom nazaj pa posamezna, v 30 s ßkratnim povoljnim črkostavcev, gasnega društva, ljubljanske čitalnice, mestnih ubožcev in dr ter se spomnila z lepimi volili tukajšnjega ognje- prenehanjem, po isti progi, ali pa preko Loreta. Stanov Slav spominu blage pokoj ! vspored skrbel tudi za kažipota II. in III. razreda voz, nosti 1. t. d. v Rimu, oskrblj tolmače bo posebni odbor Vlak bo estavlj I Rima. Znižane vožne cene se se bodo peljali brez premembe do Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji razpošilja ravnokar četrto letno poročilo svojega delovanja. Ustanovnikov šteje društvo 38, mej njimi nadškofa naj se naroče vsaj do 4. aprila pri ne zamudimo te lepe prilike in številu vernost in v kratkem objavijo. Vožni listki B anem. Slov goriškega, knezoškofa lavantin?kega in ljubljanskega. Knezo škof lavantinski je častni ud. Novi tanovniki so : Slav udanost našemu svetemu očetu pokažimo v mnogobrojnem mestna občina ljubljanska (100 gld ), gg. Feliks Stare, v Domžalah, dr Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru in graščak Družbi Viktor Rosi Cirila in Metoda C. kr notar v Moki » daroval lepo rovali po s so društvu da zbirko knjig svetnik deželne sodnije v Ljubljani, g. K. Pleško, je društvo štelo 127 Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov neimenovan duhovnik pa 10 odov «Iskric mej temi duhovnikov Na 24 et dežt^Inega stolnega mesta Ljublj Občinski mestu stoj prvem dovolil v za 1893 d svoji seji sta postale Ljubljano, darov. preduj 500 gld. podpore. Pokrovitelj 11, Brež L j ubij Maribor z 31 udi, potem Dunaj z 21, Kranj z z Postoj z Konj Kr-ko šteje 6, Vojnik 5, ka podruž ki je poslala 103 gld do malega samih prostovoljnih St. Vidu nad Grsidec češki Mala Nedelja, Podgora pri Grorici, Polhov Brod po 2 uda. Po 1 uda imajo Bled in ribniška posoji Črnomelj Cel j Dovj Frankolovo, Gradec na Kranjskem nam je takoj Kamena Gorica izročila 50 gld., ostalih 50 pa vplača 1. 1894 Prva ljubljanska moška podružnica nam je poslala poleg nekaterih ustanovnin Litij Čadram Kalobje Ljutomer, Nabrežina, Nova cerkev kr 84 gld. ^ 10 gld., Petričič, dr. J. Tavčar Radovljica, Stillfried, Stražišče pri Kranji, Skof)a Loka, Šmartin v Rožni dolini. Št. Andraž pri Gorici Trst Vrhnika Po J. Gogal božičnega darila; darovali so pa gg. J. Knez sojilnica ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društv Hribar dr. V. Krisper, dr. Munda, V Radovljici so društvu darovali po 10 gld. Dohodkov dr. J. Stare gld J. Vilhar in Tomo Zupan po o gld., društvo 1424 gld. 68 kr. Osnovna glavnica znaša dr. M. Hudnik dr Svetina, dr. Vošnjak Pleteišnik imelo 4144 gld dr dr. Derč Kušar, Ledenik dr. V. Zupan po 2 ^Id Av 98 kr. Največe je darilo neimenovanega gospoda iz volila po Bartel, kojnega rodoljuba Kotn'ka s 400 Pire Slajmer, Subic, prof. Tav Pl(ško, Sen^kovič, dr. delilo 456 gld 2 Podpor se je raz- r Vončina, Žagar in Žumer po 1 gld in Kuha gospa Tratnikova, Trstenjak, zares potrebnim podp Žalibog je moral odbor večkrat tudi od v • •» CI ali im kazati 50 je te dni tudi prej.la 50 gld. kot Družba malenkost Podpiranih je bilo 32 visokoš na)man)S'> Po^ebno pri sv. Barbari v Halozah, Nadalje so nam naklonili pokojnega č. g. župnika hvalo odborovo so si zaslužili g P državnega poslanca Božidara Raiča. riboru Avg [)ruka Dolenc, trgov»c v Ma not kandidat v Kr družnica prostovoljnih darov v znesku 50 gld , moška pod Ženska št jakobsko-trnovska po- čevar, not. kandidat v Kiškem, g. Jurij Krai g Ivan Ho v Kranj sicer 1 po g. blagajniku Juraji Režeku 42 gld Hraščah pri Postoj trgovec v v C Sev O kr m potem dijaki 5 gld. 50 kr. novoletnega oprostila in 27 gld. nabranih Zupančič Drustvc darov, ženska podružnica v Logatci 20 gld, Tižičan g. V. P. okr. sodn. v Škofj liščniki žaluje Loki. celj župnik na Reberci