CENA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post. - II rr. GOSPODARSTVO TRGOVINA ♦ F I N A N C A ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KME TIJSTVO LETO Vlil. ŠT. 183 PETEK, 24. SEPTEMBRA 1954 _ TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 l GOLIMI ROKAMI WA BOHR TLEH Ce samo v naglici prepotuješ jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja, opaziš po obnovljenih prometnih žilah novo vrvenje. Na koprsko avtomobilsko postajo prispe ali odpelje z nje po en avtobus vsaj vsakih pet ali deset minut. To so vozila nemških (Mercedes) ali italijanskih avtomobilskih tovarn (Fiat, OM). Vozijo v vse smeri. Štirikrat na dan imaš neposredno zvezo z Ljubljano, ki je podaljšana do Portoroža in Pirana. Iz Ljubljane v Portorož se ne voziš niti 4 ure. Koper, Poriorož in Piran so povezani z vso Primorsko, z Novo Gorico, Ajdovščino, Vipavo in celo z Bovcem, a Prav tako z Istro in Reko. Ne omenjamo vsrte tujih avtobusov s holandskimi in avstrijskimi turisti. V Kopru, Portorožu in Piranu srečaš rojake z vsega Primorskega in ljudi vseh stanov — gospodinje, sobarice, šoferje, mehanike, de'avce, nameščence vseh vrst, odvetnike, sodnike, zdravnike, pa tudi umetnike, ki samo v gospodarstvu sodijo na zadnje mesto. Slovenskemu Primorju in Sloveniji sploh so vzeli naraven pristop na morje, to je Trst. Nič čudnega, če se zdaj vsa dežela rine na morje v drugi smeri. Težka je ta pot, trdo je oranje ledene. Ti ogromni napori' imajo še nekam trdo neuglajeno obliko, prav ma'o je asfalta in neona, toda ž v'jenje kipi! Iz Trsta gledajo nališpani iredentisti z nasmehom na »Kranjce v škornjih« in nahujskani istrski ribiči zmerjajo slovenske ribiče celo na Tržaškem s »Sciavi, ande zapar la terra!«, toda pionirji v coni B se za obrabljene p ov-ke ne zmenijo in rinejo dalje po začrtani poti. Delajo trdo, kakor so delali njihovi očetje že stoletja v Trstu. V coni B ni danes še metra globoke obale, k er bi lahko pristala oceanska ladja, kakor še ni kilometra železnice, ki bi peljala v zaledje. Lahko je bilo Italijanom 1. 1918 nasedlati se v Trstu, v tržaški luki, ki so jo zgradili avstrijski narodi; prav tako ni bilo težko zajadra'i iz Trsta v svet na ladjah »Avstrijskega Lloyda«, »Austroamericane«, Tripkovi-čev, Martinoličev in drugih hrvatskih in srbskih bi Odarjev, ali sesti za blagajne tržaških bank in svetovno znanih tržaških zavarovalnic. Prav tako lahko gospodarijo tudi danes, ko se še kopljejo v 37 milijonih dolarjev ameri-: ške pomoči, ki je bila namenjena svobodnim državljanom Svobodnega trža-: škega ozemlja, a je danes v njihovih rokah. Silne so tržaške pristaniške naprave I in mogočna tržaška indusirija a lahko kmalu obnemorejo, ako jim nespamet-! na politika dokončno odseka odvodnice in dovodnice iz zaledja, za katero so bile zgrajene. V coni B je še vse skromno, prikrojeno krajevnim potrebam, o-da vse raste iz zeml e, iz notranjosti, i iz življenjskih po reb in stoji prav zaradi tega na trdnih tleh. Ce samo za hip postaneš na grebenu Miljskih hribov, ter poskušaš z zgodovinske in rocialne perspektive pre-; tehtati razliko med trdim pionirskim delom, brez kaphala in rezerve na eni strani ter tehničnim razkošjem na tr-I žaški strani, tedaj šele zraste pred teboj vsa gorostasnost nespametne politike tistih državnikov, ki so slovenski narod in z njimi Jugoslavijo prisilili, da si iz nič ustvarijo nov izhod na morje. Mar res ni bilo mogoč; pustit; Slo-I vencem v Trstu njihovega naravnega izhodišča na morje, ki so ga gradili že stoletja in v zadnji vojni prislužili z ogromnimi žrtvami na strani zaveznikov? To povsem naravno zahtevo in v zgodovinskem razvoju utemeljeno re-! šitev tržaškega vprašanja so zahodni zavezniki odbili. Odbili so tudi pred og za internacionalizacijo Trsta, oziroma cone A, kakor tudi predlog za soupra-vo (kondominij) med Jugoslavijo in Italijo ter končno tudi predlog za izhod na morje v Žavljah. Jugoslovani niso imeli več kaj izbirati; začeti je bilo treba s trdim delom na goli obali, zaupajoč sami vase. Izmenjava med Juoos!avijo In ZSSR obnovljena Kakor poročajo iz Beograda, so med predstavniki sovjetskih gospodarskih Podjetij in jugoslovanskih podjetij v teku pogajanja za obnovitev trgovine med ZSSR in Jugoslavijo. Pogajanja se razvijajo ugodno. V kratkem pride do podpisa sporazuma. Gre za iz-| menjavo na podlagi kompenzacije (blago za blago). Sovjetska zveza bo | dobavila Jugoslaviji zlasti žito, ki ga Potrebuje zaradi slabe letine. Predsednik bolgarske vlade Cerven-kov je izrazil željo, da bi se odnosi Z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo zboljšali. PRIREDITVE GOSPOD AKSK.EU A j Razstavišča v Ljubljani, »go-' spodarsko razstavišče Slovenije« je že izdelalo program za razne prireditve mednarodnega značaja v letu 1955. ! Prireditve bodo na prostoru bodočega ljubljanskega sejmišča na površini j 10.000 kv. metrov. Prva bo lesna razstava, nato razstava ambalažnih pro-: izvodov, na kateri bodo sodelovala tu. di tuja podjetja. Druga gospodarska | tazstava bo v okviru turistične pro-! bagande. Priredila jo bo Turistična , Zveza Slovenije s sodelovanjem turističnih društev in potovalne agencije »Putnik«. Tretjo gospodarsko razsta-vo bodo pripravili usnjarji in čevljarji. Tej bo sledila razstava jugoslovanske tekstilne industrije z modno re-viioi. Četrto razstavo bodo priredliili slovenski obrtniki, v jeseni 1955 pa mednarodna razstava telekomunikacijskih naprav. Ali se da povečati izmenjava Vzhod-Zahod? Kaj meni o tem francoski publicist Tržaško jugoslovanski trgovinski sporazum razočaral Znani francoski publicist Raymond Aron je objavil v francoskih listih zanimivo lazpravo o trgovini med vhodnimi im zahodnimi državami. Njegove misli objavljamo nekoliko skrajšano: Vprašanje trgovine med Vzhodom in Zahodom je danes eden izmed glavnih predmetov vsakodinevnih pogovorov. O tem vprašanju so razpravljali na raznih konferencah v Ženevi in drugod. Sovjetske nakupe masla, mesa, tekstilij ter prodaje sovjetskega zlata so obsežno komentirali. Kritizirali so ameriški zakon »Battle Act« — to je znameniti seznam izdelkov, katerih izvoz v države za železno zaveso je prepovedan. Prav tako so tudi dejali, da bi svobodna trgovina med državami, ne-giede na njihovo politično prepričanje, vodila k miru. PRIMER CEHOSLOVASKE Zmanjšanje trgovine med obema blokoma takoj po drugi svetovni vojni je povzročil Vzhod ne pa Zahod. Avtavk-tično organiziranje sovjetskega bloka je neizogibno prive.dlo do zmanjšanja izvoza vzhodne Evrope v zahodno za dve tretjim, izvoza iz zahodne v vzhodno Evropo pa za eno tretjino. Značilen za to preusmeritev je primer češkoslovaške zunanje trgovine. Pred vojno je Češkoslovaška izvozila na Zahod 85% vsega svojega izvoznega blaga, v letu 1949-50, to je dobro leto potem, ko so se polastili oblasti na Češkoslovaškem sovjetski pristaši, pa le še tri četrtine tega. NADZORSTVO NAD STRATESKiM BLAGOM Po visoki ravni, doseženi leta 1949, je trgovina med vzhodno in zahodno Evropo spet padla, Ce vzamemo leta 1950 kot osnovo 10, potem je uvoz zahodne Evrope iz vzhodne padel od 111 leta 1949 na 85 leta 1952 izvoz zahodne v vzhodno Evropo pa od 103 na 91. Ta padec je delno pripisati nadzorstvu nad izvozom strateškega blaiga. Izvoz strojnega orodja, strojev in opreme, je padel od 255 milijonov dolaijev leta 1950 na 190 leta 1951 in na 157 leta 1952. Vendar pa to še ni edini vzrok za zmanjšanje trgovine med Vzhodom in Zahodom. ■» Sovjetski voditelji so že kaki dve leti kazali naraščajoče zanimanje za trgovino med Vzhodom in Zahodom. Glavni namen moskovske gospodarske konference aprila 1952 je bil pridobiti zahodne gospodarstvenike za odpravo nadzorstva nad izvozom določenih vrst blaga z Zahoda. V letih 1952 do 1954 so predstavniki sovjetskega bloga na ženevskih konferencah prišli na dan s sorazmerno velikimi številkami. Izjavili so, da bo leta 1955 celotna sovjetska trgovina — uvoz in izvoz — z ostalim svetom (razen sovjetskega bloka) dosegla letno vrednost 2 in pol do 3 milijarde dolarjev, kar bi pomenilo štirikrat toliko kot znaša s^daj. Do sedaj pa na žalost ni bilo opaziti nobenega znatnega napredka v tem pravcu. ZSSR BI LAHKO NABAVILA VEC Sovjetski nakupi hrane in industrijske opreme za Jasi no uporabo niso ni-kakšna bajka; vendar pa je višina teh nakupov v primeru s sovjetskim oziroma mednarodnim tržiščem smešno nizka. Sovjeti so nakupili za kakih 30 milijonov dolarjev tkanin ter za 50 do 60 milijonov dolarjev hrane, to je skupaj 200 do 250 milijonov rubljev, izračunano po sedanjem menjalnem tečaju. To ne predstavlja niti tisočinke celotne sovjetske potrošnje. V najboljšem primeru bi vsi ti nakupi zadostovali le za oskrbo enega velemesta. Prodaje sovjetskega zlata v drugi polovici lanskega leta -so verjetno dokaz pomanjkanja valute za nakupe vsakodnevnih surovin, kot volne, gumija in določenih neobičajnih predmetov. Ce je to tolmačenje pravilno, potem ostanejo temeljne težkoče še vedno iste. V trgovini med Vzhodom in Zahodom so gospodarske težave v bistvu mnogo večje od političnih, kajti sovjetski blok doslej ni bil v stanju izvoziti zadostnih količin proizvodov, katere potrebuje Zahod. Sovjetski blok bi morda lahko povečal izvoz svojih tradicionalnih izvoznih predmetov kot žitaric, lesa in premoga, nadalje lahko izvaža tudi petrolejske proizvode, nekatere surovine (mangan, krom) in celo stroje; vendar pa bi izvoz strojev verjetno bolj zanimaj gospodarsko zaostale države kot Vzhodno Evropo. Kar se tega tiče pa je mnogo bolje, da si le ne delamo nobenih u.var. Za nekatere države, kot n. pr. za Francijo, pa ni izključeno povečanje trgovine s Sovjetsko zvezo. Francosko - sovjetski trgovinski dogo-govor iz julija 1953 predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti kakih 12 milijard francoskih frankov v vsaki smeri, namesto -sedanjih 4 do 5 milijard frankov. Tudi če bo do tega prišlo, bo vrednost te trgovinske izmenjave znašala komaj 2% francoske zunanje trgovine. KITAJSKA TRGUJE S SOVJETSKIM BLOKOM! So pa tudi ljudje, ki so trdno prepričani, da so viri kitajskega tržišča neomejeni. Zdaj so tri četrtine kitajske zunanje trgovine usmerjene v države sovjetskega bloka. Leta 1953 je kitajski uvoz blaga iz svobodnega sveta dosegel vrednost 275 milijo-nov -dolarjev proti 268 milijonom leta 1952. Kako pa bi komunistična Kitajska lahko hitro prišla do tujih valut za finansiranje novih nakupov? Povečanje kitajskega uvoza iz svobodnega sveta je mogoče edino le, če bodo del tklitajskih proizvodov, bi jih običajno prodajajo -Sovjetski zvezi, prodajali .Zahodu. To pa je za zdaj kaj malo verjetno. 