90 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 91Prevelika črna luknja • Naše neboNaše nebo • Prevelika črna luknja V astronomiji so odkritja, ki se nanašajo na črne luknje in temno snov, vedno med naj- zanimivejšimi. To je še posebej res, kadar astronomi odkrijejo nekaj popolnoma nepri- čakovanega. Tako odkritje je pred nedavnim uspelo skupini astronomov, ki je opazovala, kako se gibljejo zvezde v majhni galaksiji Leo I v ozvezdju Leva. Ugotovili so, da se v njenem središču nahaja orjaška črna luknja, ki je po masi podobna orjaški črni luknji v središču naše Galaksije. Odkritje je astrono- me popolnoma presenetilo, saj je črna luknja mnogo prevelika in v takšni galaksiji ne bi smela obstajati. Svoje rezultate so objavili 5. novembra leta 2021 v reviji The Astronomical Journal. Astronomi lahko z opazovanjem gibanja zvezd v galaksijah sklepajo, kakšna je po- razdelitev mase v opazovani galaksiji. Ko so to prvič poskušali izmeriti, so prišli do ugo- tovitve, da se zvezde v galaksijah gibljejo s hitrostmi, ki niso ustrezale masni porazde- litvi vidne snovi (se pravi zvezd in plina). Ugotovili so, da mora v vesolju obstajati tudi neka snov, ki ima maso, a je ne mo- remo videti. Tako je nastala predpostavka o obstoju temne snovi. Kaj je ta temna snov, še danes le ugibamo, vemo le to, da mora obstajati. Med najbolj zanimivi galaksijami za opa- zovanje temne snovi so pritlikave sferične galaksije (»dwarf spheroidal« ali okrajšano dSph). To so majhne galaksije s sferično po- razdelitvijo zvezd, ki so zelo podobne elip- tičnim galaksijam, le da je za njih značilno, da imajo majhen izsev. Zato jih je težko odkriti in opazovati. Ko tako galaksijo naj- dejo, ji dajo oznako glede na to, v katerem ozvezdju se nahaja, ter zaporedno rimsko številko, če je v ozvezdju več takšnih ga- laksij. Pritlikave sferične galaksije so zelo podobne tudi večjim globularnim zvezdnim kopicam in prav vsebnost temne snovi je ti- sta, ki jih med seboj loči. Pritlikave sferične galaksije vsebujejo bistveno več temne snovi kot zvezdne kopice. Druga pomembna raz- lika je, da kopice vsebujejo zvezde približno enake starosti, sferične galaksije pa so imele več epizod nastanka zvezd in tako vsebujejo zvezde različnih populacij, se pravi starosti. Med pritlikavimi sferičnimi galaksijami je Leo I še posebej zanimiva in velikokrat opazovana. Leo I je med vsemi znanimi pritlikavimi sferičnimi galaksijami od naše Galaksije najbolj oddaljena in obstaja celo možnost, da ni gravitacijsko vezana na našo Galaksijo. V zgodovini opazovanj je astro- nomom večkrat predstavljala uganko, saj se ni obnašala kot značilne galaksije njenega Prevelika črna luknja Mirko Kokole Posnetek pritlikave sferične galaksije Leo I in Regula v ozvezdju Leva. Galaksijo Leo I so odkrili razmeroma pozno, saj njeno opazovanje zelo moti Regul, ki je ena od svetlejših zvezd na nebu. Foto: Wikipedia. Nebo v januarju. Datum: 15. 1. 2022. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 90 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 91Prevelika črna luknja • Naše neboNaše nebo • Prevelika črna luknja V astronomiji so odkritja, ki se nanašajo na črne luknje in temno snov, vedno med naj- zanimivejšimi. To je še posebej res, kadar astronomi odkrijejo nekaj popolnoma nepri- čakovanega. Tako odkritje je pred nedavnim uspelo skupini astronomov, ki je opazovala, kako se gibljejo zvezde v majhni galaksiji Leo I v ozvezdju Leva. Ugotovili so, da se v njenem središču nahaja orjaška črna luknja, ki je po masi podobna orjaški črni luknji v središču naše Galaksije. Odkritje je astrono- me popolnoma presenetilo, saj je črna luknja mnogo prevelika in v takšni galaksiji ne bi smela obstajati. Svoje rezultate so objavili 5. novembra leta 2021 v reviji The Astronomical Journal. Astronomi lahko z opazovanjem gibanja zvezd v galaksijah sklepajo, kakšna je po- razdelitev mase v opazovani galaksiji. Ko so to prvič poskušali izmeriti, so prišli do ugo- tovitve, da se zvezde v galaksijah gibljejo s hitrostmi, ki niso ustrezale masni porazde- litvi vidne snovi (se pravi zvezd in plina). Ugotovili so, da mora v vesolju obstajati tudi neka snov, ki ima maso, a je ne mo- remo videti. Tako je nastala predpostavka o obstoju temne snovi. Kaj je ta temna snov, še danes le ugibamo, vemo le to, da mora obstajati. Med najbolj zanimivi galaksijami za opa- zovanje temne snovi so