Žniavc, Benedik, Dokler, Mihalič Škofi C kr v Švici 40 kron, g. K. Wider, tajnik čitalnice v Vip 10 kr nabranih pri Vodnikovi 13 gld 2 febr. zlasti po po potrebno, zato je prav topi po blagem udu g. Ker je društvo zares vredno in pre priporočamo ati v VC. tvovalnosti vriih gostov iz Ajdovščine, vesela družba v so g doktorj Sedej Doneske je po m stilni pri ,.Loydu" 11 gld natelju v Avgustineji na Di C. in kr. dvornemu kapi I podružnica v Lehnu 10 gld., družba Augustinerstrasse pri g. Vičiči v Postojni 10 gld., čast. neimenovanec 6 ffld. M iz St. banketu nabranih povodovom veselega dogodka, g. A. Lavren Ijani Novo poštno in brzojavno poslopje v Ljub Poštna uprava se je odločila, da kupi Luckmano\ Petra na Notranjskem gld 72 kr., zloženih pr novega župana, g. K. Rozman 4 gld. 60 kr, nabranih v veseli družbi pri Malenšku v Trebnjem, g jVI. Proseka mare Vesi na Koroškem 2 gld 60 kr , v Slonovih ulicah in da zgradi ondi novo poštno poslopj ' šo dala bo poštna uprava 90.000 gld.. ljubi na veselici Rudolf Koser !• iz Kot so jih zložili rodo bo prispela kranjska hranilnica Ijansko pa vsled skLpa zadnje s seje Podstražišniku dne 26 g. učitelj je torej d hišo 3. Za kateremu znesku 35.000 gld, mesto. Ijub- s 15.000 gld. Pričakovati pri g. Fr. Koserji v Juršincih gld. 10 kr. kot novoletno darilo vesele družbe skoro brzoit se opravičena želja ljubljanskega meščanstva že Ijah 1 gld kr. kot dar udar Matij Grčar in blaga j Vrhniki, g. Mici Petričeva. 50 kr. gospe Karoline Brilaj Iskreno zahvalo. kapelan A. Vertnik v Trbov-ga je nabral v veseli družbi jarica ženske podružnice na 1 gld. kot novoletno oprostilo po eve in gospice Berte Flisove. — niči in Ljubljana dobi toli potrebno novo poštno poslopje. Spod Nesreča v rudniku. Na Skali Šoštanj na Stajarskem eksplodirali so te dni v rudniku za premog plinovi, vsled česar se je ponesrečilo 30 delavcev in sicer je lahko ranjenih. Ker je ta od teh 17 mrtvih težko m moremo izrazati prijateljem, pa kaže na stotine otrok ki jo izrekamo zopet in zopet požrtvovalnim z besedami, djansko zahvalo este sinove veri, cesarju in domovini jih ohranjujemo in vzgajamo v I 4 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. nesreča v tem rudniku v kratkem že dniga, so delavci močno potrti in nekateri se branijo nadalje delati v rudniku. — Pri volitvah v celjski okrajni zastop zmagali so Slovenci tudi v skupini kmetskih občin. Zastop je torej po večini naroden in sicer je v njem 23 Slovencev in 17 Nemcev oziroma nemškutarj I- iu od 2. Zbirke deželnega muzeja Rudolfinuma bodo marca t. 1. namesto v sredo, vsak četrtek popoludne od na Krasu ure pri ugodnem vremenu brezplačno na ogled. _ V Novo ognjegasno društvo snuje se v Sentpetru — Nagle smrti umrl je v Trstu, kjer se je ravno Tovarno za lupljenje riža ustanovila je v Trstu mudil po opravkih, posestnik in trgovec z usnjem Tomaž Ja- tvrdka Alfr. Esclier. Upravna glavnica znaša poldrugi milijoi goldinarjev in v tovarni zlupilo se bode kakih 400 0Ö0 meter skih centov riža na leto. vornik z Vrhnike. Zadela ga je kap, da je bil takoj mrtev. — V Ameriki zlasti v Brazilijo izselilo se je zadnje mesece do 300 ljudij, večinoma iz mariborske okolice. V- Št. 1669. mestnih Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane adnikov Ljubljanskih, uredil občinske urade in ustanovil dotične službe je v seji dne 5. januvarija letos uravnal prejemke aktivnih Vsi mestni uradniki, kar jih je vzetih v službo s (stalno) plačo, so razdeljeni v šest činovnih razredov. Čin uradnikov določa mero njegovih prejemkov, kateri sestoje a) iz plače in (7, 1 iz aktivnih priklad. Plača je določena vsakemu' činovnemu pinjah. Te so v: edu v treh sto 2 3 I. čin. razredu II, III IV V VI 2000, 2200, 2400 gld 1500, 1650, 1800 1200, 1300, 1400 um, 1075. 