'Povečanje trgovine med Vzhodom in Zahodom do določene mere, seveda če Sovjetska' zveza td želi, je možno. Vendar pa je kaj dvomljivo, da bi se iz- voz blaga, ki ga želi zahodna Evropa in je razpoložljivo na drugi strani železne zavese, lahko zelo naglo dvignil. Čeprav je verjetno, da razpolaga Sovjetska zveza z velikimi množinami zlata, toda sovjetski voditelji -so to zlato le redko uporabljali za kritje primanjkljajev v zunanji trgovini. Ali je že prišel čas, -da se napravi konec takozvanerr.iu političnemu embargu (embargo je prepoved izvoza strateškega blaga v države sovjetskega bloka), ki je v veljavi od kitajskega po-sega v korejsko vojno dalje? Težko je natančno presoditi, kakšne koristi bi imel Vzhod in Zahod od omi-ijenja nadzorstva nad izvozom, Vse zahodne države -pa ne bi imele enakih koristi, tako n. pr. bi imela Velika Britanija mnogo večje koristi kot pa Združene države. V tem primeru bi bilo najbolje najti kakršno koli kompromisno rešitev, čeprav to psihološko ne bi bilo ravno najbolj zadovoljivo; nadzorstva nad izvozom nekaterih vrst blaga v ZSSR namreč več potrebna. Izmed vseh sovjetskih satelitskih držav je Kitajska verjetno tista, ki si najbolj želi povečanja trgovine z Zahodom. To je tudi dežela, ki je najslabše ravnala s predstavniki zahodnih podjetij ter je od nijh izsilila največ denarja. Kitajska, ki očividno ni prejela vseh strojev, katere je pričakovala od Sovjetske zveze, bi kaj rada kupovala surovine in stroje na Zahodu; verjetno bi celo sprejela kredite, če bi ji jih bile zahodne države oziroma banke pripravljene dati. Uradna objava sporazuma o trgovinski izmenjavi med cono A Svobodnega tržaškega ozemlja in Jugoslavijo je na žalost potrdila našo domnevo, ki smo jo izrekli v zadnji številki »Gospodarstva«, da ne bo nova pogodba znatno zboljšala dosedanjega položaja im da se rimska politika nasproti Trstu v tem pogledu ni izpre-menila. Okvir tržaško-ju-goslovanske trgovinske izmenjave se namreč ni povečal, kakor bi to zahtevale koristi Trsta, ki želi, da bi se izmenjava blaga z Jugoslavijo bolj razvila, da bi se tako našla prva pot iz sedanje tržaške krize. Novi sporazum, ki je bil podpisan 8. septembra, predvideva namreč izmenjavo samo v vrednosti 1,117 milijarde lir v eni smeri, se pravi, da STO za toliko blaga lahko uvozi iz Jugoslavije in prav ta-ko izvozi. Jugo-slovanska delegacija je -predlagala izmenjavo v vrednosti 6 milijard v vsaki smeri; lansko leto je Jugoslavija izvozila v Trst za 841 milijonov lir blaga, uvozila iz cone A pa za 695 milijonov. Po vsem tem je bila vrednost izmenjave z novim sporazumom povečana samo za okoli 300 milijonov dinarjev. V kako ozkem okviru se gibljemo po novem sporazumu, nam pokaže dejstvo, da bi eno samo jugoslovansko naročilo v tržaških strojnih tovarnah lahko doseglo vrednost 2 milijard lir, ako bi se pogajanja za nabavo ladijskih strojev srečno zaključila. Rim torej noče priznati Trstu gospodarske ' samouprave niti v naj ožjih mejah in zahteva, da se tržaška trgovinska izmenjava z Jugoslavijo, ki bi presegala okvir ,1,117 milijarde lir, prenese v jug-oslov ansko-it alij ans-kl kliring. (že večkrat smo poudarili, da gre po rimskih dogovorih med Zavezniško vojaško upravo v Trstu in Italijo iz leta 1948 prva beseda Italiji glede urejevanja trgovinskih odnosov cone A s tujino). Sporazum urejuje izmenjavo za dobo enega leta in začne veljati 1. oktobra. že besedilo členov 4 in 5 nove pogodbe kaže, da so sami predstavniki obeh vladi (vojaške uprave v Trstu in Jugoslavije) uvideli, da sedanji sporazum ni popoln. Predstavniki ZVU so namreč predložili, da bi pri izmenjavi uvedli sistem »izdelovanja po naročilu«, da, bi tržaška industrija izdelovala po jugoslovanskih naročilih in bi tako bilo zagotovljeno plasiranje tržaških industrijskih izdelkov. Jugoslovani so obljubili, da bodo ta predlog proučili. Člen 5 pravi, da so predstavniki obeh strank pretresli možnost, da bi se pogajanja nadaljevala, ter izjavili, da sta njihovi vlad) pripravljeni proučiti to možnost, ako bodo razmere to zahtevale. V smislu novega sporazuma bo- Bri-tansko-ameriško področje Svobodnega tržaškeg-a ozemlja -izvažalo- v Jugoslavijo predvsem strojne motorje, razne stroje in nadomestne dele, precizne inštrumente, kovinske plošče, rudninska olja in visokosksplozL ni bencin. Iz Jugoslavije pa bodo uvažali na to področje predvsem drva, stavbni les, živino za zakol, surovo volno, o-peko in etilni alkohol. Temeljite izpreenbe juooslovaeskega deviznega sistema Posebna komisija pri beograjski zvez ni vladi proučuje načr-t za nov devizni sistem v Jugoslaviji, ki naj -bi se po vesteh iz Beograda uveljavil že i. oktobra. Uradno še ni o novem načrtu nič prodrlo v javnost, iz kiogov pa, ki so navadno dobro obveščeni o gospodarskih zadevah, navajajo o tem načrtu naslednje podrobnosti. Izvozna podjetja bodo morala velik del nakupljenih deviz prodati Narodni banki, toda ne vsa v enakem razmerju. Izvozniki pisanih kov’n, (razen fe-rolegur in valjanih izdelkov), rezanega lesa, volne, konoplje, vseh vrst surovih kož, tobaka in kmetijskih proizvodov (razna žita) bodo morali prodati obvezno Narodni bank-i 95% izkup-Ijenih deviz; izvozniki koruze, rži, ječmena in ovsa 97%; izvozniki vseh ostalih proizvodov pa 80%■ Gradbena podjetja bodo morala p odati 80% svojih zaslužkov v tuji valuti. Podjetja, ki se bavijo s cestnim, poštnim, telefonskim in brzojavnim prometom in gospodarske organizacije, ki izvršujejo usluge, bodo lahko prosto razpolagala z vsemi devizami. Gostinska podjetja bodo morala odstopiti Narodni banki 50% deviz, železniško-prevozna 80%, pomorska 50% in -rečna-prevozna podjetja 20 odstotkov. Kodičnik obvezne prodaje deviz je torej pri raznih vrstah proizvodov in raznih gospodarskih panogah različen. To razlikovanje kaže, da hoče vlada izvajati določeno politiko i-n pospešiti razvoj določenih gospodarskih panog. Nad sklepanjem kompenzacijskih poslov bo izvajal nadzorstvo odbor za gospodarstvo pri zvezni vladi, ki bo določil, kateri proizvodi se lahko prodajo oziroma -nabavijo v kompenzaciji. Uprava za zunanjo trgovino bo v določenih mejah določila višje oziroma nižje izvozne in uvozne količnike (koeficiente) za nekatere kompenzacijske posle. Ko pojde za kompenzacijske posle, ki so važni za gospodarski razvoj vse države, bo Uprava za zunanjo trgovino lahko deloma ali popolnoma oprostila gospodarska podjetja izročitve določenega odstotka deviz Narodni banki. Gospodarska podjetja bodo morala o prejetih dovoljenjih za sklenitev kompenzacijskih poslov obvestiti Narodno banko najkasneje v treh mesecih; pri Narodni banki 1p treba položiti kavcijo 10% yse vrednosti zakljr-ka po obračunskem tečaju. Protivrednost izvoženega blaga ,se mora uvoziti najkasneje v treh mese (ih; samo Narodna banka lahko podaljša ta rok. Uvoz je treba izvršiti v 6 mesecih. Vsi kreditni posli se morajo obvezno- sporočiti Narodni banki. Kazen za zadevne prestopke doseže tudi 10 milijonov dinarjev. Tudi poslovanje deviznih obračunskih mest ,se bo precej izpremeniio. zlasti po novem letu. Devizna sredstva bodo v bodoče prodajali na javnih -licitacijah. Preprodaja deviznih sredstev, nabavljenih na takšnih licitacijah, bodo prepovedana. Trgovn-ska podjetja ne bodo mogla nabavljati deviznih sredstev, ako bodo ta namenjena proizvodnji. Vsa gospodarska podjeka in organizacije bodo še nadalje registrirane pri obračunskih mestih. Važne izpremembe bodo nastopile Reka utegne v kratkem postati Trstu fievaren tekmec. O tem nas prepričajo podatki o razvoju avstrijskega prometa skozi to luko. Glede na to, da ne uživa Jugoslavija -nika-kšnih prednosti v tržaškem pristanišču, niti tis ih, do katerih ima p;avico -po mirovni pogodbi (soudeležba v pristaniški komisiji in pravico do lastnega pomola), je povsem naravno, -da se Jugoslavija čuti popolnoma prosto v svoji prometni politiki in da -skuša privabiti člmveč tujega prometa na Reko. Dunajski gospodarski časopis »Die Internazio-nale IVirtsrii-aft« ugotavlja, da se je avstrijski tranzit -skozi Reko v letu 1954 zelo povečal. Leta 1951 je znašal komaj 1.500 ton, leta 1952 7.000, leta 1953 že 35.000, medtem ko leuarja je steklenica (76 funtov) živega srebra veljala še 187 funtov, med em ko se danes cena suka že okoli 320-330. V zadnjem tednu je napredovala za 4-6 dolarjev. Živo srebro povprašuje zlasti industrija atomske energije. Ameriška vlada je vzpodbudila proizvodnjo na domačih tleh s tem, da je proizvajalcem zajamčila ceno 225 dolarjev za količino do 200.000 steklenic za čas treh let in pol. Po tem sklepu so pričela ameriška podjetja, kakor New India Mining and Chemical, ki proizvaja 60% vse ameriške proizvodnje, proizvajati s polno paro. IZVOZ ITALIJANSKEGA ŽIVEGA SREBRA V Italiji je proizvodnja živosrebme rude v prvih petih mesecih tega leta doseglo 99.492 ton (lansko leto v istem razdobju 81.273, leta 1952 pa 76.584 t). Proizvodnja čistega živega srebra je v prvih petih mesecih tega leta znašala 746 ton ( v istem razdobju leta 1952 764 ton in 1'953 655 ton). V I. pollet u 1954 je Italija izvozila 1441 ton (v I. poli. 1953 490 in leta 1952 454 ton). Izvoz je bil večji kakor proizvodnja, ker je Italija segla po starih zalogah. Družba »Monte Amiata«, Jastniica znanega rudnika, je štovilo svojih delavcev in nameščencev pomnožila od 1000 na 1100. Družba bo postavila dve novi rotacijski peči. Po živem srebru povprašujejo zlasti Združene ameriške države. V Trstu ni dovolj cementa Zadnji mesec je pričelo y Trstu primanjkovati cementa. Italijanska proizvodnja ne krije potrebe gradbene delavnosti. Oblasti so dovolile enkratni u- voz 1000 stotov cementa iz Jugoslavije. Cement je prispel iz Anhovega in je bil takoj razprodan. Cement stane na debelo franco skladišče kupca v Trstu 1100 lir stot, na drobno pa 1300 lir. Opeka na debelo 10,50 do 11, na drobno pa 13 lir komad; po isti ceni se približno prodaja tudi jugoslovanska opeka, ki gre na debelo po 10,5-10,60 lir. Običajni votlaki (26x13x8) stanejo 10,80-11 na debelo, 13,50-14 na drobno 17; dolžine 45 cm 16,5 na debelo, 19 na drobno. Betonska žica debelosti 0,6 cm na debelo 80 lir kg, na drobno 95, debelosti 0,8 cm 75 in 90, debelosti 0,10 72 in 85 lir. Tramovje na debelo 17.000 lir kub. m (mere do 20 cm), 18,500 lir na drobno; mere nad 20 cm na debelo 17.500-17.800, na drobno 19 500 lir. Tramovje z dolžino nad 8 metrov je težko dobiti. Jugoslovansko tramovje je nekoliko dražje, ker so mere boljše. Deske vrste III za gradnja 23.500 f.co skladišče pri grosis u na debelo, na drobno pa 26.000-27.000. Avstrijski mizarski les stane 32.000-36.000 kub. m. Votlaki za strope višine 16 cm stanejo okoli 650 za kv. meter. V HOTELU TE BREZPLAČNO U-SPAVAJO. V reklami za ameriški hotel »Edison« je navedeno, da so v ceno za prenočitev vključeni tudi stroški za umetno uspavanje. Ako ne moreš zaspati, ti zaigrajo na ploščo padanje dežja ali uspavajoče regljanje žab. DOHODKI TURIZMA V JUGOSLAVIJI bodo letos po računih »Privred-nega pregleda« v Beogradu vrgli okoli 8 milijonov dolarjev. Ko bodo izvršeni načrti za pospeševanje turizma okoli leta 1960 in bodo dograjene glavne ceste ter povečana zmogljivost hotelov, bo turizem prinesel Jugoslaviji okoli 20 milijonov dolarjev. Zato je treba dvigniti število nočitev na 2,5 milijona in vsak turist bi moral potrošiti na dan približno 2000 deviznih dinarjev. VALUTNE OLAJŠAVE V AVSTRIJI. V ponedeljek 20. t. m. so bile vpeljane v Avstriji nekatere valutne o-lajšave. Poslej ne bodo več nadzirali turistov in tujih potnikov glede količine tujih valut, ki jih uvozijo ali izvozijo. Za Avstrijce ostane v veljavi prepoved, da ne smejo iznesiti več kakor 10.000 šilingov avstrijske valute. Glede vnosa avstrijske valute ni več nikakšnih omejitev niti za avstrijske državljane. Valutni promet med Avstrijo in državami Evropske plačilne zveze je popolnoma prost. URADNI TEČAJ LIRE. Italijanski izvozniki morajo prodati Italijanskemu deviznemu uradu (Ufficio Cam-bi) 50% de,iz. Te plačuje devizni u-rad po naslednjih tečajih: 624,85 lire za 1 ameriški dolar, 6S3,0{> lire za kanadski dolar, 1749,58 za en funt šter-ling. POTNIŠKI ČEKI V JUGOSLAVIJI. Narodna baruka FLRJ je izda’a, svoje potniške čeke (travellers cheques), ki se glase na naprej določene zneske, in sicer na 500 din (v modri barvi), na 1000 din (v svetlozeleni barvi) in na 5000 din (v sivi barvi). Potniki