PoŠtam, plačana . »otovim	LETO VT1	V Ljubljani, 14. maja 1914.	Slev. 20. fosamezna Številka 1 Din
t upravi, naročnina ^^^^^^	—	^^^^^	_____	_________ Telefon S t 2050 in
4	na dom	Di VHHV^ •■k.	MD	~
B
afBMe ^	TT ^ ig ' Vk f « ^^^
letna ^^^^^^^^^ ^^HV	^^^H M ^^^^^^^^^ ^^^^^^^ m '
polletna ^Bm	M fl^^v a ^^m	■■■
četrtletna ^	^^M ■ ^HJ M JBV
13 Din. Cene inse- ^^^ ^HV	M^^ HfflT ^Hf _ M ^HV ^HV	_ ^Kt	ifi L|ul>ljnna
ratom po dogovoru MHHF	^ JHhHV ^^^^^ Telefon
se ne vručajo
Trgovski trosporazum v Rimu
OtfV Avstrija je dobila znatne koncesije zlasti glede lesa — Madjarsko otilvlllVil poljedelstvo je slabo odrezalo — Tržaško vprašanje še ni rešeno
Strah Rusije umrl
Rim, 13. maja.
Razprave med italijansko delegacijo na eni in avstrijsko ter madjarsko na drugi strani, ki so se pogajale o skupnem trgovinskem sporazumu, so bile v petek zaključene. Ker sporazum še ni parafiran in objavljen, se ni mogoča o njem točna sodba, vendar pa je vsebina tega sporazuma za Avstrijo precej zadovoljiva, čeprav je morala Avstrija dovoliti Italiji gotove koncesije, ki pomenijo gotovo žrtev.
Kako pa izgleda sporazum med Italijo in Madjarsko, oziroma med Avstrijo in Madjarsko, o tem zaenkrat ni veliko znanega, kakor samo to, da je rezultat daleč pod pričakovanji in željami, ki jih je gojilo ogrsko poljedelstvo. Tukaj niti Italija niti Avstrija nista bili pripravljeni na prevelike žrtve in zato so v Budimpešti nad rezultatom razočarani. Italija pač rabi Avstrijo in Ogrsko, da bi ji služili kot vprega hegemonističnim aspiracijam g. Mussolinija v Srednji Evropi in na Balkanu, njeno prijateljstvo pa ne sega tako daleč, da bi koristi svojega poljedelstva žrtvovala Madjarski.
Avstrijci so odrezali veliko boljše. Avstrijski eksport v Italijo se bo zvišal najmanj za 30 mili-jonov šilingov in zvišal se bo tudi avstrijski eksport na Madjarsko, ker so Madjari Avstrijcem tudi dovolili gotove koncesije glede lesnega in industrijskega uvoza.
0 podrobnih določbah se izve sledeče: Velike koncesije je dala Italija, kar se tiče uvoza avstrijskega lesa, papirja, kartona in celuloze, povečal pa se bo tudi izvoz gotovih avstrijskih kovinskih izdelkov, gumi-industrije in dunaiske umetnostne obrti. Zdi se, da so dosegli avstrijski lesni izvozniki zvišanje kontingenta obtesanega lesa, ki se
Topolščica, 13. maja.
Šaleška dolina je danes proslavila pravnik, ki je edinstven v njeni zgodovini. Pod smrečnimi gozdovi Smrekovca in Urške gore je bil danes ob navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti slovesno blagoslovljen in otvor-jen nov dom v Topolščici, »Mladika«.
Vsa šaleška dolina se je oblekla v slavnostno oblačilo. Topiči so pokali in domačini 6o se pripravili, da čim slovesneje sprejmejo drage goste. Kot zaključek protituberkulozne-ga Kongresa je bila danes dopoldne v novem domu skupščina ftizeološkega kongresa. To skupščino je vodil predsednik univ. prof. dr. Radosavljevič iz Belgrada. Te skupščine se je udeležilo nad 100 zdravnikov. Pozdravil je v uvodnih besedah zastopnika socialnega ministra dr. Khuna in dr. Zajca iz Ljubljane. Nato je kot domačin pozdravil vse navzoče dr. Savič in imel nato tudi predavanje o kolapsterapiji pljučne tuberkuloze. V debati so govorili dr. Neubauer, dr. Debevee iz Ljubljane in drugi.
Kmalu po obedu je že začelo prihajati občinstvo, predstavniki oblasti in drugi, da prisostvujejo otvoritvi novega doma. Navzoča je bila šolska mladina iz vse šaleške doline. Prišli so tudi gasilci. Mnogo je bilo tudi narodnih noš. Navzoči sta bili tudi godbi Zarja iz Šoštanja in rudarska godba iz Velenja. Ob 4 popoldne je bilo navzočih že več tisoč ljudi iz cele Šaleške doline. Kmalu pa so se zaslišali živijo klici občinstva, ki je tvorilo špalir. Kot prvi je prihajal gospod knezoškof lavantinski dr. Tomažič v spremstvu novocerkovškega kanonika g. Žagarja in šoštanjskega župnika g. Šiške. Nato je prišla zastopnica Nj. Vel. kraljice, dvorna dama ga. Tavčarjeva, ban dravske banovine dr. Drago Marušič. Godba je zaigrala državno himno. Vodja zdravilišča dr. Savič je pozdravil nato zastopnico Nj. Vel. kraljice go. dvorno damo Tavčarjevo, bana dr. Marušiča, knezoškofa dr. Tomažiča, zastopnika socinlne-
Maribor, 13. maja.
Maribor si lahko lasti zaslugo, da je prvi dal pobudo za razvoj jadralnega letalstva v naši državi. Že daljšo vrsto let deluje v Mariboru v okviru letalskega kluba »Naša krila« močna jadralna sekcija, ki prireja jadralne tečaje. Z lastnimi sredstvi so si ti mladi zračni pionirji zgradili jadralno letalo »Kobilico«, ki je izvršila že nešteto poletov. Iskali in našli so v mariborski okolici primerne terene, tako pri Sv. Marjeti, pri Sv. Kungoti, pred dvema letoma na Črnem vrhu. in Veliki Kopi, lani^ in letos pa so se utaborili na tezenskem letališču, odkoder včasih ob ugodnem vetru gredo na sniuško skakalnico za Betnavo, kjer se dosegajo precej dolgi poleti. Žal je naletelo doslej to pionirsko delo na nezadostno razumevanje pri merodnjnih krogih. Iz Belgrada so pošiljali jadralne letalce na posebne kurze v Nemčijo, drugim jadralnim skupinam v državi se dajejo lepe podpore, mariborski letalski klub pa je moral na lastne stroške poslati prvobori-telja jadralnega letalstva pri nns, inž. Cijana, na'Pol jsko, da se je izvežbal v jadralni tehniki. Kljub temu pa sc razvija jadralno letalstvo v Mariboru z neobičajnim poletom in zlasti letošnje leto pomeni velik korak naprej. Ob Binkoštih bodo polagali mariborski jadralni letalci, ki so se izvežbali na dosedanjih kur-
sme izvažati v Italijo, od 30.000 vagonov na 40.000, kakor tudi razširjenje prevozne ugodnosti od 10 odstotkov na 20.
Avstrijska železarska in kovinska ozir. strojna industrija pa zaenkrat ni dosegla drugega kakor določitev nekaterih principov, ki se tičejo sodelovanja tozadevne avstrijske in italijanske industrije, ki naj onemogoči konkurenco in dvojne izdelke ter dodelitev produkcijskih kvot med obe industriji kakor tudi take določbe, ki naj pospešijo zvišanje razpečavanja njunih produktov. Predvsem se to tiče produkcije avtomobilov avstrijskih tvrdk Steyr in Austro-Fiat, ki pa sta, kakor sedaj izvemo, itak že last turinskega Fiat-koncerna. Inače avstrijska železarska industrija ni dosegla ničesar razen nekaterih manjših ugodnosti.
Kar se tiče poljedelstva, pa ravno tako kakor ogrsko poljedelstvo — tudi avstrijsko od Italije ni nič znatnega doseglo, razen da so Italijani s težkim srcem privolili v ne preveč znatno zvišanje uvoznega kontingenta avstrijske plemenske živine. Naravnost malenkostne so koncesije, ki jih je Italija dala madjarskim žitnim izvoznikom in izvoznikom živine. Zato pa ie morala Avstrija dovoliti Ogrski gotov uvozni kontingent žita in za ogrske poljedelce ugodno ceno. Zato pa Avstrija zahteva, da ji Madjarska odvzame gotov kontingent avstrijskih industrijskih izdelkov, oziroma da ji dovoli gotove preferenčne tarife. Nekaj bodo Ogri dovolili, vsega pa gotovo ne. Kar se tiče lesa, se ie v Rimu med delegati Ogrske in Avstrije dosegel načelni sporazum, po katerem se avstrijski uvozni kontingent v Madjarsko določi s 15 odstotki. Avstrija je morala za vse, kar je dovolila Italiji, doprinesti žrtve na račun svojega polje-
ga ministra g. dr. Khuna in vse ostalo občinstvo. Vodja dr. Savič je tudi poclal kratko zgodovino zdravilišča v Topolščici. Pred vojno je to bilo zdravilišče z 18 posteljami, danes jih ima 230 in si otvarja še nov dom. Nato je predsednik pripravljalnega odboru šoštunjski odvetnik dr. Majcr pozdravil vse odlične predstavnike in ostalo občinstvo. Podnl je zgodovino zgradbe novega doma. Nato je zaprosil prevzvisenega knezoškofa, da blagoslovi novi dom, gospo dvorno damo pa, da nuj ga otvori. Nato je šolski pevski zbor iz Šoštanja zapel pesem.
Zatem je g. knezoškof ob asistenci že imenovanih gospodov in drugih duhovnikov pristopil k blagoslovitvi novega doma. Najprej je nagovoril zbrane odličnike in občinstvo. Rekel je, da ima Cerkev res namen, da skrbi za večno življenje svojih vernikov, vselej jo pa tudi veseli vsak napredek, ki je storjen za blagor človeštva. Pozdravil je vse tiste, ki lajšajo bedo človeštva, posebno pa
Skoplje, 13. maja. m. Danes so trgovci iz vse države nadaljevali svoj kongres. Po zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri so sledeče zahteve trgovcev: 1. Gospodarstvenikom naj se na bazi svobodne diskusije in tiska omogoči razpravljanje vseh važnih vprašanj, ki interesirajo trgovino; izvrši naj se preorientacija naše notranje gospodarske politike. V narodnem predstavništvu naj bodo zastopani vsi delovni stanovi naše države po svojih stanovskih organizacijah, predhodno pa naj se organizira gospodarski svet. v katerega bi tudi delegiral; svoje člane gospodarske organizacije. Davki naj se razdele sorazmerno z ozirom na gosjxidar-
zih, letalski izpit pred posebno komisijo. To bodo prvi judrulci z izpitom, ki ga napravijo v naši državi. Danes pa so ti zračni pionirji slavili pomemben dogodek — krst novega jadralnega letala, ki ga ie zgradila agilna stu-denška sekcija pod vodstvom mizarja Antona Lešnika, ki je 6ain navdušen letalec ter sc je izvežbal v zračnem jadranju v inozemstvu. Načrte novega letala je oskrbel inž. Cijan po znanem poljskem tipu »Vrana«. Dva meseca so delali vrli fantje ter izvršili letalo, ki ga upravičeno občudujejo tudi strokovnjaki. Največ truda je vložil v to delo Lešnik, pomagali so mu pa tovariši Rat. Rusi, Jeritzio, Novak. Čelofiga, Reiter, Kraner. Polegeg, Majhenič, Muršec, Germ, Kunej, Valitar ter i/, Maribora Pivka in Podliessnig. Les je daroval Rusi. [>latno so dobili od ravnatelja Fischerja. delo so izvršili z lastnimi rokami, tako da jih je stalo letalo v primeri z vrednostjo, ki jo sedai predstavlja, le neznatno vsolo. Danes dopoldne se je vršil na Teznu krst novega letala, ki je dobilo naziv »Vranu«. Svečan nagovor pa je imel ob tej priliki predsednik »Naših kril« ravnatelj v p. dr. Tominšek. Svečanosti je prisostvovala velika množica, ki je nato z zanimanjem spremljala uspele jiolete novega letala, s katerim so se dvignili v zrak jadrnici ter jKikazali poleg poguma ludi izredno spretnost in Lzvežbnnost.
delstva. Morala je dati carinske ugodnosti za uvoz italijanskega sadja, olja in vina, zvišati tozadevne uvozne kontingente in dati koncesije v obliki kombinacije med kontingentiranjem in carinskimi ugodnostmi za naravno in umetno svilo. Najtežji je bil sporazum glede tekstilnega blaga, ker avstrijska tekstilna industrija nikakor ne prenese italijanske konkurence. Ne ve se še, kako so se pogodili, vendar pa so našli srednjo pot.