1150 * Služba mestnega višjeg^a inženerja s prejemki II, čin. razreda; služba mestneg^a inženerja s prejemki III. čin. razreda; služba stavbinskeg^a asistensta s prejemki V. čin. razreda. Višjemu inženerju in inženerju je treba kakšne tudeželske isoke šole spričevala o drugem državnem ali diplomskem tehnične izpitu iz inženerske ali visokostavbinške stroke in pitu za di stavbinsko. službo spr o iz- » 800 600 875 675 950 750 » Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi tak, ki nima usposobljenosti označene v prejšnjem odstavku, da je le praktično izurjen v stavbinski stroki. Na višjo stopinjo jednega in istega činovnega razreda se pomakne uradnik, kadar je popolnem zadovolilno služil po pet let v tem činovnem razredu. Aktivitetna priklada znaša v I. Čin II III IV V VI edu letnih: 400 gld 1 2 3 4 eda « Služba mestnega računarja s prejemki II. čin. razi služba mestnega blagajnika s prejemki III. čin. ra služba računskega revidenta s. prejemki IV. čin. razreda; služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. čin. raz- eda » 300 240 200 160 120 O. > 6 mM Uradnikom katerim , da mestna občina stanovanje da. služba računarstvenega oficijala s prejemki V reda služba računarstvenega asistenta s prejemki VI reda; služba blagajničnega asistenta s prejemki VI. čin raz- raz- ne gre aktivitetna priklada. Pri odmerjanju penzijskih pripadriiri se jemij v račun samo plača, katero je uradnik užival zadnji čas da razreda Kdor hoče dobiti katero teh službinskih mest, mora dokazati je izšolal ali eUkem gimnaziji ali na veliki realki ali na Praktikanti niso zavodu jima jednakem ter da je prebil izpit ščeni v nobeden činovni razred, vendar narstva in blagajniški izpit iz državneg aču pa imajo značaj mestnih uradnikov, kar se tiče opravljanja nji hovega službinskega posla U prisego vzeti jih je še le po jedno letni, popolnem zadovolilni poskusni praksi, kater pri odmerjanju penzije v službinsko dobo Jim vštevaj Na podstavi teh določil so razpisane vsled sklepa občinskega 1 2 3 Službi dveh oficijalov s prejemki IV. čin službi dveh oficijalov s prejemki V, čin. službi dveh kancelistov s prejemki VI. čin eda eda eda sveta nastopne službe Te službe pripadajo pomočnim uradom in so opredelj A 1 Služba prvega magistratnega svetnika s prejemki I. čin takim, ki so zvršiii vsaj ali mali gimnazij ali malo realko ali uči-lišče tema jednako in ki so primerno izurjeni v manipulacijskem pisarničnem poslovanju. 2 3 4 5 razreda, služba druzega magistratnega svetnika s prejemki II čin. razreda; služba policijskega komisarja s prejemki II. čin. razreda služba magistratnega tajnika s prejemki III. čin. razreda služba 1 « Sprejme se naposled v občinsko službo. Konceptni praktikant, ki je po juridično-političnih študijah zvršenih na tudeželskem vseučilišču edil teoretične državne eda prvega mestnega komisarja s prejemki III. čin. 6 7 eda 8 služba konceptnega pristava s prejemki IV. čin. raz služba druzega mestnega komisarja s prejemki IV. čin razreda; služba magistratnega koncipista s prejemki V. čin. razreda 2 izpite; določen mu je adjutum, ki znaša 600 gld. na leto, a zglasiti se mora za izpit o političnem uradovanju v teku treh let od dne, kadar nastopi službo. Blagajnični praktikant, ki mora biti v obče vsposobljen za adnika pri mestnem računstvu treba ni, da bi imel predpi pri mestni blagajnici, samo izpita, pač pa je ja Za te službe zvan načeloma za deželno stolno mesto Ljublj . izimši ono druzega mestnega komisar] j. brez škode določilu 8 29. alin. 2. obč. je eda 3 le tisti, kdor je juridično politične študije na kakšnem tudeželskem vseučihšču, z dobrim uspehom prebil teoretične državne izpite in naredil praktični izpit o političnem uradovanju. potom 1 2 3 4 B Služba mestnega fizika s prejemki II. čin