in turisti, ki odhajajo v Jugoslavijo, si čeke lahke nabavijo pri korisponden-tih Narodne banke v tujini. TEČAJ DINARJA. Na obračunskem mestu v Ljubljani je notiral dinar dne 17[. septembra: ameriški dolar 963 dinarjev, angleški funt 2593, 100 nemških mark 23.058,52, 100 belgijskih frankov (v Zagrebu) 1940, 100 francoskih frankov (v Ljubljani) 2Y2, 100 švicarskih frankov 20.000, ilGO italijanskih lir 165, 100 lir STO 165, 100 holandskih florintov 22.745 dinarjev. svoje zaveznike proti Rusom. Zato naj bi bila Nemčija oborožena. Dul-les je letel mimo Pariza v Bonn. Izognil se je torej Francozom in jim dal razumeti svojo jezo. Rusi so medtem opozorili zahodni svet, da bi oborožitev Nemčije predstavlja’a nevarnost za mir. Proti oborožitvi Nemčije bodo Rusi lahko dobili na svojo stran Poljake in čehoslovake, ki bi jih A-meričani radi odtrgati od Sovjetske zveze. Duiles se je na poti iz Bonna ustavil tudi v Londonu, kjer so se dogovorili, da skličejo v kratkem konferenco osmih držav, ki bo sklepala o oborožitvi Nemčije. PREDSEDNIK TITO OBIŠČE INDIJO. Vladi Indije in Burme sta povabili predsednika Tita na obisk. Predsednik je ponudbo sprejel, čas o-biska še ni bil določen. Jugoslovanska diplomacija si je že delj časa prizadevala, da bi si pridobila prijateljstvo Indije, ki vodi neodvisno politiko med Vzhodom in Zahodom. Ta politika je zelo sorodna jugoslovanski zunanjepolitični liniji. Vzroki notranjih gospodarskih težav - Ob proslavi obletnice ustanovitve štajerskih brigad na Ostrožnem pri Celju je imel v nedeljo predsednik republike Tito važen govor. Obravnava} je notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije. Govor je zbudil v vsej mednarodni javnosti veliko pozornost glede na sedanje kritične zunanjo-po-litične razmere v Evropi in južno-vzhodni Aziji. Gtmenil je, da se mora Jugoslavija letos boriti ,s hudimi gospodarskimi težavami. loda čez tri do štiri leta se bodo .gospodarske razmere znatno izboljšale. Te težave so nastale zlas i zaradi tega, ker mora Jugoslavija plačevati veliko odškodnino za podržavljeno premoženje Angležev, Francozov, Belgijcev, Švedov in drugih narodov. Odškodnine gredo v milijarde dinarjev na leto. Zaradi sovjetsbe gospodarske blokade po prelomu s ko-minformom se je Jugoslavija leta 1948 mo ala obrniti na zahodne države in v stiski skleniti tudi dogovore, ki niso bili z gospodarskega vidika posebno ugodni. Druge izbire tedaj ni bilo. Zahodne države danes to priznavajo, kar je vsekakor hvalevredno. Zaradi letošnjih finančnih težav je Jugoslavija sklenila z nekaterimi državami, kakor n. pr. z Nemčijo, dogovore, s katerimi je bilo vračanje letnih obrokov za odplačilo jugoslovanskih starih dolgov odloženo. O odlogu poravnave dolgov se zdaj pogaja tudi z Anglito; tudi ta pogajanja bodo ugodno zaključena. .Zadnja podražitev v Jugoslaviji ni upravičena z gospodarskega vidika, pač pa je posledica špekulacije nekaterih trgovinskih podjetij, ki so se spozabila in gledajo na lastno korist, a ne na koristi skupnosti. Predsednik je odločno obsodil to počet e. Z velikim zanimanjem so tuji diplomati pričakovali izjave predsednika Tita o zunanji politiki, zlasti o Evropski obrambni skupnosti. Govornih je jasno označil gledišče Jugoslavije v tem pogledu. Po njegovem mnenju so ravnali pobudniki Evropske obrambne skupnosti pogrešno že v samem začetku. Najprej bi bili morali doseči sporazum med Francijo in Nemčijo, ki bi postali glavni nosilki Evropske obrambne zveze, sporazumeti b; se bilo treba n. pr. glede Posarja; šele nato bi lahko pričeli organizirati Evropsko obrambno skupnost. Balkanski narodi so dali drugim v tem pogledu lep zgled, ko so po temeljiti pripravi sklenili balkansko zvezo. Najprej so odstranili vse medsebojne težave in v tem pogledu želi uspeh, čeprav so njihove notranje vladavine različne. Pri organizaciji Evropske obrambne skupnosti se s strani zahodnih držav preveč poudarja napadalnost nasprotnikov, bar ni utemeljeno Iz govora predsednika Tifa na Osfrožnem On ne verjame v neposredno vojno nevarnost. Evropska obrambna skupnost bi morala streme d predvsem za gospodarskim sodelovanjem iji z zbliževanjem narodov in ne toliko govoriti o napadalnosti drugih. Glede Atlantske pogodbe je govornik dejal, da je propaganda za obrambo v tem okviru preveč ideološko pobarvana, ker zadobiva značaj boja proti komunizmu. Ta taktika je zgrešena in Jugoslavija je kot socialistična država ne more sprejeti, čeprav sodeluje z zahodnimi državami. Iz tega razloga tudi Jugoslavija ni pristopila k Atlantskemu paktu. Mednarodne odnose je treba uredi i na po.dlagi sožitja (koezistence) raznih vladavin (komunistične in kapitalistične) in na podlagi nevmešavanja v notranje razmere. Jugoslavija je pozdravila ponudbo Sovjetske zveze in njenih zavezniških držav (CSR, Bolgarije, Romunije, Madžarske itd.) za obnovitev diplomatskih in trgovinskih odnosov, vendar so poleg lepih besed potrebna tudi dejanja. Zaradi miru in ureditve teh odnosov je Jugoslavija pripravljena pozabi’! na hude posledice sovjetske blokade, toda za ureditev odnosov postavlja dva pogoja: Njena zunanja polhična linija nasproti zahodnim državam mora ostati nedotaknjena, a z druge strani se Sovjetska zveza ne sme mešati v notranje zadeve Jugoslavije. Maršal Tito se ni dotaknil tržaškega vprašanja. Značilna je bila njegova u-vodna izjava k razpravljanju o zunanji politiki, da je v zadnjem času nastalo v svetu huda zmešn;ava in da nihče ne more danes reči, kako se bo to vse zaključilo Kljub temu je izrazil svoj optimizem glede ureditve mednarodnih odnosov.. Odločno je obsodil tiste, ki mislijo, da se dato mednarodni spori rešiti s preventivno vojno in krajevnimi vojnami, ki so nevarne splošnemu miru. Jugoslavija je mi o-Ijubna država, vendar se bo bojevala, ako bo napadena. Iz njegovih besed sta odsevala samozavest in optimizem — dokaz, da se je zunanji politični položaj Jugoslavije v zadnjem času utrdil. Glede Nemčije je dejal, da bi bilo nespametno oporekati ji pravico do o-borožitve, vendar pod pogojem, da ne postane militaristična država. PRVI GRŠKI TURISTI prispejo te dni v Opatijo. Turistično' podjetje »Kvarner-Ekspres« je z grškim turističnim uradom zaključilo sporazum, ki predvideva prihod več grških turističnih skupin v Opatijo. »OSTUDNA PROPAGANDA«. Tržaški iredentistični tisk se ne more sprijazniti z dejstvom, da se tudi v Jugoslaviji naglo razvija turizem, odkar so pričeli posvečati večjo pozornost temu važnemu viru deviz, »Gior-nale di Trieste« (14. sept.) označuje jugoslovansko turistično propagando kot »ostudno«. Tu pa tam se ji posreči uloviti kakšnega naivnega tujca, n. pr. kakšnega Šveda, ki se nato razočaran iz Jugoslavije zateče v Italijo in pri bencinski napadal'.rilci izpove svoj gnev prvemu reporterju. Ta Šved je bil tudi v Istri in coni B in se je prepričal, kako je ta dežela italijanska. »Giornaie« je še dodal, kako je na Reki vse umazano, da se turistu kar gabi. Ti ljudje še ne uvidevajo, da takšno blatenje in ogaben ton škodujeta prej njim kakor drugim. Tuje) sami preizkusijo, kako je v jugoslovanskih letoviščih. Letos je nekaj tržaških turistov italijanske narodnosti prepotovalo hrvatsko Primorje in Dalmacijo. Vrnili so se zelo zadovoljni ter hvalili postrežbo in nizke cene. To je najboljša propaganda: snaga, solidna postrežba in nizke cene! V Portorožu stane penzion v najluksuanejšem hotelu (»Balace-hotelu«) 1200 dinarjev dnevno (okoli 2400 lir po uradnem tečaju). V Trstu stane samo prenočišče za o-sebo okoli 1500 lir; prav tako so dragi hoteli v Italiji. »JUGOSLAVIJA-EXPRES«. V (prihodnji turistični sezoni bodo uvedli posebni vlak »Jugoslavija-expres«, ki bo vsak dan odhajal iz Londona in bo vczil čez Holandijo, Zahodno Nemčijo in Avstrijo v Jugoslavijo. Imel bo zvezo z ekspresnim vlakom iz drugih evropskih držav in direktne vagone Kopenhagen—Split ter Bazel— Reka. V Ljubljani se bo razdelil v dve smeri; proti Beogradu in proti Reki. Jugoslavija bo povezana z evropskimi državami še z vlakom »Av-strija-expres«, ki bo skozi Ljubljano direktno vozil potnike-letoviščarje na Reko in Split. Na progah Zagreb— Split in Divača—Pulj bodo uvedli motorne vlake. Jugoslovanski airotrans-port bo odprl novo progo Monakovo —Dubrovnik in jadransko' letalsko zvezo Pulj—Reka—Zadar—Split—Dubrovnik. TVRDKA USTANOVLJENA V LETU 1803 KOSTORIS AD0LF0 TRST-TRIESTE, VIA CARDUCCI 39 -TEL 94-160 BOGATA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK TER BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLI KE IN PODLOGE OB PETDESETI OBLETNICI ustanovitve našega podjetja, želimo opomniti cenjeno klientelo da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago PRIPOMINJAIUB, da so se že Vaši starši vedno radi posluževali naše tvrdke Obiščite nas 1 •DOŽIVLJAJI U O V E N U E G A f O M O H C A K A bodo pernambuške pristaniške oblasti to vljudnostno gesto zahtevale s tako strogim tankočutjem. Medtem ko smo do sedaj špansko in francosko zastavo prav lahko improvizirali, tako da smo malo prekrojili naše signalne zastave, je sedaj brazilska zastava, na kateri se šopiri kar cel nebeški svod s številnimi zvezdami in napisom »Red in napredek«, postala res pravi problem. Strogi uradnik se je končno le pomiril, ko sem mu zatrdil, da bo zasta. va njegove domovine prav gotovo plapolala tudi na našim jamboru. Prosil sem ga, naj potrpi samo toliko časa da bi jo v mestu kje iztaknil. Velikodušno je pritrdil in nam zabičal, da mora zastava naslednjega dne zjutraj ob osmi uri biti na. svojem mestu. Pri tem je odločno parkrat udaril po jamboru, katerega je v njegovo smole Srečko s firnežem sveže pobarval. To je bil seveda nov povod, da se je u-radnikovo čelo zopet namrščilo. Ker ni vedel, kako naj bi se nad nami znesel, nas je začel zmerjati z brezverci, češ da bi že davno morali biti pri maši. V meni je vrelo kot v Lojzovem kotlu za polento. Skrivaj sem pogledoval Mileta in videl sem, da nestrpno pričakuje mojega namiga, naj bi nevšečnega uradnika pomedel s palube, kot se je to zgodilo s suhim menjalcem denarja v Kazablanki. Toda sedaj so bile malo drugačne razmere, čeprav še nismo sprejeli pošte in nismo stopili v slik s konzulom, sem vedel, da nas v tem pristanišču čaka nešteto novih težav. Za srečno premostitev teh bi nam pa tako surovo dejanje prav gotovo ne pomagalo. Tako smo se to nedeljo vsi razen kuharja Lojza, ki je trdil, da v svojem življenju še ni videl, kakšen je božji hram od znotraj, znašli pred oltarjem male cerkve v pristaniškem predelu mesta. Tu smo naleteli na popolnoma novo od.kritje. Vsi svetniki, ki so bili v njej polnoštevilno prisotni v obliki bogato okrašenih slik in kipov, so imeli s posebno črno barvo pobarvane obraze. Tako so si jih pač siromašni črnci predstavljali. Mi se-v da nismo imeli nikakih rasnih predsodkov in ker med. nami tudi nihče ni bil potomec teh svetih ljudi, da bi se lahko spotiikali nad spreminjanjem polti svojih slavnih prednikov, smo spoštljivo zapustili to čudno svetišče. Ulice so bile polne življenja in kaj kmalu sem opazil, da se na njih vsaka na svoj način prerivata dve vrsti pernambuških prebivalcev. Prvo predstavljajo manj številni bogati lastniki zemljišč, ki se v razkošnih ameriških avtomobilih prehitevajo, krožeč vedno po istih ulicah mesta. Kasneje smo zvedeli, da je to pravo nedeljsko tekmovanje teh vsega sitih premožni-kov, ki se z veliko vnemo prizadevajo, da bi se pokazali v čim večjem razkošju. Drugo vrsto, na uličnih pločnikih se prerivajočih prebivalcev, pa predstavljajo vsi ostali, ki jim sreča ali pa premožni oče nista naklonila vsaj udobja prevažanja na štirih gumijastih kolesih. In res bomo prav kmalu videli, da je v Južni Ameriki avto merilo blaginje njenih prebivalcev. »FIQUE RIGO!