pritlikave sferične galaksije (»dwarf spheroidal« ali okrajšano dSph). To so majhne galaksije s sferično po- razdelitvijo zvezd, ki so zelo podobne elip- tičnim galaksijam, le da je za njih značilno, da imajo majhen izsev. Zato jih je težko odkriti in opazovati. Ko tako galaksijo naj- dejo, ji dajo oznako glede na to, v katerem ozvezdju se nahaja, ter zaporedno rimsko številko, če je v ozvezdju več takšnih ga- laksij. Pritlikave sferične galaksije so zelo podobne tudi večjim globularnim zvezdnim kopicam in prav vsebnost temne snovi je ti- sta, ki jih med seboj loči. Pritlikave sferične galaksije vsebujejo bistveno več temne snovi kot zvezdne kopice. Druga pomembna raz- lika je, da kopice vsebujejo zvezde približno enake starosti, sferične galaksije pa so imele več epizod nastanka zvezd in tako vsebujejo zvezde različnih populacij, se pravi starosti. Med pritlikavimi sferičnimi galaksijami je Leo I še posebej zanimiva in velikokrat opazovana. Leo I je med vsemi znanimi pritlikavimi sferičnimi galaksijami od naše Galaksije najbolj oddaljena in obstaja celo možnost, da ni gravitacijsko vezana na našo Galaksijo. V zgodovini opazovanj je astro- nomom večkrat predstavljala uganko, saj se ni obnašala kot značilne galaksije njenega Prevelika črna luknja Mirko Kokole Posnetek pritlikave sferične galaksije Leo I in Regula v ozvezdju Leva. Galaksijo Leo I so odkrili razmeroma pozno, saj njeno opazovanje zelo moti Regul, ki je ena od svetlejših zvezd na nebu. Foto: Wikipedia. Nebo v januarju. Datum: 15. 1. 2022. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 92 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021Naše nebo • Prevelika črna luknja tipa. A tokratno odkritje je še posebej pre- senetljivo, saj si ga na noben način ne mo- remo razložiti. Med opazovanji, s katerim so poskušali ugotoviti, kako je porazdeljena temna snov v galaksiji Leo I, so prišli do zaključka, da je vsebnost temne snovi manjša od pričako- vane in da je njeno količino zelo težko na- tančno ugotoviti. Računski modeli so kazali izjemno raznolike rezultate, kar pomeni, da je vsebnost temne snovi težko določiti z znanimi podatki. Ti isti računski modeli pa so tudi pokazali, da z veliko verjetnostjo v središču galaksije obstaja črna luknja. Ta črna luknja ni le velika, ampak je orjaška in ima maso, primerljivo z maso črne luknje v središču naše galaksije. Tako velika črna lu- knja v tako majhni galaksiji preprosto ne bi smela obstajati. Astronomom ni poznan no- ben proces, ki bi pripeljal do nastanka tako velike črne luknje v tako majhni in pritlika- vi sferični galaksiji. Tako je njen nastanek popolna uganka. Ali je ta črna luknja velikanka v galaksi- ji Leo I le statistično naključje ali pa se v ozadju skrivajo neznani procesi pri nastan- ku orjaških črnih lukenj, bodo pokazali le čas in dodatna opazovanja. Vsekakor je to odkritje velik opomin, da je vesolje resnič- no zelo skrivnostno in da nikakor še nismo razvozlali vseh njegovih ugank. ČLANSKI PROGRAM PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V LETU 2021/22 Spoštovane članice in člani društva! Obveščamo vas o programu Prirodoslovnega društva Slovenije za društveno leto 2021/2022. Naravoslovna predavanja bodo do nadaljnjega še naprej potekala prek spleta. • 16. novembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Špele Borko: Pot skozi goro. • 21. decembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Damjana Vinka: Pisani svet kačjih pastirjev Slovenije pred 30. obletnico Slovenskega odonatološkega društva. • 18. januarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Brajkovića: Geologija v šoli. • 15. februarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Šturma: Prisluškovanje skrivnostnim pogovorom žuželk. • 15. marca 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Petra Skoberneta: Spomenica in Prirodoslovno društvo Slovenije. • 19. aprila 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Matevža Novaka: Kamnita streha – apnenec kot skupni imenovalec kulturne krajine vzdolž vzhodne jadranske obale. • Junija ali septembra 2022: naravoslovna ekskurzija Radovana Komela: Zgornja in srednja Kolpa. Člani društva boste o vsaki aktivnosti obveščeni sproti preko e-pošte, strani Facebook Prirodoslovno društvo Slovenije ter Instagram profila prirodoslovnodrustvo. Vabljeni, da se nam pridružite! Članski program • Društvene vesti