narediti v dveh letih od dne, kadar nastopi službo; za te dobe uživa adjutum letnih 480 gld. Praktikant pri pomočnih uradih; adjutum 480 gld. na leto. Prošnje za te službe je pravilnim event, torej službinskim vlagati do dne 30. marca meseca letos. eda Glasiti se je prošnj Ljublj na občinski svet in biti jim je opremi j deželnega stolnega mesta z dokazili o predp spo služba policijskega zdravnika s prejemki IV. čin. razreda; sobljenosti, o starosti, o znanji jezikov, zlasti o znanji slovenskega služba mestnega zdravnika s prejemki V. čin. razreda služba mestnega živinozdravnika s prejemki VI razreda. cm. in nemškega v govoru in pismu, ter o vseh druži h merodajnih osobnih razmerah prosilčevih. Novoimenovanim uradnikom, kateri doslej ne služij pr Za prve tri službe treba doktorata vsega zdravilstva oziroma mestni občini Ljubljanski, bode nastopiti službo vsaj dne 1. julija med. & chir., fiziku vrhu tega fizikatskega izpita, a živinozdravniku letos, s katerim dnevom je usposobljenosti, kakoršno zahteva država občinskim uradom začeti poslovanje reorganizovanim (20 Ljubljani, dne 16. svečana 1893. Žili ) 7 Grassel I i « t f k i fb I V a u > if» I. priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj in poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej krojačem nekolekovano. dajem popusta tudi nobeni darila krojačem, kakor škodo naročnikov godi, pošlje metru nasprotnikom na imam zadne tako točne cene, Svav sprotnikov. vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega- moje uzorčne knjige zahtevajo. tudi pred zopetmm cenejšim pismom na- A obleke. Paruvien Blago Dosking uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telo- preč. duhovščino, predpisano blago vadce, livreje, sukno bilarde in mize, prevleka za vozove, loden, ogrinala tudi nepremočljiv lovske sukne, perilo, potna Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno ne cene cunje, niso plačila krojača uredne, kupiti hoče, stori Stikarofskv Brnu (Manšester avstrijski). Največa zaloga sukna v vrednosti f milijona vidi velikost vedano, da je moii zmožnost naše hiše največi izvoz blaga v Evropi, iz- delovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo komur dana priložnost mene jalničnih prostorih obiskati v katerih prepriča v istinosti goraj navedenega ojih velikanskih proda dela Pošlje Dopisuje laškim, francoskim poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, angleškim jeziku. mM priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani s * s . ; k zdravje! Tajne bolezni spuščaj 1, splošna utrujenost, slabost zginejo zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. Office Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. i s A ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisuč ozdravljanj dokazujejo čudež nosti. — Natančne poročila, s priloženo poštno znamko, se pošlje na: Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Montmartre. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje io prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa-z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (U 10) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. Dobo se povsod. V-: 2 kile 25 kr kaplj ice želodec f 4 4 i i > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u a B BABY'a Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so biidilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 15) ScbntjmBTK^^ i \ želodec prodajajo se pi Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice Piccoli in lek. Svoboda ich; v Škofji Loki v Ljubljani : lek v Postojnilek. Fr. Bec lek dovljici: lek. Alex. Roblek Dom Rizzoli 4 Močnik Kari Fabiani; Novemmestu: Bergmann ; v Kamniku; . Blažek \ Črnomlju H M i i H Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki ff ^ k-»-