« Številne cerkve, razkošne palače in visoki, tako rekoč čez noč zrasli nebotičniki pričajo, da je ta zemlja bila osvojena v znamenju križa in v žeji po zlatu. Veliki napisi z geslom državne ic/t.erije »r ique neon. (Ubogati!) je geslo vseh prebivalcev, ki v žejnem stremljenju za uresničenjem tega pogosto pozabljajo na osnovna pravila človeške družbe. Skoraj pol tisočletja je minilo, odkar so prvi osvajalci stopili na ta tla in zgradili mesto, ki je v teku petih stoletij večkrat spremenilo svojo sliko, toda kljub temu ni izgubilo vseh sledov svojega razvoja. Poleg ponosnih nebotičnikov se v njihovi senci skrivajo pritlične zgradbe v značilnem španskem slogu (obokano pročelje in neizbežno tlakovano dvorišče z vodnjakom v sredini). Kot so se prišleci križali in krvno spajali z domačini, je isti proces mešanja doživljala tudi tamkajšnja arhitektura, dokler se ni ustalila v neki zapleteni mešanici slogov, ki je ni mogoče opredeliti. Kot so različna pročelja hiš, mimo katerih te vodi pot, tako so različni obrazi, ki jih na tej poti srečuješ in -nikar se ne čudi, ako se ob te obregne elegantno oblečeni indios s še tetoviranim obrazom, ker tudi njemu prav gotovo brni v glavi edina misel: Figue rico! K. P. (Se nadaljuje) .............. STIK MEHANIČNA DELAVNICA TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 35 608 TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR ® 3 tonske tovornike PIONIR ,,PI 52” Avtobuse RNB” na šasiji „ PIONIR 52” in trambus karoseriji ♦ • Avtomobilske prikolice „P 3”, nosilnost 3 ton. maksimalna brzina 60/h ♦ ® Traktorske prikolice „V P K 3”, nosilnost 3 ton. maksimalna brzina 25/h JUGOMEIM LINIJSKA PL0V1A DIREKCIJA- RIJEKA Telegrami: JUGOLiNI3A - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61 IZORŽIJE REDNI PUTNIŠKU BUGUI/NI PROMET IZ JADRAM O: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI BLIŽNJI VZH 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 »GOSPODARSTVO44 Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita- lijo letna C00 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berci Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« f>. MERI IRSI - TMESIE - UL m OIIOBBE8 Telef 29-812 - Telgr. KAPI-Trieste Import = Export vseh urst PLUTOlflKIE in GRADBENEGA MATERIALA ELEKTRO-INŠTALACIJSKO PODJETJE TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite raso telef. štev. 29-322 Se priporočamo 1 UVOZ - IZVOZ JPIjUT OTHOf E in IZDGLlvOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE ”Winicota„ PERT01 D4ML0 Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec Oglejte si našo zalogo! Dostavljamo na dom TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-1S5 MIZARJIH smre- KMETOVALCI I PODJETNIKI o lesov, trame in p a nkete nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 j R S T Viale Sonnino, 24 S-EEO ~~~__—i \Jus va&i V SVOJE DOBROZNANE PRVORAZREDNE HOTELE: > GRAH HOTEL TOPLICE ► JELOVICA > PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijeten oddih ob slikovilem Blejskem jezeru U.V.S.E.T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESFE - Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35519 Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico - Jugoslavijo iid.] se poslužujte naše TURIŠTIČNE P SARNE - Informacije - Hotelske rezervacije Turistične individualne in kolektivne vize. /*. Rumena Sum. :družba z o. z.: generalni zastopnik za trst in ITAL'JO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV —____________RAŠE--- -- MSTOPSTl/O ZA JUGOSLOVANSKI IBS: TRST ULICA UDINE štev. 15 TELE LOM ŠTEV.: 3BB 40, 235 73 TELEGBAMIs »BOPEMAFIIAIV« 5» I P A D - Sarajevo EXPORTDRVO - Zagreb JADRAN - DRVO - Reka ISTRA IMP.-EXP. - Reka L I G N U M - Zagreb SOSIČ & O S S E M A K I O S.PČINE, TRG MONTE GE 4 ■ TEL 21-155 Prat lajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „TI<|UICJASA« Nabavite ga lahko v Bazovici. Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repna = Prodajamo tudi na obroke « Cene ugodne! Magazzini alla Stazione TRST — ULICA B. CELLINI 2 TELEFON 24-125 (iz ul. Ghega. na trg Liberta) m.iM izuma delovnih oeler - jopičev - hlač - dežnih plaščev - SRAJC - OVRATNIC - NOGAVIC - PIŽAM — PULOVERJEV -PLETENIN VSEH VRST po najugodnejših cenah E 2. T n S T ULICA P A It t O PILZJ ST. tO/I. TELEFON ST. 18.08 SPOmRSKFGA ZDRUZENJAl Davek na poslovni promet in prizivi Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni, da davek na poslovni promet (IGE) plačujejo v letnem pavšalnem iznosu določenem po višini letnega prometa, t. j. trgovci na drobno, go^ stinski obrati (krčme, gostilne, bari, kavarne, restavracije, buffeti in podobno), obrtniki in svobodni poklici prejmejo od pristojnega urada obvestilo o ugotovitvi kosmatega letnega dohodka (inkasa). Te ugotovitve se nanašajo navadno na več let nazaj ter znašajo redno mnogo več, kot je davčni zavezanec svoje časno prijavil. Davčni zavezanec ima pravico vložiti v roku 30 dni od prejema obvestila priziv na okrajno davčno komisijo, če ima, da uradno ugotovljena višina kosmatega dohodka ne ustreza stvarnemu prometu v obratu. V tem roku lahko tudi pogodi s pristojnim uradom višino kosmatega dohodka; v tem zadnjem primeru odpadejo vse morebitne globe in kazni zaradi netočne prijave. Ako se davčni zavezanec v roku 30 dni ne pogodi z davčno u-pravo glede kosmatega dohodka niti ne vloži v tem roku priziva zoper u-radno ugotovljeno višino kosmatega dohodka, postane višina kosmatega dohodka, kot ga je ugotovila davčna oblast, dokončna in ni več nikakega pravnega leka. Med prijavljenim kosmatim dohodkom in med uradno ugotovljenim kosmatim dohodkom pa je navadno zelo velika razlika; zato mnogi davčni obvezane! imajo, da je najbolje vložiti ■priziv. Pri tem pa morajo paziti na sledečo zakonsko določbo: Člen 6 zakona št. 955 z dne 20. decembra 1949 namreč pravi: Kadar je višina kosmatega doncdkaij kot ga ugotovi prizivna komisija, zmanjšana za eno tretjino, še vedno večja od zneska kosmatega dohodka, kot ga je prijavil davčni zavezanec, je ta dolžan, da plača dodatno takso v višini polovice državi utajenega davka in poleg tega kaznovan z denarno kaznijo od 200 do 40.000 lir. V veliki večini primerov, da ne rečemo v vseh primerih, bi v smislu tega člena davčni zavezanci, ki vložijo priziv, bili obsojeni na omenjene globe in kazni, ker so, kot smo rekli, razlike med prijavljenimi kosmatimi dohodki in uradno ugotovljenimi kosma, timi dohodki zelo velike in ni upanja, da bi davčne komisije v tako občutni meri znižale uradno ugotovljeno višino kosmatega dohodka. Vendar nudi člen 5. citiranega zakona neke ugodnosti, ki pomagajo, da se lahko globam in kaznim izognejo, in sicer smejo v smislu tega člena davčni zavezanci, ki so vložili priziv, do dneva, ki je določen za razpravo, popraviti, t. j. povišati kosmati dohodek v prvotni prijavi. To lahko storijo v prizivu samem, t. j. da že v samem besedilu priziva izjavijo, da povišajo prvotno prijavo, ali pa lahko to store posebej v posebni prijavi. Paziti pa morajo, da tudi povišani znesek kosmatega' dohodka, OBLETNICO UVELJAVLJENJA MIROVNE POGODBE z Italijo (15. sept.), s katero je bilo leta 1947 ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, so Tržačani obhajali povsem mirno. Po cestah, ki vodijo proti Trstu, so se pojavili veliki napisi »živelo STO!« Tako si dajejo Tržačani duška, ker so zborovanja za ohranitev STO prepovedana, »Corriere di Truste« meče krivdo, da ni prišlo do dejanske u-stanevitve tržaškega ozemlja, na Angleže in na njihovega genrala Aireya, ki je bil dolgo let poveljnik v Trstu. SPOMENIK PADLIM so svečano odkrili v Solkanu 12. tega meseca. Izdelal ga je solkanski rojak kipar Boris Kalin. Kip predstavlja ranjenega borca, ki ga podpira partizanka; stoji na visokem kamnu pred grobnico, v katero bedo prenesli posmrtne ostanke padlih junakov iz Gorice in Nove Gorice; gre za 216 borcev iz osvobodilne borbe. BRiZOJAVLJENJE Z ŽELEZNIŠKIH POSTAJ. Od 1. oktobra bo v Italiji dovoljeno brzojajviti v notranjost države tudi z železniških postaj. IZPITI ZA POMORSKE KAPITANE, se pravi za imenovanje v trgovinski mornarici se bodo pričeli v Trstu pri pomorskem ravnateljstvu 10. novembra. Program izpitov je bil določen z odloki rimskega ministrstva za mornarico št. 9568-0 z dne 23. avg. 1952 in 13.141-0 z dne 12. nov. 1952. Podrobnejša pojasnila so na razpolago pri pomorskem poveljstvu. NAD 7 STOTOV TOBAKA je zaplenila goriška carinska policija v kamionu »Alfa Romeo«, ki je lastnina tržaškega trgovca Angela Mticarne, ko je vozil iz Cervinjana proti Trstu. Na njem je bilo 30.000 jajc, a v drugem dnu še 721 kg cigaret. IZ CONE B, predvsem iz Kopra in Pirana, se je julija priselilo v Trst 368 Italijanov; tako se je število beguncev, ki so zapustili cono B po 8. oktobru, zvišalo na 59-13. NABAVITE SI PRAVOČASNO DRVA! Letos so drva draga že ob začetku Prel obletnico 8. oMra Kmalu poteče leto, odkar sta ameriška in angleška diplomacija (8. oktobra 1953) napravili enega izmed najbolj nerodnih korakov po drugi svetovni vojni. Sklenili sta, da kar sami, ne da bi poprej povprašali za pristanek OZN ali za mnenje Tržačanov, izročlita cono A STO Italiji. Ta korak je bil še hujši in bolj samovoljen, kakor skhp iz leta 1948, da bodo ZDA, Anglija in Francija predložile OZN, naj se STO izroči Italiji. Tedaj je šlo torej samo za predlog, ki naj bi ga izvršila OZN. Po Trstu že šušljajo, kaj se lahko vse zgodi na dan obletnice anglo-a-meriškega diktata. Spričo presenečenj, ki jih je Trst že doživel, ni čudno, da spravljajo mnogi Tržačani tudi 40 zabojev orožja, ki so ga odkrili v tržaškem pristanišču, v zvezo- z obletnico 8. oktobra. Splošno je mnenje, da je glede na popustljivost zavezniške varnostne službe vse mogoče. Mnogi tudi domnevajo, da bo tržaško vprašanje rešeno pred 8. oktobrom. To je malo verjetno, že nekaj mesecev poročajo listi, da je bil pravzaprav že dosežen sporazum, treba je le razčistiti nekatere malenkosti. Vprašanje je seveda, kaj predstavlja pravzaprav malenkost pri takšnih pogajanjih. Potegnitev meje med cono A in B ne more biti malenkost. Pravijo, da zahteva Jugoslavija mejo, ki bi tekla od Tenkega rta (Punta sot-tiie) v notranjost na grebene Miljskih hribov, medtem ko želi Italija, da bi meja ostala pri Debelem rtu (Punta Grossa). Po kompromisu naj bi se meja začela južno od Lazareta in severno od Debelega rta. Težave nastajajo tudi, ker je pričela italijanska diplomacija vmešavati tudi ribolov in noče očitno uporabiti to priložnost, da bi izsilila tudi sporazum glede vprašanja, ki ni povezano s tržaškim. Namestnik ameriškega podtajnika Za zunanje zadeve Murphy, ki je bil v Beogradu to Rimu, je seveda govoril tudi o tržaškem vprašanju. Iz Beograda je menda prinesel v Rim Zadnje jugoslovanske pogoje, ki naj bi jih podpisal sam Tito. Kdo ve, kaj je resnica na vsem tem? Same resnične vesti so navadno presuhopar-ne in časnikarji jih kaj radi zavijejo v tenčico bogate domišljije, ki je pri ljubljena bralcem pa tudi založnikom listov. zmanjšan za eno tretjino, ne bo manjši od kosmatega dohodka, ki ga bo prizivna komisija predvidoma ugotovila. Ako davčni zavezanci uporabijo te pravice, morajo seveda takoj plačati razliko davka na poslovni promet, t. j. vsoto