Vprašanje tržaške luke pa se s tem sporazumom še ni popolnoma in končnoveljavno rešilo. Na vsak način bo Avstrija v tržaški luki dobila znatne ugodnosti, za kar bo seveda morala svoj eksport nameriti na Trst. Znano je. da ie bil dr. Steidle nedavno imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Trstu in za zveznega komisarja za tržaško svobodno luko. Steidle bo pogajanja glede tržaške luke z Italijo nadaljevat in zaključil. Sploh bo treba gospodarska pogajanja med Avstrijo in Italijo, oziroma med Madjarsko in Italijo na eni ter med Avstrijo in Madjarsko na drugi strani jeseni še nadaljevati, da se sedanji sporazum eventuelno razširi in spopolni ali popravi v smislu izkušenj, ki se bodo med tem časom naredile. Pri pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko se je gledalo tudi na to, da bo postala prosta pot za trgovinska pogajanja med Avstrijo in Češkoslovaško kakor tudi med Madjarsko in Češkoslovaško.
Vobče — pravijo — pomeni rimski sporazum samo začetek. Cilj, ki se je sicer približal, nikakor pa še ne dosegel, je gospodarskopolitična ureditev Podonavja sploh, ki bi mu nai bil po italijanskem zamidu podlatfa rimski sporazum.
Tako mislijo namreč v — Rimu.
zdravnike, ki zdravijo jetiko in rešujejo toliko mladih življenj iz žrela smrti. Izrekel je čestitke vsem uspehom protituberkuloznega kongresa in vsem, ki so novi dom zgradili. Naši državi Jugoslaviji moramo biti hvaležni, ker ustanavlja take domove. Nato se je v imenu tistih, ki se bodo zdravili v domu, zahvalil tistim, ki so ta dom ustanovili in z^-adili. Izrekel je tudi zahvalo v imenu škofije in v imenu Cerkve. Nato je še prosil, naj bi Bog blagoslovil novi dom. Nato je g. knezoškof izvršil blagoslovitev v slovenskem jeziku. Nato je zapiel mladinski pevski zbor in govoril je zastopnik socialnega ministra dr. Khun. Ban dravske banovine dr. Marušič je izrazil svoje veselje nad tem, da je tovrsten dom prvi v dravski banovini in v državi sploh in prava dobrota človeštva, znak naše vitalnosti. Edino naša banovina se lahko [>onaša s takima zdraviliščema kot sta lopiolščica in Golnik, kamor prihajajo bolniki iz vse države. Pljučna tuberkuloza je danes ozdravljiva; zato zidamo lake domove.
Nato so svečanost pozdravili še dr. Jordan Stajič, v imenu protituberkulozne lige dr. Petrič in v imenu zdravniške zbornice. Ko sta bili prečitani še fiozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in kraljici, je rudarska godba zaigrala državno himno. Ko je mladinski zbor še zapel, so se gostje in občinstvo začeli razhajati.
sko moč |x>samcznika; ukinejo naj se privilegiji nabavljalnih in konsumnih zadrug, kakor tudi drugih stanov, ki uživajo druge davčne olajšave; vse industrijske prodajalnice naj se ukinejo, dokler se pa to ne izvrši, naj se obstoječe podvržejo predpisom in obvezam, ki jih imajo tudi samostalne trgovine. Prodaja iz roke v roko naj se osvobodi plačevanja takse na račun; občinske in mestne trošarine naj se unilicirajo in zmanjšajo v vsej državi.
Za zboljšanje kreditnih razmer zahtevajo trgovci: eskomptna mera naj se zniža, kakor je to v mnogih državah, od sedanjih 7% na maksimalno 5%, Narodna banka pa naj postane regulator obrestne mere; država naj podpira vse kreditne denarne zavode, da se njihovo delovanje poživi, uvede naj se direktno kreditiranje trgovini.
V	v|jrašanju stilizacijc zakona o obrtih se zahteva v resoluciji, da se učna doba v trgovskih šolah zniža na tri lela; krošnjarenje naj se prej»ve za vse vrste blaga razen proizvodov domače hišne industrije; prepove naj se trgovina p*0 trgovskih jjotnikih.
V	vprašanju zaščite trgovskega stanu so v resoluciji sledeče zahteve: S |x>sebno uredbo naj se izvede zaščita izven zakona o prisilni poravnavi; z določili te uredbe pa naj se okoristijo samo aktivni dolžniki trgovci, ki so prišli v težko situacijo zaradi kreditnih motenj ali zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov. Kar se tiče spremembe zakona o kmetih, naj se izvzamejo iz zaščite tega zakona oni dolgovi, ki so bili storjeni za kakršnokoli vrsto blaga.
Kar se tiče vprašanja preorijentacije naše prometne in carinske |x>litike, zahtevajo trgovci, naj sc takoj zgradi železniška proga ob reki Uni in Bu-dišmci; uvede naj se zmanjšana železniška tarifa za pasivne kraje; ti|irava državnih monojxilov naj uredi, da bodo v bodoče zakupniki velike prodaje tobaka in vžigalic f» vseh mestih, pri čemer naj dobe jx> možnosti zakupništvo trgovci Iz teh mest. Carinska zaščita za industrijske izdelke naj se zmanjša na razumnejšo mero, izda naj se žakon o pre|>ovedi karlelov; kraljevska vlada naj čimprej da proizvodnjo tobaka zasebnikom; pref>ove naj se odpiranje vseh koncesioniranih trgovskih zavodov; pristopi naj sc k reorganizaciji gospodarskih zbornic; vodi naj se slroga kontrola o reciprociteti za dovoljenje dela inozetucm v naši državi, ker se samo na ta način lahko vodi izia/ito narodnogospodarska politika
Menšinski, vodja GPU (glavni politični urad ali tajna |>olicija) je v starosti 55 lei umrl. Zaradi bolezni ie svojo slu/bo žc delj časa samo |x> imenu opravljal Kljub temu pa je bil do svoje smrti človek, ki so se ga v Rusiji najbolj bali. Na vest; ima brezštevilne smrtne obsodbe.
Spominu bratov Ipavcev
Sv. Jurij ob j. ž., 13. maja.
Danes je bila po prihodu jutranjih vlakov odkrita spominska |>lošča na rojstni hiši bratov Ipav-cev. Pred hišo se je zbralo nad 1(KX) ljudi, katere je pozdravil žujian g. Grelnik. Navzoči so bili zastopniki oblasti in je prosvetnega ministra zastojial gimnazijski ravnatelj Mravliak iz Celja, bil je navzoč okrajni glavar in celjski župan. l|>avčevo pevsko žufK) je zastopal skladatelj Mirk, Hubadovo župo iz Ljubljane dr. Švigelj in Glasbeno Matico g. Završan. Slavnostni govor jc imel skladatelj dr. Schvvab iz Celja. Nato je bila odkrila spominska plošča, ki jo je skladatelj Mirk izročil v varstvo občini. Dr. Švigelj je |iolo/il venec v imenu Ilu-badove župe. g. Završan pa v imenu Glasbene Matice. Govoril je še ravnatelj Mravljak v imenu prosvetnega ministra. Nato so za|>cli pevski zbori pod vodstvom g. Mirka po eno |X'sem dr. Gustava in Benjamina Ipavca.
Nato je sledilo |ioIaganje temeljnega kamna za s|x>menik vsem trem Ipavcem. Msgr. Barle iz Zagreba je kot protektor odbora prebral sjx>minsko listino, ki jc bila nato vzidana v temeljni kamen. Nalo se je množica podala na pokopališče, kjer sc je fxiklonila na grobu obeh skladateljev.
Pogreb dr. Miletiča
Belgrad, 13. maja m. Danes popoldne ob 3 je bil pogreb umrlega prvaka bivše radikalne stranke dr. Slavka Miletiča. Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi. Pred krsto je šla vojaška godba, krsta pa je bila položena na topovski lafeti, ki jo ie vleklo 6 vrancev. Za pogrebom je šla tudi četa vojakov, ki je na grobu izstrelila častno salvo. Pred Vozncsenjsko cerkvijo so krsto dvignili z lafete prvaki bivše radikalne stranke Miša Trifu-novič, Krsta Miletič, ing. Popič in drugi in jo ponesli v cerkev. Ko so bile pogrebne molitve v cerkvi končane, je prvi govoril bivši minister dr. Dušan Peleš, ki je z vznesenimi besedami očrtal delovanje pokojnika, ki je bil na programu bivše radikalne stranke voljen za poslanca in je delal v glavnem odboru te stranke. Dr. Peleš je naglašal, da je pokojnik vedno delal po geslu »Z narodom za narod« in je temu načelu ostal zvest tudi do svoje smrti.
Potovanje naših parlamentarcev po Jadranu
Split, 13. maja. Narodni poslanci in senatrtrjl so iz Spi i tn odpotovali v Makarsko. Vse vasi, ki so se peljali mimo njih, so bile slavnostno okrašene, možnarji so pokali, ljudje so jih pozdravljali in navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. V Makarski je bil kar najsvečanejši sprejem. Parnik je nato pospešil vožnjo proti Korčuli, kamor je priplul kmalu po sedmi uri. Na Korčuli je narodne zastopnike pozdravila »in sprejela velika množica ljudi z godbo na čelu. Davi ob 4 je parnik odplul s Korčule proti Dubrovniku. Narodni poslanci in senatorji so prispeli v gruško luko o pol osmih Dopoldne so si narodni poslanci in senatorji ogledali mesto in njegove znamenitosti. Ob 14 so se poslanci in senatorji odjieljuli iz Dubrovnika na Lop.ud s parnikom »Šipun«. Na Lopnil so prispeli ob 15. pozdravljeni z burnimi vzkliki Nj Vel. kralju, veliki Jugoslaviji in močni državi.
Občni zbor, ki se ni vršil
Belgrad, 13. maja m. Za današnjo skupščino članov železničarske zadruge, ki jc bila sklicana v veliki dvorani tukajšnje univerze, je vladalo med prometnim osobjem nenavadno veliko zanimanje. Pričakovalo se je, da bo poteklo zborovanje burno in hrupno, ker je bil dosedanji odbor v svojem poročilu obtožil bivšega predsednika zadruge Dušana Trifkoviča raznih nepravilnosti v škodo zadruge. Zborovanje se pa prav za prav niti ni vršilo, zakai že pred otvoritvijo je prišlo v dvorani do velikanskega hrupa in je policijski komi sar moral s pomočjo orožnikov dvorano izprazniti. Zborovalci so se podali nato v okoliške kavarne. Tudi odbor se je sestal v bližnii kavarni, kjer je sklenil, da mora stroške današnjega zborovanja v znesku 30.000 Din nositi bivši predsednik Trifkovič, češ, da je on organiziral izgrede.
Praznik Šaleške doline
V Topolščici je bil včeraj slovesno blagoslovljen in otvorjen nov dom za pljučno bolne
Resolucija kongresa trgovcev
Zahteva po stanovski državi s stanovskim parlamentom
Jadralno letalo v Maribora
Kjer še vedno dehti slovenski
#nir«t«/i#<M Med Slovenci ob priliki *uzwwtunn potovanja s „Hindenburgom"
Hamburg, 8. maja.
T moji sobi t »Hotelu 4 letnih časov«, ki je pa tako natlačen z luksuzoni, da velja samo /a tiste, ki živijo »večno pomlad«, v mi>ji sobi diši objemajoče in sveže — slovenski rožmarin. Pridne deklice naših vvcstfalskih kolonij so nas »opušl jale«, ko smo se ustavili, ter nas ponataknile s slovenskim zelenjem, ki z.a-libog v teh zatohlih premogovnih revirjih ne more obdajati tudi slovenskega nageljnu, ampak samo par drobnih, s težavo nabranih šnutr-nic, kl jim pa tukaj pravijo še lepše: »solzice«. Ali veste, dn bi ob vonju rožmurina, ki zadiši po daljnih slovenskih krajih, dal vso to Nemčijo z vsem njenim bogastvom, z vso njeno disciplino, z vsem njenim rnarširanjem in z vso njeno voljo ustvarjanja, da bi jo dal vso in še kaj povrh za to našo deželico tam pod Karavankami, ki rodi nuš rožmarin.