davka na novo prijavljeno višino kosmatega dohodka manj vsoto davka, ki so ga že plačali na osnovi prvotne prijave. Prodaja kruha Oddelek za zdravstvo in higieno tržaške občine opozarja prodajalne kruha in trgovine jestvin, ki prodajajo kruh, na določbe zakona z dne 17. marca 1932 št. 368, ki disciplinira tipe m o-.e in kruha. Po določbah tega zakona si morajo prodajalne kruha, ki niso prUlj-čene pekarni, dati izstaviti od dobavitelja kruha za vse količine kruha dobavnico, ki mora i-meti naslednje podatke: naslov dobavitelja, datum dobave, kakovost in količino dobavljenega kruha, To dobavnico morajo na zahtevo predložiti v pogled nadzornim organom. Prekršitelji teh predpisov bodo kaznovani z denarno globo v smislu člena 18. citiranega zakona. NOVE DRUŽINSKE DOKLADE Od 1. avgusta t. 1. veljajo za industrijski in trgovinski sektor sledeče nove družinske doklade: . dnevno tedensko mesečno Otroci 160 960 4160 Soprog 108 648 2808 Starši 55 330 1430 sezone. Bukova drva stanejo v Trstu cepljena in postavljena na dom že 1350 lir za stot. PROIZVODNJA ALKOHOLA IN LIKERJEV. Zavezniška vojaška uprava je izdala določene spremembe L ukazu št. 50 z dne 23. marca 1953, ki zadeva nadzor nad proizvodnjo in prometom surovin za pridobivanje alkohola in spremembo nekaterih predpisov o izdelovanju likerjev na britansko-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz ZVU št. 95, ki vsebuje te spremembe, je bil podpisan 10. septembra. POROKE. Pri Dolenčevih na Opčinah sta bili kar dve poroki istega dne; sin Marjan Dolenc, uradnik pri CIT, si je izbral za svojo življenjsko tovarišico Marico Bogateč iz Sv. Križa, hčerka Nadja pa Aleksandra žer jaiai, nameščenca pri »Inforit«. Na Opčinah sta se vzela tudi Egon Kraus, urednik »Primorskega dnevnika«, in Inna Škabar, v Trstu pa prof. dr Drago Gantar in učiteljica Helena Volk. Sadje in zelenjava na tržaškem trgu Cene sadju in zelenjavi so na tržaškem trgu visoke. Verjetno tudi ne bodo padle, ker se je vreme poslabšalo. Krompir je večinoma italijanski, nekaj ga pa pride tudi z Goriškega; cena se suče okoli 26-28 lir za kg na debelo in 36-40 na drobno. »Paradižniki gredo proti koncu. Vrste »cirio« (podolgovati) stanejo 30 na debelo in 60 lir na drobno. Malanca-ni, katerih je še malo na trgu, gredo po 80 na debelo in 120-140 na drobno. Cena papriki je 40 lir na debelo in 70-80 lir na drobno. Fižol je na splošno dobre kiaikovlosli. Predaja se po 100 m na debelo in 150 na drobno; fižol v stročju pa gre po 50-60 na debelo in 90-120 na drobno; večinoma je z Goriškega in iz Italije. Bučke pojenjajo to stanejo 100-120 na debelo in 140-160 na drobno, čebula se prodaja po 25-30 na debelo in 50-60 na drobno. Kumaric je še malo, večinoma so z Goriškega; prodajajo se po 80-100 na debelo in 120-140 na drobno. Solata je domača. Cene so zelo nestalne, ravnajo se po povpraševanju: I. vrsta 150-200 na debelo, na drobno pa po 300-400; II. vrste 100 na debelo in 200 na drebno: III. vrste 50 in 120. »Blede« je tudi domača; stane 40-80 na debelo in 0-100 na drobno. Špinača se je pojavila na trgu: gre po 80-120 na debelo in 120-200 na . drobno. Limone se predajajo po 100-140 na debelo in 160-200 na drobno. Italijansko grozdje vrste »Regina« gre po 80-100 na debelo in 120-160 na drobno. Vrste »Malaga«, ki je podob- V obrtniškem sektorju veljajo za sedaj še prejšnje družinske doklade. no domačemu, se prodaja po 90 na debelo in 130-160 na drobno. »Ameriško« grozdje (»fragola«) gre po 50-60 na debelo in 100 na drebno. Pritožujejo se, da je istrsko grozdje slabo pakirano in tako izgubi na ceni, ker se hitro pokvari; prodajajo ga po SOBO na debelo in 100 na drobno. Breskve gredo proti koncu. Na splošno jih je malo na trgu. Stanejo 100-120 na debelo in 140-180 na drebno. Za hruške je bila letos izredno slaba letina. Prodajajo se po' 80-100 na debelo in 120-160 na drobno. Jabolka gredo po 40 na debelo to 80 na drobno vrste »Kanada«, vrste »delizia« po 80 na debelo in 140 na drobno1, češpelj je letos zelo malo. Lansko leto jih je bilo dosti z Goriškega, toda zaradi slabe letine jih letos ni. Cene so precej nestalne: 40-120 na debelo in 80-160 na drobno. Fig je dosti na trgu; prihajajo iz Italije in Istre, toda domače so najbolj cenjene, ker so sveže. Cena se suče okoli 50-100 na debelo in 80-160 na drobno. Izola - najvažnejšo iuslrijsko središče cone B Piran, 21. sept. 1954 Izola, M je bila nekdaj mesto ribičev, je postala pod jugoslovansko upravo pomembno industrijsko mesto, ki zaposluje v svoji industriji že okrog 2.500 ljudi. Res je sicer, da je bil temelj tej industriji položen že pod avstrijsko u-pravo, ko sta bili zgrajeni dve tovarni za konzerviranje rib. Toda za časa i-talijaniske zasedbe sta obe tovarni s svojimi starimi napravami komaj še životarili, ker sta se morali boriti s konkurenco moderno opremljenih italijanskih tovarn, v kateri bi bili morali slej ali prej podleči, kakor se to dogaja s tovarno Arrigoni v bližnjem Gradežu. Zato lahko smelo trdimo, da je jugoslovanska uprava rešila Izolo in njeno industrijo pred neizogibno gospodarsko propastjo s tem, da je zaradi njene modernizacije investirala v že obstoječo ribjo industrijo težke milijone in povrh tega postavila temelje rovi industriji. Razen obeh nekdanjih tovarn za konzerviranje rib Ampelea in Arrigoni so vzklile pod jugoslovansko upravo še nove industrije, in sicer tovarna otroških igrač Mehanotehnika, tovarna lesne galanterije in tovarna drobne opreme. Kaj vse je naredila jugoslovanska u-prava za industrijski razvoj Izole? Za modernizacijo tovarne Ampelea je bilo samo lani in letos potrošenih okrog 120 milijonov deviznih dinarjev. Po tej modernizaciji predela lahko tovarna do 10 ton svežih rib dnevno in sedaj je lahko pričela izkoriščani tudi ribje odpadke, ki jih je prej požiralo morje. Iz njih izdeluje ribjo moko, ki je izvrstno krmilo, in ribje olje, ki ga uporabljajo v številnih panogah kemične in predelovalne industrije. Pri vsem tem je zanimivo, da je tovarna kljub narasli proizvodnji skrčila svoj obseg v prostoru in da je kljub svoji modernizaciji pomnožila število zaposlenega delavstva za 300' oseb. Zaradi povečane proizvodne zmogljivosti modernizirane tovarne Ampelea je bila proizvodnja tovarne Arrigo-nii preusmerjena na predelovanje paradižnikov, sadja 'in zelenjave. V prvi vrsti pa prihaja v poštev predelovanje paradižnikov v mezgo in sok, ki u eg-neta postati važen izvozni artikel. V ta namen so bili letos nabavljeni v Nemčiji najmodennjeiSi stroji, ki se odlikujejo po tem, da so kotli iz jekla liji da ne puščajo v izdelku onega okusa, kakor ga puščajo kotli iz bakra. Kmalu bosta minuli dve leti, odkar je pričela obratovati v Izoli tovarna otroških igrač Mehanotehnika. Povod za njeno ustanovitev je bila okolnost, da potrebuje taka tovarna v nasprotju z ribjo industrijo predvsem moško delovno silo in da v Jugoslaviji tedaj še ni bilo podobne tovarne. Po začetmih težavah se je danes ta tovarna že razvila v močno podjetje. Za njene izdel- TARO JE V TRSTU Med italijanskimi časnikarji se je vendar našel pogumen mož, ki je Italijanom v Italiji povedal nekaj grenkih o resnličnem razpoloženju Tržačanov - tudi Italijanov - nasproti Italiji. Ilustrirani tednik »Settimo giorno« (16. sept), je na prvem mestu priobčil članek »Trst brez olepšav«, ki ga je napisal Mario Cortese. Pisec ugotavlja, da Italijani v Italiji malo vedo o resničnih razmerah v Trstu, ker italijanski tisk navadno piše samo o vročem tržaškem patriotizmu, namesto da bi pogleda] resnici v obraz. Tržačani bi radi predvsem delali. Bojijo se Italije, ki bi jim prinesla Vano-nijev davčni zakon, obvezno vojaško službo in centralizirani birokratizem. Sest tisoč policijskih stražnikov je v strahu za svojo bodočnost; Trst pod italijansko upravo bi potreboval kvečjemu 500 stražnikov, drugi bodo odpuščeni ali poslani v Južno Italijo. Za svoj kruh se trese tudi več tisoč uradnikov pri sedanji vojaški upravi. Brez dela bo več hotelov, ki jih je rekviri-rala zasedbena vojska, na stotine in stotine zasebnih sob bo praznih. Danes je najmanj petkrat več javnih avtomobilov, kakor bi jih bilo potrebnih v primeru prihoda Italije. Nočni Jokali, kjer je danes zaposlenih okoli 100 ljudi, bodo brez dela. Danes potrošita angleška in ameriška vojska okoli 12 milijard lir na leto. d kod bo potem prejemal Trst teh 12 milijard? To pojde v breme Italije, se pravi italijanskih davčnih obvezancev. Ni čudno, če tudi zavedni Italijani rajši ostanejo samo Tržačani in se ne navdušujejo za Italijo. Trstu bo terba priznati upravno in gospodarsko samoupravo, pravi pisec. To je mnenje tržaških trgovcev in industrij,cev, čeprav si ga ne upajo javno povedati. Položaj v Trstu je zelo Med 3. in 14. septembrom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole; TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Montello« je priplula iz Norfolka prazna in odplula v Tampo z 10.500 t nitratov. »Teresa Cosulich« je priplula iz Kazablanke s 50 t in se vrnila natovorjena. »Paolo Toscanelli« je priplula iz Buenos Airesa s 706 t in se vrnila natovorjena. »Valficrita« je prispela iz Ancone prazna, odplula v Benetke, od koder je priplula zopet v Trst in se vrnila v Ancono. »Turiddu« ■je prispela iz Benetk prazna in odplula v Šibenik natovorjena. »Zaule« je priplula iz Benetk prazna in odplula »Timavo« je prispela iz Bombaja s 184 t in se vrnila z 830 t. »Labor T.o je pripeljala iz Barija 253 t bencina in odplula v Benetke prazna. »Maria Cristina D.« je pripeljala iz Tripolisa Sidon prazna. »Barletta« je prispela iz Carigrada s 60 t in se vrnila natovorjena. »Alpe« je prispela iz Buenos Airesa s 6495 t in odplula v Neapelj prazna. »Esperia« je priplula iz Bejruta z 69 t in se vrnila, natovorjena. »Persia« je pripeljala iz Piombina 1250 t železne rude in se vrnila s 1250 t jekla. »Pomezia« je prispela iz Bar-lette s 1850 t pirita in odplula v Arsi-jo prazna. »Citta di Catania« je priplula iz Genove z 28 t in se vrnila s 143 t. PRIPLULE SO: »Milvia« iz Benetk prazna, »Caterina« iz Ravenne prazna, »Lina« iz Benetk prazna, »Fernanda« iz Ravenne prazna, »Etna« iz Vancouvra s 610 t, »Treviso« iz Deringe s 1000 t kroma, »Africa« iz Durbana s 420 t, »Luisa Blessi« iz Brindisija s 1515 t pirita, »Regolo« iz Ancone prazna, »Nuovo Arno« iz Cro-tona z 2360 t pirita, »Laguna« iz Nor- folka z 10.088 t premoga, »Elba« iz Rio Marina s 3.403 t, »Messapia« iz Hajfe z 250 t, »Enri« iz Bejruta s 179 t, »Sistiana« iz Lovita z 260 t, »Cam-pidoglio« iz Aleksandrije s 450 t. ODPLULE SO: »Citta di Palermo« v A-leksandrijo prazna, »Arsia« v Croton prazna, »Celio« v Valenco z 233 t, »Vildren« v Segno prazna, »Primo« v Cagliari natovorjena, »Acilia« v Pulj prazna, »Giuliana« v Baltimore z 10.133 t magnezita, »Loredan« v Carigrad natovorjena, »Palmaiola« v Piombin z 2200 t jekla, »Stadium« v Pirej z 818 kub. m lesa, »Altea« v Augusto prazna, »SanfAntonio« v Split prazna, »Alga« v Capetown s 1400 tonami. GRŠKE LADJE »Piotarkis Blessas« je prispela s 300 tonami olivnega olja in odplula v Pirej s 148 t. »Aristodimos« je odplula v Pirej natovori na. »Asti-palea« je prispela iz Eleusisa prazna. AMERIŠKE LADJE »Exermont« je prispela iz New Yor-ka s 667 t in se vrnila prazna. »Ex-brook« je odplula v ZDA natovorjena. »Exporter« je prispela iz New Yorka s 38 t in se vrnila v ZDA natovorjena. PANAMSKA »Mariasia« je odplula v Split prazna, »Geromtas« je odplula v Lattakijo prazna, »La Flechne« je pripeljala iz Hampton Roadsa 10.040 t premoga. IZRAELSKA »Kinneret« je priplula iz Hajfe prazna in se vrnila natovorjena, »Nakshohn« je prl- ke se ne zanimajo samo trgovinska podjetja, marveč tudi naše šole, ki jih uporabljajo kot učne pripomočke. Tovarna namerava v najkrajšem času razširiti svojo proizvodnjo tudi na izdelavo ogrodij za kolesa. V ta namen ji je bil pred kratkim nakazan kredit v znesku 14 mijijonov dinarjev. Najmlajši med zgoraj naštetimi tovarnami sta tovarni za lesno galanterijo in drobno opremo, ki sta šele v povojih. Prvi izdelek tovarne za lesno galanterijo bodo kopita za otroške puške, ki jih izdeluje Mehanotehnika. Nje mu bodo sledili obešalniki in drugi leseni izdelki. Gospodarski krogi računajo, da bo tovarna še letos lahko zaposlila okrog 100 ljudi. Tovarna za drobno opremo pa bo izdelovala škatle za radijske aparate in druge podobne predmete in bo zaposlila okrog 30 ljudi. Enako kakor' tovarni Ampelea in Arrigoni je bila popolnoma preurejena in modernizirana tudi stara opekarna. S tem je znatno dvignila svojo proizvodnjo ter kakovost in število svojih (izdelkov, ker izdeluje sedaj več vrst opeke, ki jih prej ni mogla proizvajati. Razen teh pridobitev je postala Izola tudi sedež električnega podjetja »Elte« in gradbenega podjetja »Gradbenik«. Prvo napeljuje in vzdržuje e-lektrično omrežje v koprskem okraju, druga pa se uspešno uveljavlja pri raznih gradbenih delih. Kljub temu naglemu industrijskemu razvoju pa predstavljata za Izolo še vedno dve važni gospodarski panogi njen ribolov in njeno kmetijstvo. Prva oskrbuje s surovinami ribjo industrijo, druga pa njeno predelovalno industrijo. Saj se mora Izola p av tema dvema gospodarskima panogama zahvaliti, da je postala največji industrijski center v koprskem okraju. Dr. F. J. TOVARNA VŽIGALIC V TRSTU. V punedljek so v tržaškem industrijskem pristanišču odprli tovarno vžigalic. Tovarno so zgradili italijanski industrij-ci, čeprav se je zato ponudila neka dunajska finančna skupina, ki bi rada to storila s 'sodelovanjem Tržačanov. Nova tovarna je zavzela površino 21.500 kv. metrov. V industrijskem pristanišču je danes 26 podjetij. 424.000 NEMCEV JE PRIBEŽALO iz vzhodne v zahodno Nemčijo v zadnjih 18 mesecih. Po večini so to mladi ljudje, stari okoli 25 let. 80% teh živi še v taboriščih. IM P O RT "VARDAR” E X P ORT SKOPJE - JUGOSLAVIJA Telefoni: 29-56, 17 62, 21-60 - Telegr. VAHDAR-SROPJE - Pošt. pret.: 211 UVOZI: Industrijska postrojenja, strojeue, sve vrste mašina, alat t instrumente te ostale metalne proizvode MAR« Telefon: 13=22 Telegr.: „Gradinar” Skopje PRETSTAVNIŠTVO BEOGRAD Telefon: 22-887 IZVOZI: UVOZI voce i povrce južno voče i kolonijal kritičen zaradi neznane bodočnosti. Resnih pobud se nikdo ne loti, ker je položaj ■ negotov. Po deseti uri zvečer je na tržaških ulicah že mrtvo. Pristanišče je prazno. Mednarodni špediterji rajši pošiljajo pošiljke v druga pristanišča, kakor n. pr. v Benetke, čeprav so stroški večji. Plovne proge z Istro so' prekinjene. Dne 8. oktobra lanskega leta je bil prehod v cono B zaprt, kar je še bolj škodovalo prometu. Tedaj je mnogo kapitala zbežalo v Benetke in drugam. Dragocenosti so b le od-nešene na varno v beneške banke, iz Trsta ,so bila premeščena ravnateljstva tudi raznih družb. Po zadnjih občinskih volitvah se je zelo razširilo indipendentistično gibanje. Tudi tisti, ki so po svojem prepričanju Italijani, si ne želijo več povratka Italije. Zavlačevanje rešitve tržaškega vprašanja gre V prid indipen-dentističnemu gibanju. To morajo upoštevati tudi italijanski diploma'! pri pogajanjih z Jugoslavijo, sicer bi lahko bili bolj nepopustljivi in zavlačevali pogajanja. Pisec ugotavlja, da je bila italijanska politika, ki je pospeševala izseljevanje Italijanov, povsem zgrešena. V cono B se zdaj naseljujejo Jugoslovani in Italijani so zgubili večino. To bi bilo usodno, ko bi prišlo do kakršnega koli glasovanja. Za primer, da bi Trst prišel pod italijansko upravo, mora Italija postaviti sposobnega guvernerja, ki ne bo smel biti samo uradnik. Ne bo se smel zgražati, ako bo slišal slovensko besedo; dobro bi bilo, ako bi tudi sam znal slovensko. To mora biti mož širokeg mednarodnega obzorja. Zaradi teh odkritih besed je pogumnega časnikarja takoj napadel videmski list »Messaggero Venelo«, ki je precej razširjen tudi v 'Trstu. ur. M;lan Vidmar: »(Jotucovanje električnih nadzemnih prog«. Založila Državna založba Slovenije. To je delo slovenskega izvedenca v elektrotehniki dr. Milana Vidmarja, ki ja znan tudi med italijanskimi strokovnjaki v Trstu. Delo je bilo' napisano' v originalu v nemščini, in sicer pod naslovom »Die Gesitalt der elektrisChen Freileitung«. Založila ga -je švicarska družba Birkhauser v Bazlu«. Poslovenil ga je ing. Marijan Plaper. Milan Vidmar jev uvodu k originalu izrazil upanje, »da bo ta knjiga tudi prispevek naporom za duhovno obnovo in zedinjenje sveta; prava znanost mora ostati skupna last vseh narodov« Josip Vidmar: Dr. France Prešeren — Esej Založila Državna založba Slovenije — Ljubljana 1954, Str. 77. Josip Stritar: »Zbrano delo — III knjiga — Svetinova Metka, Zorin, Gospod Mirodolski, Rosana«. Založila Državna založba Slovenije v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana 1954. Uredil France Koblar. Str. 493. Ivan Ribič: »Ljudje onkraj reke«. Ob zboru štajerskih brigad na Ostrožnem 19. septembra 1954. Založila Državna založba Slovenije v Ljubljani. Str. 301. »Kajuhove pesmi«. Ob zboru štajerskih brigad na Ostrožnem 19. sept. 1954. Založila Državna založba Slovenije. Uvod o Kajuhu napisal Dušan Moravec. Gre za ponatis pesmi Karla Destovnika, ki si je kot partizanski pesnik nadel pseudonim Kajuh. E X P 0 R T - IMP0RT ZAGREB - Tim} Republike 8 IZVOZI; Riblje konzervo (sardine, filete, skuše, tunjevinu i. dr.) slanu ribu, sardelnu pastu, spužve i koralje. UVOZI: brodske motore i rezervne dje-love za iste, zatira razne pribore i potrebštine za ribarstvo i prehranbenu industriju. 2aMopmh in g lama zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ulica. Valdlrivo 3 Telefon 35-034 spela iz Hajfe prazna in, se vrnila natovorjena. ANGLEŠKA »Cavallo« je priplula iz Hulla s 145 t in se vrnila s 63 t, »British Vdgour« je prispela iz Falconera prazna in odplula v Mombaso z 2449 t goriva. EGIPTOVSKA »Ismailia« je odplula v A-leksandrijo z 2840 t. HOLANDSKA »Nero« je odplula v Amsterdam nato-vorjenau LIBANONSKA MRiver In-dia« je odplula v Bono prazna. NORVEŠKA »Petter« je odplula v Banias prazna. KOSTARIŠKA »Sirob« je priplula iz Arsdje prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija: »Zagreb« je odplula 10. sept. na Bližnji vzhod s 1970 t blaga. »Zadar« je priplula 15. sept. iz Severne Evrope s 410 t blaga in odplula 16. sept. na Reko. »Avala« je prispela 16. sept. iz Severne Evrope z 284 t in odplula 17. sept. na Reko. »Skopje« je priplula 22. sept. z Bližnjega vzhoda s 417 t, vkrcv.je tovor za Bližnji vzhod. Pričakuje se prihod: »Črne Gore« iz ZDA 25. sept., »Sarajeva« 26. sept. z Bližnjega vzhoda, »Hercegovine« iz Turčije 26. sept., »Avale« 30. sept. z Reke. Jadrolinija. »Lastovo« je priplula 14. sept. iz Grčije s 40 t, vkrcala 120 t blaga in odplula 15. sept. na Reko. »Istra« je priplula 21. sept. iz Grčije s 70 t, vkrcala 93 t in odplula 22. sept. na Reko. Pričakuje se prihod »Lastova« 28. sept. iz Grčije. FABRIKA AUTOMOBILA PRIB OJ JUGOSLAVIJA PROIZVODI: Teretna Diesel vozila od 4 do 6 t. u normalnoj izradi = Kipere kao i vozila sa pogonom na sva četiri točkova Gradske i medjugradske autobuse = Trolejbuse Kooperanti: : Zemun: Karoserije za gradske i medjugradske autobuse i trolejbuse „11 0HT0MIIRI“-Skopje: Karoserije za medjugradske autobuse ♦ „MDE KOIČflR« Zagreb: Električne instalacije za trolejbuse TrzaisRi trcj Tržaški prekupčevalci ka»e niso sklenili večjih kupčij zaradi nestanovitnosti tržišč na viru proizvodnje. Gl.dišče, ki ga je zavzela brazilska vlada glede ohranitve minimalnih cen brazilske kave, je oviralo poživitev trga. KAVA Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Rio N. Y. 3 67,50; Santos Superior 80; Santos extra prime criveho 18 84; Victo-ria 5 good to large bean 56; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fjo.b.: Haiti naravna XXX 72; Salvador 87; Kostarika 92; arabska kava, v šilingih za 50 kg c.i.f.: Gimma 540; Moka Hodeidah 1 570; afriška kava, v šilingih za cwt c.i.f.: Uganda prana in prečiščena 425; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg c.i.f.; Bali Robusta 10-12% nečistoče 440. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco> skladišče prodajalca v lirah za kg neto, ponovno pretehta,no: brazilska: Rio N. Y. 5 1420; Rio N. Y. 3 1460; Santos Superior 1740; Santos extra prime good to large bean 1780; Viotoria 5 good to large bean 1310; srednjeameriška; Haiti naravna XXX 1720 ; San Salvador 1820; Kostarika 1920; arabska Gimma 1580; Maha Hodeidah 1 1620; afriška: Uganda prana In prečiščena 1350; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1330. KAKAO TRST. Prekupčevalci z vira proizvodnje ponujajo kakao po naslednjih cenah: Accra good fermented, proti vkrcanju v septembru, 540 šilingov za 50 kg c.i.f., proti vkrcanju v novem-bru-januarju 445-450, proti vkrcanju v decembru-oktobru 58 dolarjev f.o.b. za 50 kg; Venezuela la Guaira 71,50 dolarja c.f. Trst; Trinidad proti vkrcanju v novembru-j anuarju 460 šilingov za blago1 odlične kakovosti in 450 šil. za blago IX. vrste, za 50 kg c.i.f. Trst; Granada proti vkrcanju v setp-temhru-oktobru 520 šilingov f.o.b., proti vkrcanju v novembru-j anuar ju 430 ŠU. SLADKOR TRST. Mednarodno tržišče s sladkorjem je mirno. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Pridelek sladkorne pese v Evrcpi je dober. Na tržatškem trgu je povpraševanje 'po sladkorju zelo omejeno. Angleški prekupčevalci zahtevajo 40 funtov šter-lingov za tono c.i.f. Trst proti vkrcanju v oktobru. Madžari ponujajo sladkor v kristalu po 110-111 dolarjev proti izročitvi v oktobru-decembru. ISailljartslcI trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki sta bila povpraševanje in ponudba v prejšnjem tednu uravnovešena. Cene so se ustalile. Povpraševanje po žitu je živahno, cene so čvrste. V Modeni in Milanu so zabeležili maksimalne cene 7700-7750 lir za stot. Cene koruzi so tudi čvrste. Na trg je začela prihajati koruza novega pridelka sicer še v majhnih količinah; cena tej koruzi je nekoliko nižja od cene lanske koruze dobre kakovosti. Ustaljen je trg z neoluščenim rižem. Cene se držijo visoko; število kupčij je omejeno, ker pričakujejo nov pridelek. Po zadnjih cenitvah je pridelek žita letos vrgel 72-73 milijonov stotov, t. j. 17-18 milijonov manj kot lansko leto. Predvidevajo, da bo pridelek koruze doseg l 28 milijonov stotov, se pravi 3 milijone manj kot lansko leto. Pridelek neoluščenega riža bo, kakor kaže, isti kakor lansko leto, t. j. 9 milijonov stotov. Pridelek ostalih žitaric bo manjši kot prejšnje leto: ovsa za 8,9% in j čmena za 9,1%. Manjši letošnji pridelek ztaric je pripisati neugodnim vremenskim prilikam. Večje povpraševanje je po krmi, zlasti po slami. Trg s klavno živino je uravnovešen. Povečalo se je zanimanje za suhe prašiče, dočim debile svinje ne gredo od rok. Ponudba po maslu je bila večja od povpraševanja. Običajno se razvija jtrgovanje s Sirom. Na trgu z olibnim oljem je mirno; cene so ostale neizpremenjene. živahen je trg z grozdjem za vino. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 670-700 lir stop/stot; Barbera 12-13 stop. 730-750; piemontski moškat 11.300-11.800 lir stot; Mantova črno 9- 10 stop. 640-660 lir stop/stot ; Barda- lino in Valpolicella 11-12 stop. 720-740; Soave belo 11 stop. 730-750; emi-lijsko 10-11 stop. 670-690, 11-12 stop. 690-700; Romagnia belo 10-11 stop. 610-630; črno 10-11 stop. 630-640; Chianti 12 stop. 320 lir steklenica; Aretino belo 10-11 stop. 640-660; Marche belo 10-11 stop. 665-680, črno 11-12 stop. 670-680; Barletta extra 14-15 stop. 685-695; Barletta navadno 12-13 stop. 645-665; Sansevero belo 11-12 stop. 625-645; Sguinzano 14-15 stop. 680-690; Rionero Barile 13 stop. 9300-9700 stot. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 160; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 245 lir kg, v škatlah 1/2 kg 215, v škatlah 1 kg 205, v škatlah 5 kg 185, v škatlah 10 kg 180; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 255, v škatlah 5 kg 200, v škatlah 10 kg 195 lir kg. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica dobra 7.250-7.350. navadna 6.800-7.200; rumena koruza nov pridelek 4.900-5.100; bela koruza 4.100-4.300; oves 3.800-4.400; rž 4.000-4.400; inozemska rž 3.800^-4.000; neoluščeni ječmen 4.500-4.700; pšenična moka tipa »00« 9.650-9.750, tipa »0« 9.15019.350, tipa »1« 8.750-8.850, tipa »2« 8.550-8.650; koruzna moka rumena 5.900-6.000; bela koruzna moka 5.900-6.000; pšenični otrobi 2.800-2.900; riževe luske 2.400-2.600. Na trgu jel mirno; cene so visoke, sklenjenih kupčij je malo. VERONA: Oluščeni riž: Arborio 15 tisoč 500-16.500; Vialome 16.300-17.200; R. B. 13.799-14.100; Maratelli 12.500 do 13.000; riž krajevne vrste 9.800-10.200. ŽIVINA LUGO. Vprežna živina: voli 250-300 lir kg; k: a ve težke 6 istotov 200-260.000 lir glava. Klavna živina: voli težki 6 stotov I. 250-310 lir kg, II. 170-190; krave težke 6 stotov I. 250-310, II. 170-190; junici težki 5 istotov I. 300-304, II. 220-260; telički I. 400-475, II. 340-370; molzne krave 180-250.000 lir glava; prašiči 15-20 kg 580-600 lir kg, 20-25 kg 550-570; suhi prašiči 30-50 kg 500-505, 50-80 kg 480-530; debeli prašiči 100-150 kg 360-370, 150-200 kg 380-390, 200-250 kg 380-390; mladi plemenski prašiči 30 kg 650-700; vprežni konji I. 170-200 lir kg, II. 90-100; konji za' zakol I. 220-230, II. 160-180; žrebeta za zakol 300-310; mezgi za delo I. 90-100.000 lir glava, II. 60-65.000; mezgi za zakol 160-170 lir kg, II. 130-140; žrebeta za zakol 40-45.000 lir glava; osli za delo 65-70.000 lir glava, II. 30-45.000; osli za zakol I. 130-140 lir kg, II. 110-120; oslički za zakol 200-210; ovce 180-200; jagnjeta 330-350. PERUTNINA MILAN. Žive race 400-450, zaklane 500-550; živi zajci 300-320; žive kokoši 525; pegatke žive 675-725, zaklane 800 do 900; inozemske kokoši 425-475, zaklane kokoši 650-750, zaklane inozemske 600-620, zmrznjene inozemske 475-525; zaklane gosi 350-400; gosi za rejo 800-1.100 lir; živi golobi 675-725; zaklani golobi 800-850 apiščamci I. 725-750, II. 600-650; živi inozemski piščanci 550 do 600, zaklani I. 900-950, II. 750-850; inozemski zmrznjeni piščanci 600-650; purani 600-650; sveža jajca I. 32, 32,50, navadna 30-31; inozemska sveža jajca 25-27. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo krajevne proizvodnje 735 lir kg; čajno maslo 810; trdi sir krajevne proizvodnje 1952 940-1.000, proizvodnje 1953 730-790; sbrinz star 1 mes. 430-460, star 3 mes. 560-600; em-menthal svež 450-480, star 3 mes. 520-550; provolone star 1 mes. 440-470, star 3 mes. 520-560; gorgonzola svež 280 do 310, postan 370-420; italico svež 380-400, postan 440-450; taleggio svež 310-320, postan 410-430. OLJE FIRENZE. Predvidevajo', da bo nov pridelek olja zelo dober. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 425-440, do največ 1,50% kisi. 415-425, do največ 2,50% kisi. 405-415, do največ 4% kisi. 400-405; dvakrat rafinirano »A« 425 do 435, tipa »B« 390-395; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395; semensko olje 350 do 355 lir. KOŽE Na dražbi, ki jo je organiziral Kon-sorcij strojarjev v Milanu 8. septembra, je bilo prisotnih mnogo kupcev in sklenjenih mnogo kupčij. Na dražbi je bilo 37.000 kož, od katerih je bilo prodanih 13.000 telečjih in 4000 govejih. Kupčije so bile sklenjene na, podlagi naslednjih povprečnih cen: krave do 30 kg 236 lir kg (neprodane); teleta do 6 kg 600, 12-18 kg 420, 18-22 kg 388, 20-26 kg 310; junci do 50 kg 248, nad 50 kg 200; mladi biki 30-40 kg 216. v v "V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 24/8 7,9. 21, 9. Pšenica (stot. dol. za bušel) ■ 214 2187* at 7J/4 Koruza (stot. dol. za bušel) • 163 V2 164 155 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . 30.- 30,- 30,- Cin (stot. dol. za funt) . 93.75 03.37 93. - Svinec (stot. dol. za funt) . 14,- 14.30 14.53 Cink (stot. dol. za funt) . 11.- 11.30 1 .50 Aluminij (stot. dol. za funt) . 22.20 22.20 22.20 Nikelj (stot. dol. za funt) . 60.— 60,— 60,- Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.13 35.10 35.60 Živo srebro dol. za steklenico . 290.— 300.- 320.— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . 75 23 71.50 72.25 LONDON Baker (f. štor. za d. tono) . 2397* 246,— 256,— Cin (f. šter. za d. tono) . 731 7* 734,- 737 7* Cink (f. šter. za d. tono) • 77 74 81,— 81 Svinec (f. šter. za d. tono) • 89 74 100 7S 10174 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 488,5 471.90 470.— V razvoju cene surovinam na mednarodnem trgu ni bilo mogoče ugotoviti jasne smeri Nekatere cene so napredovale, medtem ko so cene drugih vrst blaga popustile. Glede cen pisanim kovinam ugotavljajo poročila, da so napredovale. Ceni kave in žita zopet popuščata; to velja tudi za kakao. Cena volne se jie zopet nekoliko utrdila. Med važnejšimi mednaročn mi dogodki se omenja ses anek odseka Mednarodnega sveta za cin v Londonu. Med važne dogodke prštevajo tudi sklep francoske vlade, po katerem bo od 1. oktobra dal e trgovina s kavo popolnoma prosta. V Le Haviu bodo zopet odprli borzo za terminske kupčije s kavo. ŽITARICE Sklep ameriške vlade, da ne bo z državno podporo vzdrževala cene pšenice pri 2,24 dolarja za bušel, temveč na višini 2,06 dolarja, je izzval padec cene pšenici v Chicagu, in sicer od 217 na 215 % v tednu do 17. septembra. Za vzdrževanje cene je Amerika lansko leto potrošila 419 milijonov dolarjev, medtem ko je imela leta 1952 samo 61 milijonov zgube. Uradno cenijo pridelek v Kanadi na 337,8 milijonov buš-lov, medtem ko je cenitev pred enim mesecem glasila na 512,9 zaradi nastopa slabega vremena se je pridelek poslabšal. P'o podatkih kanadskega izvora so znašale zaloge pšenice 1. avgusta v ZDA, Avstraliji, Argentini in Kanadi 1.993,4 milijonov bušlov, se pravi 23% več kakor lansko leto. Koruza v Chicagu je nazadovala od 163 3/8 na 162 1/4 proti izročitvi v septembru. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja v New Yorku je ostala neizpremenjena pri 3,19 stotinke dolarja za funt. Cena kave je v New Torku popustila od 71,85 na 69,50 stotinke dolarja za funt. V New Yorku so se razširili glasovi o možnosti razvrednotenja brazilskega denarja. Te glasove je brazilski finančni minister zanikal. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je mnenja, da se bo pomanjkanje kave nehalo čutiti sredi prihodnjega leta, ko se bo proizvodnja dvignila na 1.731.000 Kahao je na vseh važnejših trgih kakor New Yorku, Amsterdamu in Londonu popustil, v New Yorku od 49,25 na 47 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v Niew Yorku za malenkost napredovala, in to od 35,20 stotinke dolarja za funt na 35,50. Cena volne se je na avstralskem in novozelandskem trgu popravila. Tudi v Londonu je cena vrste merino napredovala, in sicer za 2,5%. V New Yorku se je cena v tednu do 18. sept. dvignila od 158 na 160 stotink dolarja za funt vrste suint. V Franciji je cena napredovala od 1.200 na 1.30.0 frankov za kg. Cena bombaža v Aleksandriji je za vrsto karnak good napredovala od 74,53 na 75,52 talarja za kantar. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yo’ku poskočila od 24,20 na 24,50 stotinke dolarja za funt. Splošno je bil trg miren. Cenijo, da bodo ZDA letos potrošile 1.200.000 ton kavčuka (proti 1,334.758 t v lanskem letu). Zaradi tega bo uvoz navadnega gumija v ZDA letos nazadoval od 620.000 ton v letu 1953 na 585.000 ton v letu 1954. KOVINE Pri cenah pisanih kovin se splošno opaža napredovanje. Cena svinca je zopet napredovala, in sicer od 14,50 na 14,75 stotinke dolarja za funt v tednu do 17. septembra. To je bila cena v New Yorku; v Parizu je cena napredovala qd 112 na 114 frankov. Prav tako je občutno napredovala cena bakra, in sicer od 3,5 na 30,35 stotinke dolarja za funt, kar pripisujejo stavkam v Čilu. Svetovna proizvodnja bakra je v avgustu znašala 204.938 ton, potrošnja pa 196.480. Zopet se je dvignila cena živega srebra, ki je v tednu do 17. septembra napredovala od 305 na 321 dolarja za steklenico. Cene v Zahodni Nemčiji 18. sept.: svinec 136,18 DM za 100 hg, cink (baza Sant Louis) 10,54, baker 293,50 in cin 905 DM za 100 kg. HMELJ NA NEMŠKEM TRGU Iz Niirnberga poročajo, da se kupči-* ja z letošnjim hmeljem še ni dovolj razvila. Prodane so. bile že večje količine zgodnjega hmelja Tettnanger, medtem ko je bilo z drugimi vrstami zaključenih le malo kupčij. V Niirnber-gu veljajo splošno naslednje cene (v nemških markah za 50 kg): Tettnanger 380, Spalter 372-400. JES<0]R.:Z2^ VALUTE V MILANU 10 9. 54 20. 9. 54 Min. Maks. B’unt šterling 6.375 6,325 6.325 6.375 Napoleon 4.375 4.575 4.525 4.575 Dolar 628,— 631 628,— 632 Franc, frank (100) 167,50 168 50 167 50 168.50 Švicarski frank 146.75 147.25 146.75 147 50 Funt št. papir 1.710 1.710 Avstrijski šiling 23.75 24 — 23.75 24,- Zlato 716 718 716. - 718 BANKOVCI V CURIHU 20. 9. 1954 ZDA (1 dol.) 4,287, Belgija GOO fr.) 8,52 Anglija (1 f.št.) 11,54 Holand. (100 fi.) lil 5/s Francija (100 fr.) 1.14 Švedska (100 kr.) 727* Italija (100 lir) 0077* Izrael ( 1 f.št.) 1.40 Avstrija (100 š.) 14,30 Španija (100 pez.) 10,— Cehoslov. 10.90 Argent (100 pez.) 16,— Nemč. (100 DM) 100,40 Egipt (1 f.št.) 10,20 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 9.9.54 21.9. 54 Min. Maks. Južna železnica 1.425 1.436 1.407 1.438 Splošne zavarov. 16 100 16.550 loOUO 16.550 Assicuratrice 5.275 5 275 —. — .— Riun. Adr. Sic. 6.900 7.000 6.900 7. G00 Jeroljmič 4.050 4.050 —.— —.== »Istra-Trst« 440 440 ,—.— —.— »Lošinj« 7.800 7.800 —.— —.— Martinolič 3.960 3.960 —. — —.— Premuda 9.870 9.870 —.— .— Tripkovič 9.700 9.700 —.— — Openski tramvaj 2.000 2.000 — .— Terni 210,— 232,- 210*- 232!- ILVA 283 — 285,50 283 292 Zdr. jadr. ladjedel. 