Po 40—50 lot že živi naš rod v \Vestfaliji, očetje so pomrli, mamice so šle, že drugi rod se stara, a ta čisto slovenska navada, da ponudiš gostu cvctje, vmes pa rožmarin, ostaja. Bolj kot vse drugo, bolj kot navdušeni slnvo-spevi in deklamacije, bolj kot vse malo prismuknjeno zatrjevanje, mi je bil rožmarin danes dokaz za to, da je Slovenec v tujini ostal zvest svoji materi. Premogovni dimi ga ovijajo, westfabiki prah ga zasiplje polagoma, oh delu gineva, a slovenski rožmarin mu je ostal in veselje do cvetja pri mladih. Glas slovenske matere je prevpil vse te neskončne dalje in oh njenem toplem zvoku je rasel, rase in l»o rasel me*l našimi slovenski rožmarin, tisti, s katerim deklice venčajo naše oltarje doma, ali v katerega vdihavajo svojo čisto ljubezen.
Potovanje do Hamburga je zaradi tega neizbrisno Kaj tista ogromna tovarna I. G. kemičnih barv in aspirinov, ki jih bom sedaj šc rajši vžival. ko sem videl, da jih drobe mlade deklice med lepim prepevanjem krSčansko-jio-hožnih pesmi: kaj ta tovarna v Leverkusenu, kjer delo 48.000 delavcev in 18.000 uradnikov mi naddelavcev, kaj njihovo 14 lot staro vino, s katerim so nas opogumili, da smo prehodili prostor, po katerem vozi 80 km železniške proge; kaj to ogromno pristanišče v Duisburgti, ki je vredno 2 milijardi Din — torej eno petino našega proračuna — in kjer se izvaža dnevno stotisoče ton. Vse to stopa v ozadje prod sliko domovine, ki smo jo za hip zagledali v Esse.nu, ko i« nas pozdravili naši rojaki.
V Diisseldorfu imamo sedaj sijajnega generalnega konzula g. Pantiča. ki se je kot nikdo do sedaj vž.ivel v dušo nnših l judi ter jih zbral prvič okrog sebe. tako da ga vsa \Yestfalija posluša in spoštuje. /. njim sino ves čas potovali. Bil je z nami. ko smo se vozili jh> pristanišču in poslušali strokovna izvajanja pristaniških izvedencev, z. njim -mo bili v zanimivi tovarni »Brabendai,.. kjer preiskujejo moko in iščejo po laboratorijih možnosti, kako hi mogli najti nadomestilo za pšenico in se tako rešili inozemstva. 10 francoskih in 10 angleških fan-uj-v se je vadilo po laboratorijih in iskalo najboljšo sestavino kvalitetne pšenice. 7. njimi smo vse to -»naredili skozi« in slednjič obiskali tudi naše ljudi. Da boste vedeli, kako se za na« zanimajo, poslušajte to-le zgodbico: Naši ljudje so nas čakali pred rudarsko bolnišnico. Ko je upravnik bolnišnice zaslutil, da smo v oližini. je zbral svoj štab, nas enostavno pobu-sal. gnal v dvorano za predavanja, vzel v roke palico, stopil k črni deski ter nam začel razlagati zgodovino bolnišnice, njeno kapaciteto, stroške in kako se je ob hitler jevski revoluciji razmahnila. Komaj smo ljubeznivega go-»poda ustavili in se vsi natlačeni s statistiko »rerili do naših ljudi, kjer nas je čakal rožmarin.
Človek se klanja dostojanstvu slojev
Skoizi Porurje smo kar drčali. Mimo Hhein-hausenovih tovarn, mimo I livrsenu. mimo krup-pa. kar naprej in naprej, strokovnjaki pn so nas obmetavali s pregledno statistiko. Vtisa ne moreš dobiti nobenega. Vse je tako ogromno, vse dela. vse ropota, tla se zdiš samemu sebi majhen, ničvreden pod temi dimniki, ki blju-jejo dim. ali poleg teh žrel, ki bi jn jejo oge-nj, med temi železnimi stolpovi, ki so bahato sučejo, se hreščeče premičejo, iztegajo dolge roke z rožljajočimi verigami ter vlačijo v gigan-tične požiralnike premog in kovine ali jezno lipljejo izpod nog goreče lave. Tako majhen si med temi valjarji, ki pogoltnejo cele žareče klade in jih jez.no stiskajo, potem pa vržejo nazaj v roke ogromnih rokavov, ki jili zgrabijo in jih drdrajoče nesejo Bog ve kam. človek je med njimi črv in vendar je ta črv njihov poveljnik. Zakaj neki pa je sodobni družabni red odmeril ravno tomn črvičkn tako sramotno
Ljubljana, 13. maja.
Snoči okrog 10 je Izbruhnil v vasici Brinje pri Sv. Jakobu ob »Savi nevaren ogenj. Začela je goreti hiša sredi vasi, last posestnika, ki se je te dni poročil. V času, ko je začelo goreti, je bil v hiši samo ženinov stric, oba mladoporočenca pa sta odšla na ženitovanjsko potovanje na Brezje. Ker stoji hiša sredi vasi, je bila velika nevarnost, da s« vnamejo sosedne hiše. Nn kraj požara so najprej prihiteli gasilci iz Beričevoga, nato iz Sne-
Izkoriščanje nafte pri Tuzli
V drugi polovici preteklega lela so se mudili v Tuzli trije Iranooski inženjerji, ki so natančno preizkušali ves teren mesta Tuzle in njene okolice, ki je zelo bogata na rudninah. Po petih mesecih so inženjerji ugotovili, da se nahaja v Tuzli in njeni okolici velika množina nafte, posebno na mestih, kjer bodo sedaj začeli z vrtanjem. Pred 14 dnevi so najeli 30 delavcev, ki pripravljajo teren za postavljanje vrtalnih strojev, ki jih pričakujejo iz inozemstva. Tuzlansko prebivalstvo se zelo zanima za ta dela, ker je v Tuzli zelo veliko brezposelnih delavcev, ki so v sedanji krizi ostali brez dela. šef globokega vrtanja ing. M. Popovič ie obljubil, da bo zaposlil pri delih večinoma domače brezDoselne delavce.
vlogo in pustil, da se vee klanja le dostojanstvu strojev? Dobro nam — črvom, ki smemo naprej, gorje črvom, ki se rodijo in umirajo v tem besnem početju železnih orjakov, ki si jih je iztulital človek, da bi mu pomagali, a ga sedaj maščevalno davijo.
Potem pu že zaviješ zopet po zraku. Visoko gori se ti zdi zopet vse toko malenkostno in smešno in rad bi videl velikana, ki bi segal z glavo do nas, kako bi tu pohodil z. dvomi, tremi koraki ves ta dirindaj, ki skriva toliko gorja in življenjskih razočaranj. Iznad Poruria io potegne k sobi zopet obzorje. Kakor da bi Porurje izčrpalo in izsušilo vse naokrog, tnko je \se mrtvo po Westfaliji. Mesta samevajo sredi močvirij, ki nas luko zahrbtno ogledujejo. ali pn sredi brezmejnih pustinj, po katerih se trudoina ri jr jo eeste in vode. kot dn bi ne vedele kam. in koga naj opajnjo.
Ko je legel mrak na zemljo in nam je iz daljave blestela srebrna črta Severnega morja, ko je brzel mimo nas Bremen in smo nn zemlji videli le ie blesteče trakove rek in potokov, ki so vsi hiteli nekam daleč, kjer je morje,
Ljubljana, 13. maja.
Ravnatelj Mednarodnega urada dela pri Zvezi narodov v Ženevi mr. Buttler, ki se je sedaj mudil na obisku v Belgradu in Zagrebu, je danes dospel v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki tukajšnjih oblasti. Baua sta zastopala insp. dr. Guštin in načelnik dr. Karlin, mestnega župana in občino direktor Jnučigaj, Delavsko zbornico predsednik Sedej in tnjtiik Uratnik, Zvezo industrijcev ing. ftuklje in dr. Golia ler zastopniki raznih strokovnih organizacij. V spremstvu mr. Buttlerja sla dospeta tudi tajnik centralne Delavske zbornice dr. Zivko Topalovič in sekcijtki načelnik v ministrstvu za socialno politiko Jelenič. M?. Butller je bil precej utrujen ler je po kratkih pozdravih takoj odšel v liotej. Še dopoldne pa je obiskal gospoda bana.
Nocoj je bil v Delavski zt •	-'in spre-
jem mr. Buttlerja. Dvorana je bilu . predstavnikov delavskih korporacij in članov delavskih strokovnih združenj. M.r. Buttler je bil zelo toplo pozdravljen. Nad predsedstvenim mestom je visela slika prvega ravnatelja mednarodnega urada za delo Thomasa.
Mr. Buttlerja jc pozdravil najprej s primernim govorom predsednik Delavske zbornice g. Lojze Sedej, ki je kratko opisal stanje delavstva v naši državi, ki tvori le majhen del prebivalstva in je zato v javni borbi šibko ter zalo z veseljem sprejema moralično pomoč, ki mu jo v njegovi borbi noja Mednarodni urad dela. Sedejev govor je imel mr. Buttler predložen v angleškem jeziku.
Mr. Buttler je imel nato daljši govor, ki ga i« za njim iz angleščine prevaial glavni tajnik osrednje Delavske zbornice dr. Topalovič.
Govor g. Butlerja
Mr. Buttler je predvsem poudarjal, da je tudi na jugovzhodu Evrope zelo mnogo prilike za delo in tudi dovolj prilike za borbo za socialno zboljšanje delavskega položaja. Socialno gibanje je, kakor je sam videl, globoko utemeljeno. Velika volja delavstva po zboljšanju in hitra industrializacija države, zlasti pa vrlina delavskih plasti jc dovolj za razlago, zakaj je njegov prednik Albert Thomas tako ljubil to državo in delovno ljudstvo v njej. Mednarodni urad dela bo stremljenja Alberta Thomasa nadaljeval in bo slejkoprej skrbel za napredek delavstva v tej državi. Glavno načelo Mednarodnega urada dela je, da se nc zmanjšujejo mezde delavstva pod osnovne potrebe človeškega standarda, ki je sicer zadnja leta počasi upadal, skrbeti pa je treba, da standard ne upada dalje, temveč da se zopet prične njegovo dviganje. Plače delavcev in nameščencev so nujno potrebne, da se zanje določi minimalna standardu primerna višina. Nujno je potrebna mednarodna konvencija, da se za vsako stroko dela določi vsaj najmanjša plača, pod katero delodajalci ne smejo iti. To se je uvedlo že v domovini govornika, v Angliji, in ta uvedba nikakor ni uničila nobene industrije.
Proti preveliki krizi je že predhodnik govornika veliki Thomas predlagal obsežen načrt javnih del, ki v evropskem slogu upošteva tudi našo državo. Ta načrt sc žal ni pričel izvajati, toda temu načrtu je ostal mednarodni urad dela zvest in stremeti moramo, da se čimprej uresniči. Res je sicer, da se velike ideje ne dajo uresničiti v enem rodu in da bodo potrebne nove borbe poznejših rodov z.a uresničenje načel ideologov.
berij, iz Device Marije v Polju in naposled okrog 11.45 ponoči še ljubljanski prostovoljni gasilci z motorko. Na goreči hiši gasilci niso mogli več dosti opraviti, obvarovali pa so ostalo vas pred požarno katastrofo. Hiša je pogorela z. vsemi gospodarskimi poslopji vred. Gašenje je trajalo pozno v noč. Škode je okrog 80.000 Din, lastnik je bil pa zavarovan samo za 20.000 Din. Sodijo, da je bil požar podtaknjen, in to najbrže od kakšnega teknipca v ljubezni, ki se je morda hotel na In način maščevati nad svojim rivalom.
Kata Dejanovič obsojena na 5 lel
Te dni se jc, kakor je že poročal »Slovenec«, vršila pred novosadskim sodiščem razprava proti Kati Dejanovič, Galambosu in Defranceschiju. ki so bili obtoženi, da so goljufali z železniškimi voznimi listki in oškodovali državo za 1,028.037 Din 75 par. Kata Dejanovič jc bila obsojena na 5 let Ječe in na izgubo državne službe. V kazen se ji vračuna preiskovalni zajx>r, v katerem je sedela 1 leto in 4 mesece. Galatnbos in Defranceschi sta bila oproščena. Državni pravdnik se je p n tožil proli prenizki kazni Dejanovičeve, oprostilno sodbo Defranceschija je vzel na znanje, gjlede Ga-lambosa si je pa pridržal 3 dni premisleka. Zagovornik Dejanovičeve se ie pritožil proti previsoki kazni Dejanovičeve.
je pod žarometi letali, ki so vrtali v vsemirje, zagorelo pod nami mesto Hamburg. Dvakrat je krožil naš Hindenburg nad Hamburgom, ki je r ju 1 globoko pod nami ves posejan z. milijoni lučic, ki so ponekod bile pridno v dvore-dih ali pa tekale okrog jezereev in pristaniških lop, zažarele na gotovih točkah, drugod pa v strahovitem neredu mežikale sem gori iz temin, ki jih ni konca in kraja.
To jc torej Hamburg! 'lukaj skozi je tekla slovenska kri v Ameriko Bog ve, če so tudi lučice obsevale ceste; po katerih so hodili naši izseljenci nn ladje, da jih odtrgajo za vedno od doma. Bog ve, kako so se jim zdele takrat ic lučice, ko so s trepetajočo roko pisali domov zadnje pozdrave. To je torej Hamburg! Koliko naših dobrih deklic je požrl in lučice se mi zdijo njihove solze, ki so kapnle v temo izgubljenih življenj.
To je torej Hamburg, ta požiralnik. Evrope. ki vleče k sebi toliko izdelkov, tudi iz naših bornih domov, in ki vsipa zn vso to Evropo tja dol proti jugu in tudi v naše domove toliko blaga. Parniki tulijo, strašno, votlo tulijo. Morda ravno sedaj razkladajo knvina zrnca za naše mamice.
Hamburg, pljuča in srce Nemčije. Ko ga glodam nocoj in ko pa slišim rohneti okrog sebe. se mi zdi, ds Italija s svojim nam ugrabljenim Trstom trsa velikima ne ho premagala. Podonav.je -ži v Italijo, ne, Podonavje vleče k sebi	K.
Velike so borbe za osebno svobodo in te borbe pozna tudi njegova domovina, Anglija, saj si ie angleško delavstvo priborilo pravico do združevanja šele v 20. stoletju. Res pa je tudi, da borba za zboljšanje socialnega stanja še nikoli ni tako napredovala kakor v zadnjem času in še nikoli ni bilo napravljenih v kratkem času toliko socialnih delavskih ustanov kakor v zadnjih letih. Pravicam za združevanje delavcev je Mednarodni urad dela vedno nudil dragoceno pomoč. Temu uradu pa je prišla prav v zadnjem času nova dragocena pomoč s tem, da so priznane delavske organizacije v Združenih državah in da so Združene države podale posebno delegacijo k Mednarodnemu uradu dela
Kljub temu, da govore razni znaki za poje-manje pravic organiziranega delavstva, vendar ni treba izgubljati poguma in ne obupavati, zakaj ravno navzočnost ameriške delegacije v Ženevi nam zagotavlja, da se splača boriti za delavske pravice, za pravice združevanja in za zboljšanje standarda. Na vsak način upajmo in se borimo z boljše čase!
Pevski zbor »Grafika« je nato odpel pod vodstvom g. Dachsa »Delavsko geslo« ter oo eno slovensko in srbohrvatsko narodno pesem. Te pevske točke so ugajale vsem, tudi g. Buttlerju. Gospod Buttler sam pa je izjavil, da ga zelo zanima knjiga o slovenskem delavcu, namreč »Hlapec Jernej« v angleškem prevodu Louisa Adamiča. ★
Francoski radikali ostanejo v vladi
Pariz. n. maja. AA. Včera jšnja končna ro-zolucija delegatov na kongresu radi kal nosori-alistične stranke v Clermont-Ferrandu se dn rezumirnti v telile nekaj besedah: Stranka ostane tudi nadalje neomajno /.vesta svojemu voditelja Edouardu Herriofii. odobrava, da je sklenil držati besedo, dano v imenu stranke, izreka polno zaupanje radikalnim ministrom v vladi narodne sloge g. Donmerguca, iu bo tndi nadalje vodila politiko premirja med strankami, ki jo znstopn tn vlada. Odbor z.a moralno čiščenje stranke bo dnnos sprejel celo vrsto ostrih ukrepov in nato zaključil svoje delo.
Dobro avstrijsko gospodarstvo
Dunaj, H. maja. AA. Korbiro poroča: Finančni minister dr. Buresch in guverner narodne banke Kienbock sta poslala finančnemu odboru Zveze narodov poročilo o gibanju avstrijskih državnih financ v teku proračunskega leln 1015 in prvih mesecev proračunskega lota 1014. V zvezi s tem poročilom sta poslala tudi poročilo o delovanju avstrijske narodne banke iu o reorganizaciji avstrijskega bankarstva.
Finančni odbor Zveze narodov je sprejel n;i znanje ti poročili in pri tej priliki izrekel priznanje vladi dr. Dollfussa z.a ukrepe, ki jih je izdala v svrho pokritja izrednih izdatkov, nastalih zaradi nepričakovanih dogodkov v nr-davni preteklosti. Prav tako je finančni odbor Zveze narodov izrekel priznanje vladi, dn je znala obdržali dejansko stabilnost tečaja šilinga in dn je nu primeren način uredila vprašanje (ransfern zn obveznosti države v inozemstvu. Naposled je odbor pohvalil narodno banko. da je povečala zlato kritje in devizne zaloge.
Enotna avstrijska Ironta
Dunaj, II. maja. AA. Korbiro poroča: Zvezni kancler dr. Dollfuss in zvezni podkancler knez Starhoinberg sta izdala skupen proglas, v katerem napovedujeta prav v kratkem fu-zijo vseh nacionalnih organizacij in skupin avstrijskega »llriniatschulzuc in patriotske fronto. Proglas poziva vse Avstrijce, naj pri-slopijo patriotski fronti, da so ustvari velika in enotna avstrijska borbena fronta,
Roma:BSK 2:1 (2:1)
Belgrad, 13. maja. m. Današnja težko pričakovana tekma Roma in BSK je končala z rezultatom 2:1 (2:1). Na igrališču BSK se jc zbralo rekordno število gledalcev, in sicer okrog 12.000. V drugem polčasu so bili Belgrajčani nadniočni, a niso imeli sreče pred golom. Roma je igrala odlično. Najboljši mož njihovega moštva je gohiian Ma-sel I i. Odlikoval pa se je tudi desni krilec Con-stanlino.
Bolgari v Belgradu
Belgrad, 13. maja m. V torek 15. t. m. prispe najstarejše bolgarsko pevsko društvo »Plovdivsko pevsko društvo« v Belgrad in bo na ta način vrnilo obisk tukajšnjega pevskega zbora »Slankoviča«. Bolgari bodo priredili koncert v Belgradu, nato bodo odpotovali v Zagreb, kjer bodo tudi koncer-tirali. Potem pa bodo sodelovali na proslavi 50 letnic™ obstoja ljubljanskega pevskega društva ;S!a-v«c«.
Otvoritev umetnostne razstave v Belgradu
Kraljevski dvor in park se popolnoma preuredita
Belgrad, 13. maja. m. Danes dopoldne je prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič otvoril v paviljonu Cvijete Zuzorič razstavo naših umetnikov. Na njej so razstavili svoju dela sledeči slovenski slikarji: Drugo Vidmar, Nan-de Vidmar, Rihard Jakopič, Matija Jama in France Kralj. Akvarclne slike so razstavili Ivan Kos, M. Kralj, Josip Tavčar, Avgust Šantl, kiparska dela pn Avgust Spinčič, Lojze Dolinar in brata Kralj. Prosvetni minister ie v svojem govru naglasil. da bo Nj. Vel. kralj odstopil novi dvor za kraljevi muzej umetnosti in arlicologijc, v katerem bodo zbrana in reprezentativno razstavljena vsa do sedaj raztresena umetniška dela. Park okoli novega dvora bo izročen javnosti in bodo sedanji zid okoli njega porušili. Porušili bodo tudi stnrc stavbe med novim in starim dvorom, dalje stare hiše v krunski ulici, v ulici kralja Ferdinanda in v Dvorski ulici, tako da bosta oba dvora n*»tnla sama sredi velikega parka, v ozadju Ih> pa novi parlament.
Za slovansko vzajemnost
Belgrad. 13. maia. m. Danes ob 11 je bil
rodni občni zbor Zveze jugoslovansko-eeško-slovaških lig, ki mu io prisostvovalo večje število delegatov vseh lig iz države. Iz Slovenije so bili navzoči kot zastopnik ljubljanske lige dr. Egon Stare in dr. Ix»jze Berce, urednik »Slovenca«, iz Kranja g. Varaha, iz Maribora dr. Ljudevit Pivko in iz Ptuja dr. Alojzij Vesenjak. Občnemu zboru je prisostvoval iudi tukajšnji češkoslovaški poslanik dr. Pavel Well-ner. V odsotnosti predsednika zveze dr. Ku-ma nudi ja je vodil zborovanje prvi podpredsednik Moničilo Miloševič. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se nalaga zvezi dolžnost organizirati mladino in se predlaga. da se obstoječa deklaracija o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško čimprej razširi v konvencijo, sorodna slovanska združenja pa se naprošajo, da vsako v svojem delokrogu dela na razširjanju in utrjevanju vzajemnosti med vsemi jugoslovanskimi narodi. Pri volitvah je bil kot podpredsednik izvoljen dr. Egon Stare, v nadzorni odbor |>a dr. Kisovet in dr. Kukovec.
Surov napad sredi Ljubljane
Ljubljana, 13. maja.
Nocoj okrog 7 je bil izvršen pri železniškem prelazu nad Aleksandrovo cesto od času naj-živahnejše promenade surov napad, kakršni pri nas niso običajni. V družbi še dveh akademikov se je sprehajal na omenjenem mestu akademik - jurist 21 letni Ivan Jelič, doma iz Dolnjega Dolca pri Splitu. Nenadoma so mu skočili za hrbet štirje neznanci v uniformah in cn civilist, oboroženi z dolgimi noži in revolverji. Eden inu je nastavil nož na tilnik, drugi so mu pa grozili z revolveiji ter obenem tolkli po njem z noži, civilist pa ga je neusmiljeno tepel s palico po obrazu jn glavi. Jelič se jc v začetku skušal ubraniti nasilnih napadalcev in jih nekaj časa držal v šahu, ker je telesno silno močan. Hipoma pa je oslabel, najbrž vsled silnega udarca na glavo, in postal omotičen, tako da se ni mogel več braniti. Med tem so pasantje poklicali policijo, ki je vse napadalce aretirala in razorožila. Jeliča so odpeljali na policijo, kjer ga jc pregledal policijski zdravnik in ugotovil, da ima najbrž prebito lobanjo in več drugih ran po telesu.
Mariborski drobiž
Maribor, 13. maja.
Mali harmonikarji, ki so zanesli sloves Maribora po vsej državi, so doživeli včeraj zvečer s svojim harnionikarskim koncertom jx>d vodstvom prof. V. Schvveigerja pravi triumf. Velika union-ska dvorana je bila nabilo polna zelo hvaležnega občinstva, ki se je imenitno zabavalo. Vsega skupaj je, nastopilo 30 fantkov in deklic s pestro izbranim harnionikarskim sjioredom, vmes tudi solistični nastopi. Med odmorom so ljubki fantki Zor-zutov. Pregljev in Pregradov ob velikem navdušenju navzočih |>odali uspelo deklamacijo o svojih harmonikarskib turnejah, ki je mestoma izzvene-vala precej humoristično. Lep nsjieh je bil dostojna oddolžitev za skrben trud pri temeljili in skrbni pripravi za nastop.
šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Danes dopoldne je bilo v kavarni »Centrak prvo kolo šakovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Po štiriurnem boju se je odločila samo ena partija.. Lukež je v mernnski obrambi kol črni porazil Strnišo, ostale partije Ostanek :Lečnik, Stupan:dr. Ligoj so prekinjene. Kukovec ima dobljeno partijo proli Lobkovu. Preloženi sta partiji dr. Kramer: Volec in prof. Sila:Fišer.Prihodnje kolo se bo odigralo v sredo 16. t. m. ob 8 zvečer.
Sveža gomila. Umrl je tukajšnji trgovec Fran Lešanc v starosti 64 lel, stanujoč v Slovenski ulici št. 22. Pokopali ga bodo v torek 15. maja ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Trajen mu spomin !
Fantkova nezgoda. Pri kegljanju v neki šent-peterski gostilni jc prišlo do nesreče, ki bi mogla hiti usodna. Nekdo izmed kegl.jačev je po nesrečnem naključju pognal kroglo proli 11 letnemu Slavku Mačku, ki sp mu ie rad i silnega udarca poškodovala leva roka, da so fantka morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. — Nevarna muha je pičila 38 letno lesarjevo ženo Marijo Kranje iz Sv. Miklavža v desno stran lica. V trenutku ji je omenjeni del lica tako zatekel, da so jo morali radi nevarnosti zastrupitve prepeljati v splošno bolnišnico.
Osumljen požiga. V Studencih je bil kakor smo poročali, požar, ki je uničil gospodarsko poslopje posestnice Kislibove. Včeraj so studenški orožniki aretirali nekega brezposelnega tujca, lei 'o ga ljudje ob času požara videli v bližini pogorišča ter gn osumili požiga. Izročili so ga sodišču.
Naznanila
Občni zbor Narodne galerije bo danes v ponedeljek ob devetnajstih v Nar. galeriji.
— Pri zaprtje, motenju prebave, goreči ci, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo.
Zastopnik mednarodnega urada deta Butter med našim delavstvom
Nevaren požar v Brmjah
Od Soče čeg Žilo Zgodovina Rotšildov
Njihov vpiiv na svetovno politiko in gospodarstvo
VCmfl, M ne smemo poseabill, da so slovenski
Zihpolje — Humberški grad ob Rožu. - V ozadju Karavanke.
Trst nazaduje
Pri rokah imamo nekatere številke o Trstu, ki nam zelo razločno kažejo nazadovanje tega našega
velemesta, odkar je pridruženo italijanski državi. Najbolj očitno se vidi to nazadovanje pri številu prebivalstva. Prva leta po vojn:, ki je seveda zelo skrčila število mestnega prebivalstva, je to število hitro poskočilo. Italijani so v osvojeno kolonijo pridrli v maaah. Se tja do leta 1927. se je prebivalstvo množilo. Koncem leta 1927. je bilo navzočih 253.442 oseb (všteto vojaštvo). Od takrat pa začne padati. Koncem leta 1933. so šteli navzočih (z vojaštvom) '247.739. V ti številki znaša delež vojaštva okroglo 6700 mož. (Avstrija je svoječasno imela v Trstu samo 30<X> mož.) Še bolj jasno se vidi propadanje Trsta, če se primerja z drugimi velemesti v Italiji. Trst je bil nekaj časa po številu ljudstva na osmem mestu, zadnja leta je padel na deseto mesto; prehitele so ga Benetke in Bologna. Med tem sta Rim in Milan prekoračila milijon. Genova, tudi obmorsko mesto, je od leta 1928. do 1933. porastla od 624.700 na 629.500 ljudi, Benetke, tudi obmorsko pristanišče, v isti dobi od 253.600 na 268.000 Turin je zrastel v istem času od 570 na 612 tisoč ljudi. Prebivalstvo cele Italije se je v dobi od leta 1927. do leta 1983. pomnožilo za okroglo 1,400.000 duš. V Trstu, kot vidimo, je v tem času padlo za 5700 duš. Tudi če vpoštevamo znižanje garnizije (od ca. 10.700 na 6700 v isti dobi), je še vedno 1700 duš razlike pri civilnem prebivalstvu.
11 * Velika trgovina po morju in po suhem je koj ''po vojni naravno ležala na tleh. a se je hitro dvigala, pa žal samo tja do leta 1924. Od takrat gre linija ^pet navzdol. Promet je padal leto za letom in je znesel leta 1933. okroglo 3 milijone ton, kar je že manj kot polovica predvojnega prometa, /a Trat je še bolj žalostno, da je kriza manj hudo zadela druga laška mesta. Genova in Benetke sta tri skušali celo pomagati na škodo Trsta in sta v mnogočem uspeli. Italijanski velekapital je prevzel skoro vsa nekdaj cvetoča tržaška podjetja, ki *o bila prej last in ponos domačinov.
Veselo-žalostne so številke o padanju alkoholnega konzuma v Trstu. Vina je bilo zadacanega: 1924. leta 307.000 hI, 1925. leta 215.000 hI, 1926. leta 198.000 hI, 1932. leta 196.000 hI, 1933. leta pa 185.000 hI. Samo v teku leta 1933. je inkaso od alkoholnih pijač padel od 10,273.000 na 9.630.000 lir. Pijanci torej posili odjenjujejo. Pa žal tudi drugi konzumenti. Celotni dohodek mestne užiit-nine je v istem letu padel za 1,600.000 lir.
Kako je padlo blagostanje v Trstu, razvidimo tudi iz dohodkov tramvajskega podjetja. Leta
1928. je tramvaj inkasiral še 17 milijonov, leta 1932. 15 milijonov, leta 1933. samo 13,700.000. Podobno so padli dohodki Openskega tramvaja. Ta je inkasiral leta 1931. 1,084.000 lir, leta 1932. 989.000, leta 1933. 890.000. Tržačani se urijo v pešhoji.
Za leto 1933. je daljo značilno, da se je zmanjšalo število trgovin, število trgovin za jestvine na debelo je padlo od 319 na 307 za jestvine, na drobno pa od 1465 na 14410. Število drugih trgovin na debelo je padlo od 408 na 389, na drobno od 1481 na 1462.
Raste pa uboštvo. Zastavljalnica je dala na zastavo sledeče vsote posojil (okroglo): 1924. leta 9,397.000, 1925. leta 11,017.000, 1932. leta 20,177.000 in 1933. leta 20,325.000. Izkaz mestnih ubožcev se je v teku leta 1933. pomnožil od 9568 na 12.254.
Za tuberkulozo je umrlo v Trstu 1930. leta 513 oseb. 1931. lela 521, 1932. leta 562, 1933. leta pa 544.
Take so torej številke o življenju in hiranju nekdaj tako cvetočega tržaškega mesta. Vredne, da jih premišljujemo z raznih vidikov.
Nečuven zločin laši-stovshega učitelja
Iz Istre poročajo: V vasi Močibobi je šola, kamor zahajajo tudi otroci iz Karojbc in Rakotol. Učitelj je bd tam zadnje čase neki Sicilijanec. Marca mescca je močno silil otroke, naj se vpišejo v fašistovsko organizacijo -Balilla«. Ker ta propaganda ni imela uspehov, se ie učitelj maščeval nad celo šolo. Vrgel je v peč neko snov, ki je začela širiti strupen plin, sam ie šel iz razreda in vrata zaklenil za seboj. Plin se je začel širiti po razredu, otroci kašljati in se dušiti; nekateri so padli v omcdlevico. Ker niso mogli bežati, so glasno kričali. Pritekla je neka ženska, ki je s silo odprla vrata. Dobila ie več otrok v nezavesti. Nekateri teh so bili ves teden potem v postelji in so morali iskati zdravniško pomoč. Ko je
bil učitelj naznanjen, so ga službeno premestili. *
Msgr. Trinko, profesor v videmski bogoslovnici, je stavljen pod policijsko nadzorstvo,
V Knežaku na Pivki namerava podeštat graditi veliko občinsko palačo za 240.000 lir. Posestniki občinarji so se pritožili na prefekturi na Reki, pa so iim odgovorili, cla se bi hiša »rentirala«. Menda z najemnino od fašistovskih komedij.
Za doho liberalizma in kapitalizma in pa za rast in razmah židovstva, ki je z obema onima v tesni zvezi, imamo danes poseben simbol: To je ime Rotšild. V tej nesrečni dobi se je polastilo gospodarstva civiliziranega sveta ži-dovstvo, ki se je razvilo iz zaničcvauega in umazanega proletarijata v zadehlih getih, ter se povzpelo celo med petično plemstvo, ki so ga celo na ponosnih starih vladarskih dvorih radi videli.
Rotšild, to je več nego ena sama oseba, več nego ena sama rodbina. V 19. stoletju, ki ga označuje vrtoglavi ples okoli zlatega teleta bolj nego kedaj katero preje, — in upajmo — tudi pozneje, je pomenilo ime Rotšild z eno besedo bogastvo. Pojem Rotšild jc navdajal z židovsko denarno miselnostjo navdahnjene ljudi s spoštovanjem in zavistjo obenem. Lastnik tega imena je bil včlovečeni malik Mamou na zemlii.
Za rodove, ki prihajajo, bo pa pomenilo ime Rotšild rodovino, ki je odločila o uspehu praktičnega liberalizma ter o gospodarski in kulturni moči židovstva. S te rodovine odseva bistvo kapitalističnega zasebnega gospodarstva tako jasno, kakor bistvo židovstva samo. To je rodbina, ki je za celo stoletje izpolnila zidom upe na vlado nad svetom.
Rotšildi ne pomenijo začetka, pač pa višek. Knezi in vladarji so imeli vedno in povsod kake dvorne Žide okoli sebe. Tudi židovskih dobaviteljev za vojsko, židovskih špekulantov, židovskih kapitalistov in sploh Židov, ki so imeli last in čast, ni nikoli manjkalo. Vz.emiroo samo Avstrijo in pomislimo, kako je bilo nekoč. Tam so bile Habsburžanom ljube i dobrodošle židovske dinastije Oppcnheinierjev, Arnsteinov. Eske.lesov, Reitzesov in zlasti pa Rotšildov, ki so potomci dvornega Žida neznatnega nemškega knežiča, vladajočega grofa deželice Hessen-Caesel.
stili židje teh sredstev in jih »koinerci jelno eksploatirati«. Pa tu ue govorimo o Židih sploh, ampak o dinastiji Rotšild, ki je imelu pred 70 leti že vse tiste redke železnice ua kontinentu v svoji lasti, lil vendar bi bile mogle vlade raznih držav same financirati železnice. Ali včasi je kakšna vlada hudo kratkovidna ali nezmožna. Priin.: L. 1836 si je dunajski Rotšild izmislil, da bi se dalo lepo zaslužiti z železnico z
Duuaia v Bochnijo v Galiciji, kjer je mnogo tako potrebne soli. Izdal je delnice za gradnjo železnice. ki so sc ljudje tako trgali zu nje. da
malajskih otokov, katerim je posvetil največjo pozornost. Ko se je vrnil domov, je opisal življenje in navade plemen, ki prebivajo po malajskih otokih.
Na naša zemlji, piše med drugim Penard, ni naroda, ki bi toliko posojeval, kakor domačini na malajskih otokih. Kdor ima le majhen kos zemlje, nekaj živino ali sadnega drevja, lahko dobi posojilo na prihodnje sadje, na tele ali sploh na vsako vredno stvar. Pa tudi tisti, ki ničesar nimajo, dobe posojilo na račun morebitnega zaslužka, ker ima končno vsak človek upanje, da bo danes ali jutri kaj zaslužil ali izkoristil konjunkturo. Samo po-edinci, »ki so jih duhovi in sreča popolnoma zapustili«, morajo računati s tem, da bodo svoje dolgove, ki so jih naredili, morali odplačati s prisilnim delom v korist upnika. Najbolj zanimivo je, da kljub žalostnim izkušnjam, ki jih imajo upniki z dolžniki tudi na tem delu sveta, ljudje še vedno prav lahko dobe kredit. To je tembolj čudno, ker v teh krajih sploh ne poznajo procesov proti dolžnikom in tudi ne dražb. Sodnije in sodnike pač imajo na malajskih otokih, ker so jih uvedli Evropci, vendar pa domačini o tem nočejo ničesar slišati in urejajo svoje zadeve po svojih starih navadah in tradicijah.
Če se malajski upnik prepriča, da mu njegov dolžnik noče plačati, gre ponoči na polja in vrtove svojega dolžnika in nese s seboj viden tako imenovani tabu-znak. Ta znak je j>odoben našim strašilom po poljih za ptice. Ko pride dolžnik na svoje polje in zapazi la znak, takoj ve, da je upnikovega lotrpljenja konec. Za vse druge, ki so znanci, pri-.atelji ali sosedje dolžnika, pomeni to, da je na to posest pritisnjen pečat. Noben Malajer. si ne upa stopiti na polje, ki je pod varstvom tabu-znaka, še manj pa vzeti z drevja sadje, ker je to po veri domačinov zločinstvo, katero duhovi strogo knznu-jeio. Tako verujejo, da duhovi takega zločinca takoj spremene v neko nečisto žival. Ti strogi zakoni in predpisi, ki so Malajcem zelo resna sivar, vplivajo tedaj tudi na dolžnikove prijatelje, znance in so-»ede. tako da ere v tem primeru za neke vrsta
r.
Začetek Rotšildov
Praded današnjih, po svetu rarJcropljenih in svet vladajočih Rotšildov, Mayer Amschel Rotšild. se je rodil leta 1743 v Frankfurtu ob Maiui in je delal najprej kot pomočnik v bančni poslovnici v Hannovru, dokler se ui osamosvojil v svojem domačem kraju. Strogo se je držal zapovedi v talmudu, ki veli, naj se židje na videz obnašajo kolikor mogoče pošteno, »da bi ime Izraclovo ne bilo oskrunjeno«, to je, da bi židje ne prišli na slab glas. Tako si je tn Majer Amšel pridobil zaupanje vladarjevega naslednika princa Viljema, ki mu je zaupal del svojega premoženja, s katerim je pretkani Žid napravil nekaj za oba dobrih poslov. Leta 1798 je Viljem prevzel vlado v deželici, ter je dajal Rotšildu, ki je imel sam še bore malo premoženja, mnogo priložnosti za velike transakcije. Tako jc leta 1804 Viljem s posredovanjem Rutšildovim in s pomočjo nekega bankirja v Altoni posodil danskemu kralju 1,750.000 tolarjev. Dve leti i»o tistem so pa zasedli deželico Francozi »in Viljem jc moral pobegniti, šel je na Češko, doma na je z njegovim premoženjem gospodaril Rotšild, ki je delal izbornc posle, a seveda tudi nase ni pozabil.
Rotšildi v napoleonskih vojnah
Vendar pa tiči začetek njegovega bogastva šele v napoleonskih vojnah. Tu je Rotšild igral dvojno vlogo. Znal si je pridobiti naklonjenost kneza-prvaka Renske zveze, ki ga je |x»tavil Najioleon, in ta je dal Židom vse javne pravice, Rotšilda pa jc imenoval za člana volivnega zbora v Frankfurtu. To je bilo žc nekaj. Razen tega jc njegov sin Nathan Mayer stalno deloval v Londonu, in nekaj časa tudi najstarejši sin Amschel, ki je leta 1806 velik del Viljemo-vegu premoženja, namreč 60.000 angleških funtov. prerinil nu Angleško. Anglija je bila takrat glavna nasprotnica Napoleonova. In ker
so jih ku|>ovali po 15 odst. družje, nego ie bila njih nominala. lako je prišlo, da je modri Salomon že s samim izdanjem delnic zaslužil en milijon in osemstotisoč goldinarjev. Ampak njegov »zaslužek« je bil v resnici večji, kajti njemu se ni nič mudilo, da bi s tistimi dvanajstimi milijoni goldinarjev, ki jih je dobil za delnice, začel progo delati. Ne, on je tako mečkal in zadevo tako jxičasi sukal, da je tečaj delnic padel s 115 na 62. No, in sedaj se ic zdramila vlada. Pa ne morda, da bi prisilila Salomona, da vrne državljanom denar in napravi državi železnico. Nikakor ne. Tudi državnemu pravdniku ga ni izročila zavoljo velikanskega slejvarstva. Ampak preprijazno je kreditirala pet milijonov goldinarjev in je z delom sama začela. To bi bila seveda mogla že prej storiti brez Salomonu, pa bi bila svojim državljanom prištedila milijone.	,
Monopol na živo srebro
Kako zlorabljajo židje monopol, tu govorimo vedno samo o trgovskih židth, se vidi na cenah živega srebru v času, ko so jih šc samo Rotschildi »kontrolirali«. Nathan Rotšild si je bil pridobil slovite rudnike živega srebra v Almadčnu na španskem, in da bi imela vse živo srebro v rokah žlahta, je dunajt>ki brat Salomon kupil še Idrijo. Sedaj sta sc oba zmenila, da je cena steklenici 24 angleških funtov, pa amen. In tako jc bilo. Ko }ia so j>otem našli nove vire živega srebra v Kaliforniji, sta pa Rotšilda pod pritiskom |Kištene konkurcncc znižala ceno na 8 funtov, pa še nista imela izgube. Pomislimo sedaj, koliko sta nadrla. ko sta leta in leta prodajala tristo odstotkov predrago!
Kje lahko dobiš posojilo?
V deželi kredita
Kako malajski upnik preganja svojega dolžnika
Francoski kulturni zgodovinar in arheolog pro-	bojkot. Dolžniku ne preostane drugega, kakor da
fesor A. Penard je delj časa potoval po krajih juž-	razmišlja, kako bi zadovoljil svojega upnika. Na-
neca morja. Posebno so mu ugajale naravne lepote,	vadno dolžnik najame novo posojilo, da odplafca
- - - •• - . —- •_ :------------staro in se (ako znebi strašnega tabu-znaka.
jc dolgotrajna vojna, ki jo jc vodil VVcllington proti Francozom v Španiji, požirala velike vsote, jc dajala londonska banka Rotšild z navdu-
Najbolj zanimiva pa je tozadevna navada na malajskem otoku Niasu. Ce upnik noče več čakati dolžnika na plačilo, si nekega dne kupi nekaj obleke in drugih najpotrebnejših stvari in gre v hišo svojega dolžnika. Tam se nastani kakor doma. Zasede najlepše prostore, ki jih imajo navadno za častne goste, in si da streči po svoji mili volji. Dolžnik ne sme vreči svojega upnika iz hiše, marveč mu mora dati piti in jesti najboljše, kar ima v hiši. Seveda je tak gost silno neprijeten in zato se ga skuša dolžnik čimprej rešiti, kar pa želi tudi upnik sam. Dolžniku ne preostane drugega, kakor da plačh dolg. Ta način se konča redno s popolnim uspehom.
Usodno bi bilo, če bi bile lake navade tudi pri nas. Tedaj bi upniki sploh ne stanovali v svojih hišah, marveč bi spali v čisto skromnih stanovanjih svojih dolžnikov ali pa v krasnih palačah velikih bank ...	___
Zveza gospodinj priredi v torek 15. t. m. ob 16 v svojih prostorih, Breg št. 8 predavanje o novodobnem pranju brez truda.	(5100)
Zelo poceni
se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače
tovarne „TRIRUNA" F. Batjel, Ljubljana. Karlevftka e.4 Najnižje oenat — Cenik franka.
šenjem kredit. Ampak Rotšild jc dobavljal Angležem tudi žSvež, materijal in vsakovrstno blago. Ko so pa začele še države na celini ofenzivo proti Napoleonu, je Rotšild tudi njim pre-skrhrl denar. Bilo jc vsega 15 milijonov angleških funtov. Žid se je pa muzal, 6i me! roke in je razmišljal, kako bi šc katero zvil.
Ne sme se reči, da bi Rotšildi ne bili pazili na korektnost in poštenost. Tega ne. Nasprotno, nastopali so tako, da so si znali pridobiti zaupanje mogočnih osebnosti. Vendar se pa pri posebno dobrih j>oslih niso držali svojih načel. Tako je n. pr. Nathan znal odločilno bitko proti Napoleonu na hudo čuden način izrabiti. Prisostvoval je bitki pri VVatcrlou, seveda spoštljivo od daleč, ter je, kakor hitro je videl, da bo Napoleon gotovo poražen, hitel k morju, in je kljub slabemu vremenu odjadral v London. Tam pa je raztrosil strašno novico, da je Napoleon zmagal. Vse je bilo razburjeno. najbolj pa Rotšild sam. Takoj je vrgel
Bančni polom na Dunaju 1873 in Rotšildi
»Ime Rotšild jjotueni več nego samo firmo, ki jo krije. Ouo pomeni vse židovstvo, kolikor se ga je kedaj bavilo s iMisli na borzi.« Tako piše resni znanstvenik Werner Sombarl. i a rodbina je povzročila neverjetno mnogo gorja. Dunajski »Sturmcr«, ki je lani dobro opisul veliki bančni polom leta 1873 na Dunaju, pravi, da je bil to pravi rojjarski podvig rodbine Rotšild proti dunajskim meščanom. Ko so bili Rotšildi tečaje raznih |>a|>irjev ua borzi po-tisnili do vrtoglave višine, je naročil dunajski Rotšild svojim zaupnikom, naj prav previdno takoj oddajo vse njegove papirje in jih spravijo v dober denar. Zid je storil svoje in po-tem sc je umaknil v ozadje. Nekega dne pa, črni petek mu pravijo, se je vse na borzi zrušilo. Ko je nekdo ponudil Rotšildovcniu |>ro-kuristu Goldschmiedtu delnic za 5000 goldinarjev, mu jc ta odgovoril: »Dajte no. saj vse vaše banke niso toliko vredne!« Tc besede Rot-šildovega človeka so porazno vplivale. On nc kupuje. Nustala jc panika. Ljudem je padla mrena z oči. Videli so, du so njihovi pajiirji samo navidezna vrednost. Tečaji so vratolomno drčali navzdol. Vsi ljudje so izgubili glave in premoženje. Mnogi innuj trdni v duši so uničeni zgrabili za vrv ali pištolo, ali pa so šli v Donavo. Premnogega, ki je bil dal preslep-ljen svoje ime za sleparska podjetja in razne ustanove, si jc privoščil državni pravdnik. Ti so zapadli kazni in sramoti. Le Rotšildu. ki jc bil že tudi baron, se ni nič zgodilo...
Kakih petdeset let že se ne ču je več toliko o Rotšildih. Oni imajo namreč tako velikanski aparat, da nc morejo vedno sami nasto|>ati. Vendar pa so povsod tam, kjer se na odru življenja godi kaka drama ali naravnost tragedija, ter potezajo za tajne niti, na katerih nerodno plešejo ali žalostno bingljajo — njihove lutke.
vse papirje vseh Napoleonu sovražnih držav na tržišče, kajti če je Napoleon zmagal, pride v deželah njegovih nasprotnikov itak do poloma in izgub. Jasno je, da so vsi lastniki takih
obveznic in posojil pometali svoje papirje takoj za Rotšildom na tržišče: čim prej, tem bolje. Ti papirji pa so preplavili tržišče tako. da so imeli smešno ceno. In tajen Rotšildov po-, oblaščenec je papirje na lihem skoro zastonj zbiral. Ko pa je prišla v London vesela novica, da so zavezniki Napoleona premagali, so šli tečaji papirjev, ki jih je imel skoro vse Rotšild v svojih rokah, kakor divji navzgor. Tako jc Nathan sicer uničil premnogo ljudi, mnoge težke pa znatno olajšal, a »zaslužil« jc pn le v enem samem dnevu 20 milijonov funtov.
Sedaj je bil
Rotšildom ves svet odprt
Nathan je ostal v Ix>ndonu, Amschel je pre vzel dom v Frankfurtu. brat Salomon je osrečil Dunaj. Kari se je zaletel v Napolj in Jakob jc ustanovil svoje podjetje v Parizu. Ko je stari Amschel umrl. so že bili vsi sinovi dobro na konju. Najbolj so se Rotšildi ba vili s krediti deželam in državam v raznih oblikah, in že 1. 1846 so bile evropske države dolžne vsem Rotšildom skupaj okoli 450 milijard dinarjev po našem računu.
Krščen človek, arijcc. je iznašel stroj na |>aro in je začel delati železnice, ter je uialsi-kaj izumil v tehniki, da je omogočil trgovini in gospodarstvu razmah. Ali takoj so se pola-
\_JT~~7 T"
- C -Ž.

»Le mirno, gospod, ne bom vam skrivil niti lasu na glavi I«
Neki Škot, lastnik kinematografa na deželi, je prišel nekega dne v Edinburg. da bi našel novih idej za svoje podjetje. Tam je videl nad vratmi nekega kinematografa napis: »Brezplačen vstop za osebo nad 90 let stare.« Škot se je vrnil domo* in je nad vhodom svojega kinematografa obesil plakat: Brezplačen vstop za osebe nad 90 let sla re, vendar v spremstvu staršev.«
»Ali že veš,« vpraša zidar svojo ženo, da se je France ponesrečil? Na prsa mu je padla železna traverza, težka dvajsot centov, in ga na mestu ubila.«
»Ubogi France, jaz. sem to že davno slutila, ker je bil zmeraj slab na prsih.«
Zdravnik: Dve čaši piva lahko vsak dan z mirno vestjo popljete.
Bolnik: Dragi gos|Kid doktor, prosim. uoveite to tudi moji ženi.
Nedeljski spari
Zimski športniki so zborovali
Ogromni napredek v smučanja v pretekli sezoni — Za predsednika JZSZ ponovno izvoljen ban dr. Marušič
Ljubljana, 13. maja.
Najvišja inštanca v našem belem športu, Jugoslovanska ziniskosportna zveza je polagala danes pred delegati klubov obračun svojega plodonos-nega dela v pretekli zimski sezoni. Ker zavzema smučanje izredno važno mesto med športnimi panogami in ker spada la panoga med najlepše m najbolj zdrave športe, zato je prodrlo smučanje že v sleherno gorsko vas. Baš zato polagajo civilne in vojaške oblasti veliko važnost na zimski šport. Današnjega občnega zbora se je udeležil kot odposlanec H Vel. kralja g. polkovnik H. Jovanovič. ministra-za vojsko in mornarico je zastopal g. podpolkovnik Popovič, komandanta divizne g. podpolkovnik Maras, komandanta I. planinskega polka g kapetan Tauber, ljubljan. župana g. dr. Rupnik. Tujsko prometno zvezo pa g. dr. Štcr Občnega zbora se je udeležilo 64 klubov po svojih j>olno-močnih delegatih, od 111 v zvezo včlanjenih klubov.
Občni zbor je otvoril predsednik zveze, ban g dr. Drago Marušič, ki je pozdravil odlične goste, delegate in zastopnike tiska ter predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru kot najvišjemu pokrovitelju in prijatelju vsega jugoslovanskega gibanja, kar so vsi navzoči z največjim navdušenjem sprejeli. Gospod ban je dalje omenjal, da je izredno vesel, da je mogel predsedovati tako delavni in uspešni upravi kot je bila letošnja. Zeli samo, da bi tudi naprej delali v bratski slogi za napredek vsega jugoslovanskega zimskega sjx>rta.
Nato je sledilo poročilo generalnega tajnika g Joso Gorca, ki je v zelo dolgem in izčrpnem poročilu podal ogromno delo, ki ga je izvršila JZSZ v pretekli zemski sezoni. 12. leto dela nase zveze nam je dalo tri pomembne uspehe: Planico. Zakopane in Romunijo, ki so krona vseh dosedanjih uspehov na polju smučarstva. V svojem poročilu se je dotaknil letošnje zime, ki je bila po zapadlem snegu ena najboljših v zadnjih letih. Glede programa prireditev je omenjal, da ga je spraviti v sklad z vsemi prireditvami v zvezi in ga je izdelati že v novembru. Treningi, ki so jih vodili razni inozemski trenerji, so najvažnejše delo naših klubov. Najvažnejše je bilo tekmovanje za držav, prvenstvo, katerega so se udeležili tudi Bolgari in Nemci. Dobro je uspela tudi tekma za državno prvenstvo v drsanju, ki smo jo letos izvedli kot mednarodno prireditev v Celju. Hokej na ledu se lepo razvija pri Iliriji in se goji le še v Zagrebu. V sankanju ne pridemo nikamor naprej, kar je razumljivo, ker ga močno spodriva smučanje. V inozemstvu smo se udeležili vseskivanskega smu-škega prvenstva, kjer smo dosegli prvenstvo v alpski kombinaciji, v kateri se ie odlikoval Hubert Heim. Tudi v ostalih panogah smo beležili velikanski napredek. Naši akademiki so dosegli v konkurenci 7 narodov prvo mesto v kombinaciji v Rabki na Poljskem. Od domačih mednarodnih prireditev bi bilo omeniti uspeli hokej turnir na Bledu, ki se je odigral med Avstrijci in Madžari in našo Ilirijo, dalje tekme v skokih na Bledu in slalomu in končno mednarodne skakalne lekme v Planici, katere so se udeležili najboljši norveški skakači, zaradi katerih je postala Planica in naša država svetovno znana po vsem športnem svetu. Stiki z raznimi zunanjimi smuškimi zvezami in mednarodno unijo so bili v pretekli sezoni zelo živahni.
Sodelovanje med našo vojsko in zvezo ie bilo tudi letos živahno. Dalje se je g. tajnik dotaknil mladine, ki prerada zaide v vrste takozvanih divjih smučarjev vsled presplošne prepovedi udejstvo-vanja srednješolske mladine v športu. O naših
športnih napravah, zlasti o skakalnici v Planici, ki je ponesla ime našega naroda in naše države po vsem svetu, se je izrazil zelo pohvalno. Po vseh krajih se gradijo nove smučarske postojanke in skakalnice, kar bo naš zimski šport dvignilo na še višjo stopnjo ter vzbudilo še večje zanimanje za naš zimski turizem, ki se z vsakim letom močneje razvija.
Zveza šteje skupno 110 klubov, število sodnikov je 133, zveznih smuških učiteljev pa 55. Za bodočnost čakajo odbor velike in važne naloge, kajti na programu so vseslovanske smuške tekme, udeležba na Fisinih tekmah v ČSR, priprava tekmovalcev za olimpijado, preureditev raznih pravilnikov itd. Svoje poročilo je zaključil g. generalni tajnik g. Goreč s pozivom, naj se novi odbor loti dela z isto ljubeznijo, s katero so ga opravljali sedanji sodelavci, pa bomo doživeli še marsi-kako Planicol
Poročilo smuškotehničnega odbora g. dr. Jan-a Berceta se ni prečitalo, ker je itak natiskano v knjižici in ker je v glavnem že vse povedal g. generalni tajnik g. Goreč. Iz istega razloga je izostalo čitanje poročila drsalnotehničnega odbora g. inž. Stanka Bloudeka. Blagajniško poročilo je podal g. Ivo Komar. Iz tega je razvideti, da je uspelo upravnemu odboru poravnati stari dolg in doseči ravnotežje. Dohodkov je bilo 143.539.50, stroškov pa 143.539.50. Zvezna imovina znaša Din 81.244.69.
Po poročilih funkcijonarjev upravnega odbora je podal g. Parma poročilo, ki predlaga odboru absolutorij. Nato ie prevzel podpredsednik g. dr, Pavlin predsedstvo ter otvoril debato o posameznih poročilih. V zelo dolgih in stvarnih izvajanjih se je dotaknil predsednik zagrebške podzveze g. dr. Mire Pajdakovič poročila g. generalnega tajnika in poročila blagajnika. G dr. Pandakovič je dalje apeliral na občni zbor in na upravni odbor, da zastavi pri merodainih državnih oblasteh vse svoje sile, da bodo tudi športne organizacije dobile primerno podporo. Njemu je odgovoril g. generalni tajnik in g. blagajnik.
Nato so sledile volitve. Izvoljen je bil z neznatnimi spremembami ves stari odbor z naslednjimi glavnimi funkcijonarji: predsednik: dr. Drago Marušič, ban dravske banovine; podpredsednik: dr. Ciril Pavlin, Ljubljana, dr. Stevo Hadži, Zagreb, dr. Stevo Jantolek, Belgrad. Generalni tajnik: Joso Goreč. II. tajnik: Tone Kunsteli, blagajnik: Ivo Komar. Odborniki: dr. Hubert Souvan, Ante Gni-dovec, Stane Predalič, Hinko Sircelj, Ivan Tavčar, Stane Pelan. Načelnik smnškotehničnega odbora: dr. Janko Berce, namestnik: dr. Zdenko Švigelj. Načelnik drsalnotehničnega odbora: inž. Stanko Bloudek, namestnik: Evgen Betetto. Nadzorstveni odbor: Franc Kopriva, V. Golubovič, Vekoslav Iskra.
Sedež zveze ostane v Ljubljani, za službeno glasilo na je bil določen Šport, ki izhaja v Ljubljani. Nato so sledili predlogi glede sklicanja izrednega občnega zbora radi spremembe pravil in pravilnikov. Ustanovi se Koroška zimskosnortna podzveza s sedežem v Slovenjgradcu ali Preva-ljah. Pri slučajnostih se je oglasit banski svetnik g. dr Šter, ki se je v imenu tujskega prometa zahvalil občnemu" zboru za izredno živahno delovanje na smučarskem polju, ki ie mnogo pripomoglo tndi tujskemu prometu, nakar se ie g. dr Pavlin ponovno zahvalil vsem navzočim za njihovo sodelovanje ter prosil, da tudi v bodoče delujejo z isto vnemo za procvit belega športa, nakar je zaključil lepo uspel občni zbor.
Hazena
Ilirija:Atena 4:2 (2:2)
Ljubljana, 13. maja.
Današnji prvenstveni tekmi med družinama Ilirije in Atene, ki se je vršila dopoldne na igrišču Atene v Tivoliju, je prisostvovalo razmeroma precwj ljudi, kar je pripisovati tudi propagandno nizki vstopnini. Igra je bila tipično prvenstvena, le v začetku je bilo obojestransko malo' nervoznega otipavanja. V splošnem se pa lahko trdi, da je bila vseskozi zelo zanimiva in izredno živahna. V prvem polčasu sta bili družini precej izenačeni, ilirijanski napad boljši od Atene, a ni mogel napram sijajni branilki Bernikovi, kateri se ni nič poznala jKiškodba iz Zagreba, nič opraviti, akoravno je opetovano oblegal vrata Atene. — V drugem polčasu sta obe družini močno pritisnili. vendar je ilirijanski napad vsled vehe-mentnih napadov še dvakrat potresel mrežo Atene. A tudi Atenašice so močno pritiskale, tako da je bil ves čas izredno oster tempo. Iliriji je prinesel zmago izborno razpoložen napad. Rezultat odgovarja poteku igre. Sodnik g. Kušar je sodil dobro.
Današnji nogomet v Ljubljani
V drugorazredni prvenstveni tekmi sta 6e srečala dva para in sicer Slovan : Mars 1 :1 ter Grafika : Korotan 1 :0.
Na igrišču Primorja so nastopili juniorji Primorja proti rezervi Marsa, ki so jo odpravili z rezultatom 4 : 0. Rezerva Primorja pa je
premagala rezervo Hermesa z 2 :0.
*
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes naj bodo ob 18 na letnem telovadišču Sokola
Težak položaj drž, upokojencev
Ljubljana, 13. maja.
Vse velike težave in nadloge naših državnih upokojencev in upokojenk so prišle do izraza na današnjem rednem občnem zboru Društva državnih upokojencev in upokojenk, ki se je vršil dopoldne v dvorani Okrožnega urada. Ves občni zbor je potekel v poudarjanju njihovega težkega položaja in njihovih elementarnih pravic, ki so jim ne-zasluženo kratene. Le eno temno stvar je bilo opaziti, namreč, da se državni upokojenci vse premalo zavedajo pomena enotne stanovske organizacije, ki edina jim more piiboriti izboljšanje, in da jih je premnogo med njimi, ki so celo mnenja, da je taka organizacija nepotrebna.
Občni zbor je vodil predsednik društva, višji davčni upravitelj v pok. g. Lilleg Maks, ki je v svojem predsedniškem poročilu orisal smernice odborovega dela. Kljub vsemu obetanju se za upokojence še ni ničesar storilo, dasiravno ni odbor zamudil nobene prilike za intervencije na mero-dajnih mestih. Sedaj je razpisana anketa, ki naj reši vprašanje pokojnin. Društvo stoji na stališču, da se anketa brez njega in drugih upokojenskih organizacij v državi ne sme vršiti. Omenjal je nadalje interpelacije v senatu glede izenačenja prejemkov staro- in novoupokojencev in glede železniških legitimacij. Predsednik je poudaril, da je 8. novembra 1931 pri državnozborskih volitvah 08 odstotkov državnih upokojencev glasovalo za vse-državno stranko, in da zaradi tega zaslužijo, da se njihove upravičene zahteve upoštevajo.
Izčrpno poročilo o delovanju društva je fiodal tajnik, ravnatelj zemljiške knjige v f>ok g. Spen-d e. Najprej se je spomnil 33 med poslovnim letom umrlih članov, ki so jim navzočni zaklicali »Slava!« Nato je j»ročal, da si je društvo v pretekli poslovni dobi najelo in opremilo lokal v Delavski zbornici, kar je društveno delovanje zelo poživilo. V preteklem letu se je društvo obrnilo na 81 ljubljanskih tvrdk in izfioslovalo svojim članom znatne [»puste pri nakupovanju življenjskih potrebščin. Popuste je izposlovalo tudi v nekaterih zdraviliščih in kopališčih. Znak težkega položaja upokojencev so številne prošnje, ki jih članstvo pošilja na odbor za j>odpore. Odbor takih podpor ne more dajati, dal jih je izjemoma v dveh res nujnih primerih. Nato je tajnik poročal o neštevilnih interpelacijah, spomenicah in osebnih intervencijah odbora v pretekli poslovni dobi. Med drugim je odbor interveniral na finančni direkciji za pospe-šenje izplačila pokojnin po upokojitvi, ker se stalno dogaja, da morajo upokojenci po upokojitvi po več mesecev čakati na izplačilo. Dalje je odbor interveniral glede kuluka, ki so ga naprtili tudi upokojencem. Nadalje je tajnik omenil novoustanovljeno društvo »Delo in eksistenca«, katerega ena smernica je tudi: preprečenje zaposlitve ujx>kojencev* in poročenih uslužbenk. Protestiral je proti temu. ker se državni upokojenec, ki se mu posreči dobiti nekje majhno postransko službico, nikakor ne more prištevati med prave dvojne zaslužkarje, saj mu navadno oboje skupaj ne zadostuje za eksistenčni minimum. Nadalje je omenjal borbo društva za 50 odstoten popust upokojencev na državnih železnicah in ladjah. Na koncu je poudaril šeslero točk, za katere se društvo bori: 1. izenačenje prejemkov staro- in novoupokojencev, 2. redno izplačevanje pokojnin, 3. fiolovična vožnja na železnicah, 4. dovolitev zaposlitve drž. upokojencev v upravnih in občinskih službah, 5. hitro nakazovanje pokojnin po upokojitvi, 6. odprava kuluka upokojencem.
Iz blagajniškega poročila g. Pelrovčiča posnemamo, da društvo beleži v pretekli poslovni dobi 24.517 Din prebitka.
V debati k jooročilom se je najprej oglasil gimnazijski direktor v pok. g. Košnik, ki je priporočal, da bi se moraii vsi upokojenci organizirati v političnih strankah, ki sta zaenkrat satno dve, in tam stalno voditi boj za svoje pravice. Vladni sv. v pok. in načelnik kamniške Meščanske korporacije g. dr. Vide je pohvalil agilno delovanje odbora, vendar je priporočil, da je treba včasih udariti tudi s pestjo po mizi. Pritoževal se je nad krivicami, ki se gode upiokojencem in žel za svoja izvajanja buren aplavz. Nato je bila na predlog revizorjev odbora soglasno priznana razrešnica. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Lilleg Maks, višji davčni upravitelj v pok., 1. jxidpred-sednik Vidmar Ivan, poštni ravn. v pok., 2. podpredsednik Antloga Jakob, sodni nadsv. v pok., odborniki pa: Janežič Alojzija, vdova viš. oficijala. Arko Franjo, insp. finančne konlrole, Cotič Evgen, kapetan v pok., Jagodic Ivan, pisarn, ravn. v jx>k., Lipoglavšek Ivan, orož. stražmojsler v pok., Ani. Minkuš, nadzornik varn. straže, Pelrovčič Fran. vodja zemljiške knjige v pok., Spende Anton, ravnatelj zem. knjige v jx>k„ Stritar Josip, šol. uprav, v pok., in Wester Josip, prosvetni inšpektor
v Tivoliju naslednji atleti s kompletno opremo: Hubič, Lejka, Osternian, Urenett, Jerančič, Otahal, Outrata, Stegu, Finec, Svetek, Zupančič Neli in Lado, Vesenjak, Jamnik. Jako važno. Vabijo pa se tudi vsi ostali tekači. Člani sekcijskega odbora morajo biti navzoči.
Hazenska sekcija. Drevi ob 20 v klubski sobi kavarne Evropa izredno važna seja sek-cijskega načelstva. Polnoštevilna udeležba odbornikov je tokrat nujno potrebna. Jutri od 18 dalje trening za vse hazenašice in atletinje.
Mariborski šport
ISSK Maribor : SK Železničar 1:1 (0:0) Maribor, 13. maja.
Na igrišču ISSK Maribora je bila danes prvenstvena tekma med Železničarjem in Mariborom. Za današnjo tekmo je bil Železničar favorit, vendar se je zgodilo, da sta si nasprotnika delila točke.
Maribor je danes igral svojo najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Vsi deli moštva so bili odlični. Enajstorica je predvajala lepo kombinirano igro in bi po poteku igre sodeč zaslužila ztnago. Maribor je oil ves čas igre v očitni premoči. Uprizarjal je napad za napadom na nasprotnikova vrata, toda napad je bil pred golom premalo odločen, da bi znal izkoristiti številne zrele situacije. Železničarje danes ni bik) spoznati. Pogrešali smo v prvi vrsti požrtvovalnost, v drugi vrsti pomanjkanje elana. Zlasti slaba je bila krilska vrsta. Napad je igral prav za prav samo na predore in se mu je samo enkrat posrečilo zabiti žogo v nasprotnikovo mrežo. Najboljši del moštva je bila še ožja obramba, ki je izsilila neodločen rezultat. Igra sama je bila fair. Bila je od začetka do konca zanimiva in napeta. Občinstva je bilo okoli 600, sodnik g. Nemec v splošnem dober.
V predtekmi sta se srečali rezervi ISSK Maribora in SK Železničarja. Tekma je končala z rezultatom 1:1 (1:1). Sodil je g. Jančič objektivna
Gasilsko slavje na Barju
Ljubljana, 13. maja.
Marljiva gasilska četa na ljubljanskem Barju je danes priredila izredno uspelo gasilsko proslavo, namreč blagoslovitev novega avtomobila, ki bo služil prevažanju gasilcev k ogroženim domovom in stavbam. Blagoslovitev se je razvila v veliko gasilsko slavje.
Goste iz Ljubljane, tako kuma novega avtomobila župana dr. Puca, ki je prispeval znaten znesek za nabavo, kumico go. Jozioo šuštarjevo, župnika g. Finžgarja, ljubljanske gasilce, gasilce drugih bližnjih čet je pričakovala na Karlov-škem mostu velika množica narodnih noš, barjanskih gasilcev in drugih. Razvil se je mogočen sprevod po Dolenjski in Peruzzijevi cesti na Ilovico do barjanskega gasilskega doma. Na čelu sprevoda je korakala godba »Zarja«, ki je igrala koračnice, za njo narodne noše, nato sta se v vozu peljala kuni dr. Puc in kumica ga. Šuštarjev«, ž| njim g. župnik Finžgar, nakar je korakalo več gasilskih čet. Posebno pozornost so vzbudili dečki in deklice v narodnih nošah, dalje naraščaj sama-rijank v belili oblekah s križci na rokavih itd.
Slavje je ob veliki udeležbi ljudstva in gasilcev otvoril načelnik barjanskega gasilnega društva obč. svet. V r b i n c , ki je opisal pomen novega avtomobila, za Barje tako nujno potrebnega, se zahvalil vsem, ki so prispevali k nabavi avtomobila in podprli društvo ter pozdravil prisotne: kuma dr. Puca, kumico go. šuštarjevo, župnika Finžgarja, mestnega direktorja Jančigaja ter vse druge. V svojem govoru je vzkliknil Nj! Vel. kralju, čemur so se vsi navdušeno odzvali. Predlagal je vdanostno brzojavko kralju Aleksandru (godba je zaigrala državno himno) in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Angjelinoviču.
Župnik Finžgar je imel kratek, a jedrnat nagovor, v katerem je povdarjal, da gasilsko geslo »Na pomoč!« vsebuje smisel Kristusove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Gasilci niso nikoli odpovedali, kadar so bili poklicani na pomoč ter so vedno za rešitev svojega bližnjega življenja in imetja spravili v nevarnost svojelastno življenje. Klic »Na pomoč!« je sedaj še bolj potreben kakor kdajkoli prej in vsakogar dolžnost je, da dela pri podpiranju svojega bližnjega. Ljubljana je za brezposelne reveže napravila mnogo, toliko, kolikor nobeno drugo mesto v državi, toda ne samo javna temveč tudi zasebna pomoč trpečim je potrebna. V svetu vihra sedaj požar napuha, sebičnosti in sovraštva večjih narodov do malih in v reševanju pri tem požaru naj gasilci tudi pomagajo.
Župnik Finžgar je nato odmolil iz slovenskega obrednika krasno molitev za blagoslavljanje gasilskih vozil, ki je napravila na vse prisotne globok vtis, nakar je sledil blagoslov.
Župan dr. Puc je povdarjal: Gospa kumica in jaz sva radevolje prevzela to nalogo pri blagoslovitvi vašega avtomobila. Veže me staro prijateljstvo do vašega društva, proslave pa sem se tudi udeležil, da dokažem naklonjenost občinske uprave do vaših stremljenj. Svoje naloge ste dobro izvrševali, počasi in smolreno in vsako leto ste napravili kaj novega. G. župan je v nadaljnjem govoru povdaril tudi samarijanske naloge gasilcev.
Slovesnost blagoslovitve se je zaključila tik pred ploho. Po kratki plohi pa je bila na vrtu g. Vrbinca ljudska veselica, med katero so barjanski gasilci uspešno nastopili z raznimi vajami. Ugajal je zlasti nastop naraščaja barjanskih gasilcev.
Vihar prahu v Ameriki
New York, 13. maja. Od 11. maja naprej divja v severni Ameriki ogromen vihar, ki dviga ves pesek in prah in ga podi po Uniji tako, da popolnoma zatemnjuje solnce. Prizadel je največ centrum in pa vzhod in je največ škode napravil med Minneapolisom in St. Louisom, kjer je uničil vso živino na paši, katero je zadušil. Po mestih so morali podnevi prižgati elektriko in tudi avto-vozila so vozila z lučmi. Prah ie proniknil tudi v stanovanja ter izkvaril vso obleko in živila. V Čikagu, Minneapolisu, St. Paulu in St. Louisu so morali prenehati z vsemi operacijami, ker je prah oziroma pesek onemogočal vsako delo. Ker je vihar izgubil na svoji sili, New Yorka ni dosegel, tako da tu ni bilo nobene škode.
Lekarnar v majhnem mestu se je pritoževal, da mu gre slabo.
»Ali tukaj ni bolnikov?« ga vpraša neki tujec.
»0, dovolj jih je!« pravi lekarnar. »Ali jaz sem se spri z zdravnikom in od takrat predpisuje on bolnikom samo kislo mleko in svež zrak.'«
Mednarodni lahkoatletski miting ASK Prt mor ia
Ljubljana, 13. maja.
Primorjanska lahkoatletska sekcija je letos zelo agilna. Po dveh uspelih propagandnih mitingih je priredila danes mednarodni miting, katerega sta se udeležila tudi dva inozemska atletu in sicer Egger in Kuntschitsch od KAC iz Celovca. Drugih domačih lahkoatletov tudi to pot ni bilo. Primorje hoče s temi mitingi dodobra preizkusiti svoje atlete za borbo, ki bo 26. in 27. t. m. za najvišji naslov, za državno prvenstvo moštev. Ker si je lansko leto priborilo to čast, si jasno ne bo hotelo letos tega kar tako iztrgati iz rok.
Miting se je vršil v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Največje je bilo zanimanje za tek na 1500 m, katera točka se je vršila jxi-poldne pred nogometno tekmo, dočim je bilo preje malo občinstva, kakor smo pač navajeni pri takih prireditvah.
V posameznih panogah so bili doseženi tile rezultati: Tek na 100 m: 1. Kovačič 11.4; 2. Ranner 11.8; 3. Stok 12.4. Od juniorjev se je plasira! kot prvi šušteršič z 12.1 6Cik. ter Jaklič s 13.1 sek. Met krogle: f. Skoberne 11.58 m; 2. Serše 11.45 m; 3. Putinja 11.12 m. Skok v da-
ljavo z zaL: 1 Putinja 6.14 m; 2. Egger (Celovec) 6.04 m; 3. Korče 5.87 ni. Juniorji: 1. šušteršič 5.24 m; 2. Jaklič 5.19 m. Tek na 4110 m: I. Kovačič 55.4; 7. Stok 55.7; 3. Skušek 59.0. Met diska: L Serše 34.59 m; 2. Čurda 33.99 m; 3. Skoberne 31.30 m. Skok v višino (seniorji): 1. Žgur 1.70 m; 2. Egger (Celovec) 1.65 m; 3. Bertoncelj 1.65 m; 4. Putinja 1.60 m; 5. Slanina 1.60 m. Skok v višino (juniorji): I. Jaklič 1,45 m; 2. šušteršič 1.35 m. Tek na 800 m: 1. Kuntschitsch (Celovec) 2:02.4; 2. Krevs 2:03.8; 3. Žorga Al. 2:09. Tek na 200 m: t. Ranner 24.8; 2. Žorga A. 24.9; 3. Stok 25.5. Met kladiva:
1.	Korče 35.17 (pred tekmo je vrgel 37.10 m);
2.	Švigelj 27.0« m. Triskok; 1. Perpar 12.64 m; 2. Korče 12.57 m; 3. Egger (Cel.) 11.85. Tek na 400 m (mednarodno): I. Kuntschitsch 53.08; 2. Žorga A. 54.01; 3. Čurda 55.00. Tek na 1500 m: t. Krevs 4:13 1/5; 2. Kuntschitsch 4:162/5; 3. Srakar 4:31 1/5.
Glede na to, da je tekališče v popravilu, so doseženi uspehi prav dobri. Odličen jo zlasti Krevsov čas na 1500 m. V splošnem je zaznamovati lep napredek in če se pomisli, da smo šele v začetku sezone, smemo pričakovati v letošnjem letu še prav lepih rezultatov.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Pibernik M ari a roj. Ztokernik
soproga posestnika
<lne 12. t. m. ob 9 zvečer, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Truplo blagopokojne prepeljemo v torek, dne 15. maja 1934 iz Ljubljane — Stara pot št. 2 v Velenje, kjer ho pogreb istega dne popoldne ob 4 na tamošnje farno pokopališče v Šmartnem.
Blagopokojni ohranimo blag spomini Velenje, dne 13. maja 1934.
Globoko žalujoči soprog Pibernik Jožef in sinček Joško ter sestra Cilka in mati Marija.
Po dvo.anah Slovenije
Kako se gibljejo naša društva