341 333 333 341 Ampelea 1.300 1.300 — — Arrigoni 1.000 1.000 — — ' KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. lO I. -TELEFON ŠT. 54-58, Ženi živino na pašo! Vzroki zastajanja. trebila pri kravah V kravi je telečji zarodek ovit v ko-žasto vrečo ali ložo, ki je napolnjena s tekočino. Ložo sestavljajo tri ovojnice. .Zunanja se tesno in trdno prilega sluznici maternice. Ko se krava oteli, ostanejo ovojnice še v maternici. Le manjši del, ki se je že med porodom odločil, visi po telitvi iz sramnice. Pozneje žival ovojnice polagoma iztiska, tako da trebilo visi kot nekakšno črevo skoro do tal. Končno vse odpade, če se je trebež popolnoma odločil od maternice. Po pravilu se zgoda v štirih do šestih urah po telitvi. Pripeti pa se tudi precej pogosto, da se trebež ne odloči, tako da ga je treba odstraniti z rokami. Zastajanje trebila je navadno pni kravah, ki so stalno ali večinoma v hlevu. Ker se živali premalo gibljejo in niso na sončni svetlobi ter svežem zraku, trpi vsa njihova telesna presnova. Posamezni organi ne delujejo primerno in tako nastajajo motnje. V tem pogledu so najobčutljdvejša spolovila in rodila. Domnevajo, da motnje povzroča pomanjkanje posebnih telesnih sokov, ki jih imenujemo hormoni. Hormone izločajo razne žleze in njih delovanje je med seboj povezano. Ce pri katerih iz- med teh žlez nastanejo motnje, so več ali manj prizadete tudi druge. Razen gibanja na prostem vpliva na delovanje žlez tudi krma. Ce krma ne vsebuje vseh za preosnovo potrebnih snovi, telesni stroj ne teče pravilno. Zastajanje trebila povzroča torej zlasti škodljiva hlevska reja in pomanjkanje paše. Ce zas alega trebila pravočasno ne odstranimo', se začne razkrajati. Razvije gniilobro vnetje maternične sluznice. Pri kobilah je takšno Vnetje smrtna bolezen. Bolezen se naglo razvije in žival pogine za zastrupljenjem krvi. Krave pa niso tako občutljive. Pri njih nastane dolgotrajno vnetje z nabiranjem smrdljive tekočine v maternici. Živali za čudo niti najmanj ne kažejo obolenja, nimajo povečane temperature in so tudi precej ješče. Zato mnogo živinorejcev stvari ne jemljejo dovolj resno in pogosto ne iščejo zdravniške pomoči. Pustijo kratkomalo, da trebilo ali njegovi ostanki zgnjijejo v maternici. Obolele krave imajo spočetka umazanorjav izcedek, pozneje pa ni videti nobenih sumljivih znamenj. Živinorejci pa sčasoma opazijo, da se krava ne zabreji in postane jalova. Ce se krava najpozneje v dveh dneh po telitvi ni otrebila, je treba pokli- Mmcl in vrtnar v ohtobru Na njivi in na polju: Zemljo za setev ozimne pšenice zgodnjih sort (Montane, Tevere in podobno), ki so edine še priporočljive za naše podnebne razmere, je treba preorati. To zemljo je treba pognojiti z dobro zdelanim hlevskim gnojem, katerega moramo dopolniti tudi z ustreznimi u-metnimi gnojili. Med temi je najvažnejši suiperfosfat. še je čas za setev zimske zelene krme mešanih rastlin, kakor so grašica in rž ali ječmen ter oves (100 kg grašice in 80 kg žita na hektar). Na vrtu. Sejemo še motovilec in špinačo, ki nam bosta dala še do božiča prvo žeteio V bolj zavetne in sončne lege pa sejemo solato rezivko, kodrasto in kraljico majnika (tonda). Na odprto zemljo presajamo rastlinice bele čebule in sadimo česen tel: rumeni čebulčel«. Solartii endiviji in braki jam zrahljamo zemljo, da se bodo trasi (ine močno raizvillle še pred mrazom. Potrosi vsej zelenjavi na vrtu čilskega solitra ali pa apnenega nitrata 5 kg na 1000 kv. metrov. V vinogradu. Takoj ko je grozdje pobrano, moramo vinograd začeti pripravljati za prihodnjo leto. Preorati ali prekopati moramo med trtami, vsaj vsako drugo vrsto in sejati tja mešanico za zeleno krmo (grašico in žito) ali pa vsaj inkarnatno deteljo. Setev zelene krme je zelo važna za živino. Omenjene rastline pridejo prav trtam tudi kot »zeienišenje« ali »zeleno gnojenje« in prihranijo mnogo hlevskega gnoja, ki je bolj potreben in donosen pri vrtnini in pri okepa-vinah. Če imaš namen napraviti nov vinograd, odloči se sedaj in začni takoj s paštnanjem ali rigolanjem zemlje za nasad novih trt. Pomagaj si pri tem težkem delu mogoče z ustreznim traktorjem ali z motornim plugom. V kleti. Sode z moštom moraš skrbno nadzirati in uravnati toploto v kleti, da bo potekalo kipenje mošta pravilno. Dokler mošt še ni pokipel v sodih in je še sladek, naj bo klet nekoliko topla — približno 18 stop. C. Ako pa je mošt pokipel in se je ves sladkor v njem prekvasil v alkohol, tedaj znižaj polagoma toploto v kleti do približno 12 stopinj, da se bo mlado vino prej očistilo. V primeru da kipenje ne poteka pravilno in ima mošt oziroma mlado vino neprijeten duh ali slab okus, tedaj se moraš posvetovati brez odlašanja z izvežbanim kletarjem ali pa s 'Strokovnjakom, kaj ti je početi s tako pijačo. V shrambi. Ali si razkužil shram-bene prostore in pridelke v njih? Pridelki imajo veliko vrednost in prav zaradi tega moramo poskrbeti, da ne gredo kakor koli v kvar. žito in zrnje sploh moraš večkrat tudi prezračiti, da se v njem ne razmnožijo razni žužki in njihovi črvički in da ne plesnijo. Krompir moraš hraniti v hladnem in temnem prostoru, da ne bodo gomolji poganjali preveč kali ali pa postali zeleni in grenkega okusa. V hlevu. Živino goni na pašo čim več moreš in dokler najde še kaj krme na paši, da prihraniš čim več sena za zimo. Kadar postane mrzlo vreme, potrebuje živina bolj izdatno krmo kot poleti. Odrasle prašiče začnemo sedaj pitati za zakol z bolj tečno krmo kot mlade. Tudi za odrasle prašiče je najbolj izdatna hrana krma. Za pitanje prašičev za zakol priporočajo n. pr. sledečo mešanico: 6 do 8 kilogramov parjenega krompirja ali pese in korenja, 2 do 3 kg koruzne moke (zdroba) ali testenin ter 1 do 2 kg ječ. menovčga ali pa ovsenega zdroba na dan na prašiča. Za odrasle prašiče je taka hrana bolj redilna in zdrava kot sama koruzna moka; stane manj in daje bolj okusno svinjino. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE dvolastnikom v coni B Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v coni B in ki nameravajo vložiti prošnje za sečnjo drv, da morajo vložiti te prošnje občinskim ljudskim odborom najkasneje do 15. oktobra t. 1. Vsa pojasnila daje tajništvo Kmečke zveze. Letos bo več refoška Kmetje bi radi še mnogo sonca, da bi grozdje popolnoma dozorelo. V ta namen tudi odlašajo s trgatvijo. Toda zdi se, da bo slabo vreme prekrižalo njihove načrte. V tržaškem Bregu so z letošnjo letino sicer zadovoljni. Po dolgih letih kaže letos tudi refošk zelo dobro. Sodijo, da bo pridelek nekoliko boljši, kakor je bil lanski. Tudi z Vipavskega nam poročajo, da nameravajo člimbolj odlašati s trgatvijo, da bi grozdje popolnoma dozorelo. Lelos bo-db tam nekaj več pridelali kakor lansko leto, ko je napravila zlasti toča veliko škodo. KMETIJSKO SOLO so pričeli graditi v Kobaridu. Gradi jo podjetje »Edinost« iz Tolmina. Za delo bodo imeli do konca tega leta na razpolago 20 'milijonov dinarjev. Soli bo pripadalo tudi 3-4 hektarov zemljišča. 120 Kg TEŽKEGA DIVJEGA PRAŠIČA so lovci vlovili na Dobenu nae Rašico v Slov en liji. Divji prašiči so se letos pojavili celo blizu Ljubljane, v šmaimogonski okolici. Posebno radi hlastajo po koruznih poljih. Ustreljena svinja je bila dolga 2,10 metra, sama glava pa 60 cm. 1500 DOMAČIH TRAKTORJEV bo dobilo pilihodinje leto jugoslovansko kmetijstvo. Domači traktorji bodo letos za 300.000 dinarjev cenejši. ATOMSKO OBŽAREVANJE ŽIVIL. V Frankfurtu je predaval biokemik dr. Joseph Butts, načelnik kmetijskega kemičnega oddelka oregonskega državnega kolegija, o ohranjevanju živil z atomskim obžarevanjem. Med drugim je opisal poskus, ki so ga napravili s krompirjem. Krompir so obsevali z rentgenskimi žarki. Ta krompir je ostal še po dveh letih popolnoma svež ter užiten, drug krompir, ki ga niso obsevali in hranili v istem sodu, je pa bil popolnoma uvel in naguban ter neužiten. Butts je mnenja, da se lahko obžarevani 'krompir ohrani neskončno dolgo, kar je velike važnosti za konserviramje sploh. Nadalje je opisal poskuse s steriliziran]em sve. žega mesa z atomskimi »dozami«; ta postopek uniči bakterije in v veliki meri prepreči nevarnost kvarjenja. Podobne poskuse so napravili tudi z drugimi živili. UMETNA LUPINA ZA NARAVNA JAJCA. David Adams iz Concorda (Massachusetts) je prejel patent za umetno jajčno lupino iz plastike ali kovine. Adams je prekosil kokoši, -ker nudi jajca v obliki kock, valjev in ■krogel. Po Adamsovem »izumu« rumenjak in beljak navadnih svežih jajc preložijo v umetno lupino, kate- ro nato elektronsko zvarijo ali pa tudi preprosto zaprejo z gumiranim trakom. V novi lupini se lahko jajca kuhajo kot sicer, strvirajo pa naravnost v njihovi plastični ali kovinski lupini. Glavni smoter nove iznajdbe je preprečiti /drobitev in prihraniti na prostoru pri prevozu in vskladiščenju. Taka tehnološka jajca so odporna proti precejšnjemu -pritisku, zaradi česar se ne ubijejo zlahka, ter se jih lahko v lupini tudi zamrzne. KONCENTRAT RIBJIH JETER POVEČUJE NESNOST OPLOJENIH KOKOŠJIH JAJC. Neki znanstvenik Texaškega kmetijskega in mehaničnega kolegija je odkril v koncentratu ribjih jeter novo snov —ki jo je imenoval »faktor L« —• ki kot dodatek h kokošji piči poveča normalno nes-nost oplojenih jajc. Ker utrpijo ameriški perutninarji na leto skupno škodo okoli 35 milijonov dolarjev s tem, da dajo valiti tudi neoplojena jajca — običajno se odpre le 68% valjenih jajc — lahko spoznamo gospodarski pomen odkritja, če bodo lahko »faktor L« izolirati in pridobivali v trgovskem obsegu. PADEC PRIDELKA MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV V NOVI ZELANDIJI. Proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov v Novi Zelandiji je bila v letu, ki se je končalo 30. junija 1954, za 7 odstotkov manjša kot v lanskem rekordnem letu. Produkcija masla je bila v tem letu 500 milijonov funtov, 40 milijonov funtov manj kot v letu 1952-53. Glavni vzrok manj. šemu pridelku je velika suša v poletju. VELIK PADEC DANSKEGA PRIDELKA RAZNIH SEMEN. Zaradi zimskih pozeb, suše v zgodnji -pomladi in velikega deževja v kasni pomladi je letošnji danski pridelek semenja zelo padel, poleg tega je tudi kakovost slaba. Pozeba je zlasti .prizadela-polja,-z režno travo, ozimnimi žitaricami in raznim krmilnim korenjem. MELIORACIJA ZEMLJE V EGIPTU. Egiptovsko - ameriška melioracijska družba bo meliorirala črez 5.000 hektarjev zemlje v egiptovski pokrajini Fayoum, na kateri nameravajo naseliti 2.000 družin brez zemllje. Skupni stroški so predvideni na 576.100 dolarjev. FOA bo prispevala 230 440 dol. MEHANIČNI NOS. Znanstveniki u-niverze Kalifornija so iznašli nov laboratorijski pripomoček, ki na podlagi duha posameznih produktov ugotavlja, če so sveži ali ne. Novi pripomoček, ki so mu dali ime »mehanični nos«, zaznava že najrahlejše znake kvarjenja, ki jih človek s svojimi čuti še ne more opaziti. cati živinozdravnika, da bo odstianil vse ostanke trebeža in maternico razkužil. Nepoučeni živinorejci pokličejo kaj radi kakšnega vaškega »strokovnjaka«, misleč, da bo mož stvar dobro opravil. Toda taki šušmarji navadno ne očistijo maternice popolnoma in tudi ne razkužijo. V zanemarjenih primerih, ko krava boleha za vnetjem maternice in se dolgo ne more zabrejiti, -se nikakor ne prenaglimo in ne prodajmo krave za meso. Večinoma je mogoče take krave ozdraviti z živinozdravniškim posegom in s primernimi zdravili. F. SPADARO SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT MELILLO ALFREDO Trst - Trieste T. Antonio Caccia 3 - Tel. «6-032 ; 1 i Turistični [tip l PARILLA 150 cc. k brzine Luksuzni tip EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO lMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: Vsakovrsten les, drva sa kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije tvidha SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST Ulica F. Filzi štev. 23 Telefon 37-004 Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo IM I)Rt)BHIt} IM DEHELU UVOZ - IZVOZ Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, lur-n rja, vezanih plošč itd. (Frtd it z. r ffii« fji i» prerode vsatkovrstne&a bla&a. z fasivu.mi ipvevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. E.ispi št. 14 Tel. G3=5G2 Skladišče : ul. delte Milizie 14 - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-919 Jakob Vatovec Jfasl. UVOZ TRST - Via Torrebianca 19 Tel. 23-587, 37-561 IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE