LETO mu ilU PTUJ, 11. MARCA 1883 CENA 50 TOUUiJEK PROSTOR POMLADI — Delavci ptujske Komunale te dni že pridno delajo prostor pomladi. Tako so se sredi tedna lotili čiščenja ko- stanjevega drevoreda ob Osojnikovi cesti, v prihodnjih dneh pa bodo pričeli tudi z urejanjem zelenic in nasadov. — Foto: M. Ozmec aa« seja sicyi>S6iiiE občine Ptm Osnutek proračuna sprejet Poslanci skupščine občine Fluj so na torkovem zasedanju kljub množici pripomb, kr- .•^čanski demokrati pa so bili celo proti, z večino glasov sprejeli osnutek proračuna za leto" 1993. V razpravi je bilo slutiti boja- zen, če ne že kar upravičen strah poslancev iz zunanjih kra- jevnih skupnosti, mestne pri- pomb niso imele, da je vprašan- je ali gre res za proračun ob- močja občine ali mesta, saj lah- ko pride do reorganizacije kra- jevne samouprave že v letoš- njem letu. Tako je bilo tudi sli- šati, da naj bi bile do rente, ki jo plačujejo Dravske elektrarne upravičene vse prizadete krajev- ne skupnosti. Več o skupščini na 2. strani. NaV Stota seja vlade in tisoči oliPtnjl( Ptujsko občinska vlada v^š ho v petek sestala na jubileji ni, stoti seji. Udeležil se jeii bo tudi predstavnik repu-^ bliske vlade — to bo doktor^ Maks Tajnikar ali pa doktori Davorin Kračun. Sejo bodd^ začeli ob 9.30 s kronološkinif. pregledom dela izvršnef^M sveta in svečano podelitvijo^ tisi>če^a obrtnega dovoljenja^ v občini Ptuj, nato pa pred-^ slavili gospodarstvo in obrtš turistični razvoj občine poudarkom na projektu ler-'^ me in razstavi Dtthrote slo^ venskih kmetij. Oh 12. uri§: bo otvoritev obrtne delavnic ce 100(1. obrtnika v Mez}i"vi C i h, ob 14. uri o^^led iz.^radi nje naselja vil v Termah j« ob IS. uri udeležba /?4 skup'ičini (f hrt ne zbornici^: Ttuj na Selah. .v/ /a postopke revizije la- stninskega preol)liko\anja podjetij > občini I'tuj. Osnova za ustanovitev komi- sije jo 49. člen zakona o lasini- snkcni picoblikovanju podjetij, po katerem je lahko občina pic- dlagateljica revizije tako imeno- vanih divjih privatizacij. Njen mandat bo trajal do 5. aprila, ko poteče rok za pred lajšanje po- bud oziroma zahtevkov <;lede revizije dosedanjih privatizacij- skih procesov povsod tam. kjer obstaja sum. da je prišlo do oš- kodovanja družbenega premo- ženja. Sklep o ustanovitvi ko- misije mora sprejeti občinska skupščina. Sestavljali jo bodo deiejiali posameznih zborov, po potrebi pa tudi strokovnjaki ozi- roma izvedenci za posamezna vprašanja. Do sedaj je bilo pri podružnici SDK Pluj vloženih deset pobud za revizijo — se- dem iz ptujske občine in tri iz ormoške. V glavnem so jih pre- dlagale sindikalne (Mganizacije iz podjetij. /a 99. sejo je bila predvidena tudi razprava o trenutnih razme- rah v ptujskem gospodarstvu, vendar so se. odločili, da bodo o teh vprašanjih poglobljeno raz- pravljali, ko J)odQ iraeii ..tudi lir nančne podatke o poslovanju ptujskega gospodarstva v prejš- njem letu. Kljub temu pa so za prvo marčevsko zasedanje skup- ščinskih zborov pripravili krajše poročilo s podatki o tem. kako sta vlada in sekretariat za go- spodarstvo v lanskem letu po- magala gospodarstvu pri prema- govanju težav in kakšne bodo letošnje aktivnosti. Ptujski izvršni svet je na četrtkovi seji sprejel tudi sogla- sje k 1 1.1-odstotnemu pov- prečnemu povišanju cen dimni- karskih storitev. Nove cene so pričele veljati 4. marca. S spre- jemom dopolnila št.l k pogodbi o ustanovitvi podjetja Cisto me- sto v mešani lastnini se je kapi- talski delež tujca znižal za 200 tisoč ATS. Razpravljali so tudi o aktivnostih za ustanovitev hu- manističnega centra in o nekate- rih drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Za skupščinsko za- sedanje pa so pripravili tudi sta- lišča in predloge za reševanje problematike ogrevanja stano- vanj v Ptuju in Kidričevem. ________________......................MCL Ne za prometno študijo mesta in diodo davčne napo- vedi lahko oddali v torek. 16. mar- ca, med 8. in 14. ter v soboto. 20. marca, med 8. in 13. uro. Zavezanci, ki živijo na območju krajevne skup- nosti Velika Nedelja bodo svoje davčne napovedi leto 1992 lahko oddali na krajevnem uradu pri Veli- ki Nedelji v torek, 23. marca, med 8. in 14. ter v soboto. 27. marca, med 8. in 13. uro. Zavezanci iz kra- jevne skupnosti Ormož lahko napo- vedi za odmero dohodnine oddajo vsak delovni dan v rednem delov- nem času in tudi v soboto, 27. mar- ca, med 8. in 13. uro na sedežu izpo- stave na Ptujski c. 6. Zadnje tri dni v mesecu marcu, to je od 29. do 31.. bodo davčni organi v Ormožu spre- jemali napovedi na sedežu izposta- ve do 17. ure. Seveda pa imajo za- vezanci ne glede na to, iz katere krajevne skupnosti so, možnost vložui napoved za odmero dohod- nine na sedežu davčnega organa v Ormožu, Ptujska c. 6, vsak delovni dan. Davčna služba pri tem Se po- sebej opozarja, da morajo biti na- povedi izpolnjene pravilno in |io- polno. nepi)polne ali nepravilno iz- polnjene napovedi davčni organ ni dolžan sprejeti. Vsi tisti zavezanci, ki iz kakrš- nih koli razlogov napovedi ne bodo mogli oddati neposredno, lahko pošljejo izpolnjene po pošti na na- slov Republiška uprava za javne prihodke — Izpostava Ormož. Ptujska C.6. najpozneje do 31. mar- ca 1993. Na zaprto kuverto pa naj napišejo besedo "dohodnina". Vida Topolovec TEDMIK— ^^^l^^^lM OD TU IN TAM ~~ 1 Ob 100 letnici slovensl(e planinske organizacije (21 Ustanovni občni zbor SPD je bil 27.2.1893 v Ljubljani, za prvega načelnika je bil izvoljen prof. Fran Orožen, za tajnika Anton Mikuš. za njegovega na- mestnika pa Jože Hauptman, vodja piparjev. Ustanovitvi in delu SPD sta nasprotovali DOAV in OTC in ji škodovali, kolikor sta mogli, vendar razcveta slovenske pla- ninske organizacije nista mogli preprečiti. V obdobju od ustanovitve SPD do 1. svetovne vojne je članstvo v slovenski planinski organizaciji zelo hitro narašča- lo. Ljubljanski podružnici sta se v letu 1893 pridružili še kam- niška in savinjska podružnica, nato pa so sledile radovljiška (1895). soška (1896), češka (1897). kranj.ska (1899). posav- ska (1900). ziljsko-koroška (1900). podravska (1901). če- ško-slovenski akademski krožek (1903), kranjskogorska (1903), ajdovsko-vipavska (1903), idrij- ska (1904), cerkljanska (1904), šaleška (1904), tržaška (1904). litijska (19059, istrska (1906), ilirskobistriška (1907). selško- škofjeloška (1907). tržaška (1908). goriška (1911). dunaj- ska (1912). trboveljska (1912), vipavska (1913) in novomeška (1914). Tako je nastalo v krat- kem času 26 podružnic, ki so razpolagale z 38 kočami in de- lovale z več kot 3300 člani. Ena od najvažnejših nalog SPD je bila pokazati ljudem pot v gore. Že prvo leto je bil usta- novljen markacijski odsek, ki so ga sestavljali večinoma piparji. Konec leta je bilo markiranih 97 planinskih poti v ljubljan- skem območju, v Zasavju, bo- hinjskem kotu ter v Julijskih in Savinjskih Alpah. Naslednje le- to pa je bilo markirano že 175 planinskih poti. Moram poveda- ti, da se je za označevanje slo- venskih poti uveljavila rdeče- bela okrogla markacija, ki jo je predlagal pipar Alojzij Knafelc. Poleg nadelave in markiranja poti se je SPD lotilo tudi grad- nje planinskih koč. Do 1. sve- tovne, vojne jih je zgradilo in oskrbovalo okoli 4D po vsej Sloveniji. Poleg naštetega je SPD delo- valo tudi kulturno. Leta 1895 je pričelo izdajati Planinski ve- stnik pod uredništvom Antona Mikuša, ki ga je urejal do 10. številke XIV. letnika" (1. 1908), nato pa je uredništvo prevzel dr. Josip Tominšek. Vsi člani SPD so Planinski vestnik prejemali zastonj. Med pomembnimi planinci ti- stega obdobja je bil Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, kije dal posta- viti stolp na vrhu Triglava (1895) in zgraditi koči v Vralih (1895) in na Kredarici (1896). Njegova je tudi pesem Oj. Triglav, moj dom, ki je postala nekakšna himna slo- venskih planincv. Poleg Aljaža so bile osrednje osebnosti slovenske- ga planinstva v prvih letih delo- vanja SPD še Fran Kocbek, pisec knjige o Savinjskih Alpah, dr. Franc Orožen, prvi društveni pred- Kugyjev spomenik v Trenti sednik (od 1893 do 1908). dr. Fran Tominšek. njegov naslednik (od 1908 do 1931). drenovci Bo- gumil Brinšek. Rudolf Badjura in Pavel Kunaver, ki so delovali kot planinski fotoamaterji in pisci vod- niške literature in na Slovenskem tudi prvi začeli z jamarstvom in zimsko alpinistiko. ter dr. Jernej Demšar in dr. Josip Tičar. ki sta ustanovila leta 1912 v Kranjski Gori Gorsko reševalno službo (GRS). Hud udarec za SPD je bila 1. svetovna vojna, ko smo po njej iz- gubili velik del narodnostnega ozemlja (Koroško. • Posočje, Pri- morsko. Notranjsko), na katerem je delovalo 13 podružnic. Slovenci v Italiji in Avstriji so bili izposta- vljeni najhujšemu zatiranju in raz- narodovanju. SPD si je v stari Ju- goslaviji sicer gospodarsko opo- moglo in organizacijsko utrdilo. Leta 1921 je bil ustanovljen Turi- stovski klub Skala kot nekakšen alpinistični odsek SPD. Na čelu mu je stal prof. Janko Ravnik, raz- vijal pa je razne tečaje, plezalne šole, smučanje ter planinsko knji- ževno in fotografsko dejavnost. Idejni vodja "skalašev" je bil dr. Henrik Tuma. eden najbolj izo- braženih Slovencev v svoji dobi in zlasti med planinci, vodilni alpinist med njimi pa dr. Klement Jug, he- roično-asketska osebnost, ki je s svojim zgledom in ideologijo vpli- val na mnoge sodobnike. Kljub večjemu številu alpinističnih ne- sreč v naših gorah se je v obdobju med obema vojnama slovenski al- pinizem zelo razmahnil in dosegel v naših stenah vrsto velikih uspe- hov. Najpomembnejši slovenski plezalci v tem času so bili Pavla Jesihova, Joža Čop, dr. Stanko To- minšek. dr. Miha Potočnik. Uroš Župančič, v Savinjskih Alpah pa še Vinko Modec. Boris Rezek in Vlasto Kopač. Leta 1936 je bila na pobudo "skalašev" ustanovljena v Ljublja- ni Planinska matica, pri kateri je v na.slednjih letih izšlo veliko pla- ninske literature (strokovnih knjig, vodnikov, zemljevidov itd.). Od leta 1931 je predsedoval SPD dr. Josip Pretnar. Že leta 1933 je bila v okviru SPD ustano- vljena mladinska organizacija; združevala je odseke po šolah. Le- ta 1939 je SPD štelo 8116 članov, 1071 članov akademske sekcije (študentov) in 1947 članov mla- dinske organizacije. SPD je tedaj uživalo velik ugled: prvi kongres Zveze planinskih društev Kraljevi- ne SHS je bil leta 1926 v Zlatoro- gu v Bohinju. Po letu 1931 so se- dež zveze prenesli v Ljubljano (prej je bil v Zagrebu); predsednik je tedaj postal dr. Fran Tominšek. podpredsednik pa dr. Josip Pret- nar. Tudi v Mednarodni uniji pla- ninskih organizacij (UIAA) je imelo SPD pomembno vlogo. Med 2. svetovno vojno je v po- gojih okupacije dejavnost SPD skoraj popolnoma zamrla. Nemci so razpustili vsa slovenska dru- štva, zavedne Slovence pa zaprli, pregnali in poslali v taborišča. Italijani sicer niso razpustili SPD, vendar je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Člani osrednjega odbora SPD so se vključili v Osvobodilno fronto, pisarna pa je postala skladišče materiala za NOV. Mnogo planincev se je vključilo v NOV. V boju z okupa- torjem je padlo nekaj znanih predvojnih alpinistov, npr. Miha Arih. Miran Cizelj. Matevž Fre- lih, Franc Herle, Fran Ogrin idr. Od 69 planinskih postojank je bi- lo 49 uničenih in 20 izropanih. Po vojni je delo planinske or- ganizacije hitro zaživelo. Priče- la se je obnova. 24.2.1946 je bi- lo v Ljubljani ustanovljeno Pla- ninsko društvo Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen dr. inž. France Avčin, naslednje le- to pa arh. Vlasto Kopač. J. Janžekovič Včeraj - danes - jutri v programu imamo pomoč pri učenju, organizacijo učenja, so- delovanje s šolami, starši, šport- imi klubi, trudimo se motivirati mladostnike za učenje in jih učimo kulture bivanja (lepo ve- denje, primeren odnos do sočlo- veka, urejeno okolje, higiena...). v prostem času dijaki pišejo, gledajo TV, video, poslušajo gla- sbo, snemajo glasbo, snemajo z videokamero. fotografirajo in razvijajo fdme. pripravljajo raz- stave, plešejo in se učijo plesati, igrajo odbojko, nogomet, namiz- ni tenis, košarko, se pogovarjajo v skupinah o želenih temah, čisti- jo, pleskajo, šivajo, slikajo ... Vse te aktivnosti vodijo vzgojitelji ali zunanji sodelavci. Učni uspeh znaša pri dijakih in učencih od 80 do 90 odstot- kov. Zaradi prenizkega števila dijakov pa se ob redni vzgojnoi- zobraževalni dejavnosti vklju- čujemo tudi v druge oblike vz^ojnoizobraževalnega dela. Želimo, da bi dijaški dom post- al center različnih aktivnosti za otroke, mladostnike, starše, učitel- je. Organiziramo seminarje v so- delovanju s Srednješolskim cen- trom Ptuj. AUS Centrom iz Grad- ca. Gloto iz Ljubljane. Dijaškim domom Srečka Kosovela iz Trsta in še drugimi. To so seminarji dveh jezikov po novi metodi suge- stopedije. komunikacijski treningi, otroške delavnice, kolonije — po- letne in zimske... Vsak mesec organiziramo v so- delovanju z Zvezo prijateljev mla- dine Ptuj. Irjudsko in študijsko knjižnico Ptuj. VVZ Ptuj prijeten igralni popoldan "Mlinček proste- ga časa". Na dvorišče doma priva- bimo otroke in jim skupaj nudimo kvalitetno preživljanje pro,stega časa. Ob vikendih nudimo pre- nočišča za turiste, ki pridejo na Ptuj. Za bivanje v domu je vedno na razpolago 30 ležišč v lepo ure- jenih prostorih (cel teden). Ob koncih tedna, ko v domu ni dija- kov, se število ležišč poveča za 120. Pri razvoju turizma na Ptuju smo vsekakor pripravljeni sodelo- vati. Cene za dijake in študente .so za 20 odstotkov nižje kot za odra- sle osebe. Cena penziona — zajtrk, kosilo, večerja, nočitev in turistična taksa — znaša trenutno 1.670.00 SIT. nočnina z zajtrkom pa 950.00 SIT. Za otroke in mla- dino kuhamo malice in kosilo po ugodnih cenah (od 150.00 SIT do 250.00 SIT). K prespektivi in razvoju Ptuja jutri bi želeli tudi mi prispeva- ti.Trudimo se in se bomo še dalje, da bi izpolnili želje in zahteve v.seh, ki bodo prišli v dijaški dom. Ravnateljica Danica Starki, proL Sovlaganje v Čisto mesto Delavci Čistega mesta, pod- jetja v mešani lasti za odvoz odpadkov v občini Ptuj, so te dni podpisali individualne po- godbe o vlaganju 10 odstot- kov mesečnega bruto dohodka v podjetje. Tako bo Čisto me- sto mesečno pridobilo pri- bližno 150.000 tolarjev, v pol leta, za kolikor so podpisali pogodbe, pa približno milijon tolarjev, kar bo prispevalo h gmotnemu položaju podjetja. Ob prenehanju delovnega raz- merja ali upokojitvi se sred- stva po želji delavca vrnejo v revalorizirani vrednosti ali ostanejo v podjetju. O nadal- jnjem sovlaganju bo sklepala skupščina podjetja na seji sre- di meseca. Sicer pa je Čisto mesto pre- dlagalo izvršnemu svetu, da bi vsa gospodinjstva v občini pla- čevala odvoz smeti po isti ceni, saj so sedaj bistvene razlike predvsem pri stanovalcih blo- kov glede na individualne hiše, pa tudi glede na število odvo- zov. Hišni sveti bi tako plačeva- li individualno po strankah. McZ ŠOLSKI ZVONEC NAIVI JE ZAUPAL... GORIŠNICA * V ponedeljek so odprli v prostorih osnovne šole razstavo intarzij Aleša Ve- neta iz Sevnice, dijaka četrtega letnika srednje Lesarske šole iz Maribora. Razstava bo odprta še jutri. PTU,I * Na Osnovni šoli Ol- ge Meglic so pričeli s projekt- nim delom pod naslovom Zna- menite osebnosti Ptuja. ORMOŽ * l>anes sije skupi- na učencev dodatnega pouka ter bioloških in ornitološkega krož- ka v Mariboru ogledala razstavo Koristne in škodljive žuželke. SLOVENSKA HLSTRICA * Učenci 4. razredov osnovne šo- le Pohorskega odreda imajo na Glažuti zimski del šole v nara- vi, s smučanjem kot osrednjo rekreacijo. Ker gredo vsak te- den učenci dveh paralelk, bo šola v naravi trajala tri tedne. OPLOTNICA * Učenci os- novne šole Pohorskega bataljo- na so imeli minuli teden pro- jektno delo na temo o dejavno- sti civilne zaščite. V petek pa so svoje delo predstavili "odra- slim" lanom civilne zaščite, ki so ob tej priložnosti za svoje delo prejeli priznanja. Razstava intarzij v Osnovni šoli Gorišnica s pesmijo šolskega pevskega zbora pod vod- stvom Slavice Cvitanič so v ponedeljek na osnov- ni šoli v Gorišnici odprli razstavo intarzij Aleša Veneta, dijaka Srednje lesarske šole iz Maribora. Njegova mentorica je dipl. ing. lesarstva Ana Ri- hatar. ki je predstavda njegovo delo. razstavo pa je odprl učitelj likovne vzgoje na šoli Boštjan Rihtar. Z razstavo je šola starše povabila na govo- rilno uro. • NaV Hiurnrkrižonikražonf PTUJ * Danes popoldne gostuje v gledališču za mladinski abonma in zvečer ob 20. uri za iz- ven Stalno slovensko gledališče iz Trsta s ko- medijo Hamlet v pikantni omaki v režiji Žarka Petana. DF:STRNIK * Jutri ob 17.uri bo v Domu krajanov Srečanje otroških folklornih skupin občine Ptuj. Predstavile se bodo skupine: enoti ptujskega vrtca Dornava in Rogoznica, Rož- marin iz Dolene, Klopotec iz Ptuja ter osnov- nih šol Ljudski vrt Ptuj, Cirkovce, Podlehnik, Kidričevo, Markovci, Cirkulane in Destrnik. PTUJ * V dvorani Center bo jutri ob 19.uri koncertni večer katerega izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen pevcem Mešanega mla- dinskega pevskega zbora Srednješolskega cen- tra za gostovanje po Ameriki. Mladi pevci so v goste povabili Moški pevski zbor iz Markovec, Komorni moški pevski zbor iz Ptuja, Tambu- raški orkester iz Cirkovec in Pihalni orkester Ptuj z velikim plesnim orkestrom. PTUJ * V ponedeljek, 15. marca ob 19,30 uri vabi Gledališče Ptuj Teater III na premiero igre Francka Rudolfa Pegam in Lambergar. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava Na meji resničnega. PTUJ * Na gradu si lahko ogledate razstavi Porabske maske in Nakit - magična moč oblike. PTUJ * V Mestni hiši je na ogled prodajna razstava fotografij Ptuja Lojzeta Petroviča. PTUJ * V Galeriji sv. Jurija razstavlja svoja dela akademski slikar Franc Golob. PTUJ * Mladinski oddelek ptujske knjižnice je za mlade bralce pripravil literarno uganko. Med razstavljenimi novimi knjigami je tudi pravljica Tri peresa, odgovoriti je treba kdo je avtor pravljice in odgovore poslati do zadnjega četrtka, ko bo v knjižnici ob 17,30 javno žre- banje pravilnih odgovorov. PTUJ * V torek, I6.marca ob 19. uri bo v klu- bu Liberalno demokratske stranke na Vičavi 11 predstavitev knjižnega prvenca Sabine Hvastja iz Maribora Tvoje ime me spominja na ribnik. VKLIKA NKDELJA * V petek, 12,marca, ob 19.uri gostuje v Kulturnem domu dramska skupina Prosvetnega društva Franček Kozel s komedijo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. GORLŠNICA * V nedeljo, 14.marca, ob 15. uri bo v Zadružnem domu komedija Vdova Rošlinka v izvedbi dramske skupine iz Cirku- lan in režiji Lojzeta Matjašiča. 8 ZANIMIVOSTI IL MAREC 1991 TEDNIK Piše: Viti PODGORŠEK imiiliiiil Čez Sacramento v Salt Lake City nekajdnevnem bivanju v San Franciscu sem se poslovili od hladne pacifiške obale ter se odpravil na daljšo pot čez^ Sacramento v Nevado ter naprej do Salt Lake Cityja. Nekaj kik)lmetiov pred RE- , NOM. ki bi ga po videzu in de- J javnosti lahko imenoval "mali ! bral razvpitega Las Vegasa", j sem se poslovil od države, kate- j ra ima v zastavi medveda na be- ; li podlagi, ter prišel v deželo, ] kjer milijoni Američanov poiz- kušajo srečo v neštetih igralni- cah, odhajajo pa v glavnem z praznimi denarnicami. Nevada j predstavlja eno najbolj puščav-', skih držav in razen hazarderskih j mest Las Vegas in Reno je tam pomembna še prestolnica Car- son City ob jezeru Tahoe na me- '\ ji s Kalifornijo. Že pogled na zemljevid države je zanimiv, saj ! jo prečkata le dve pomembnejši ' cestni povezavi, ima pa še oz- | načenih nekaj indijanskih rezer- | vatov, na JV pa obsežno vo- ; jaško področje. Ime države izvi- ' ra iz španščine ter označuje de- želo, pokrito s snegom, čeprav bi v tej poletni vročini lahko trdil ravno nasprotno. * * * Kmalu po odhodu avtobusa iz Rena so se potniki pripravili za nočni počitek, saj je bila pred nami vožnja skozi napol pu- ščavski svet. Ker je sijala luna, sem dolgo v noč opazoval suho pokrajino, ki seje pomikala mi- mo oicna. /a nami je tako ostal tudi El Dorado, kjer so pred več kot sto leti odkrili zlato. Zvezna cesta z oznako EAST 80, se je vedno bolj dvigala. Drevesa, ki so nas še nekaj časa skozi Kali- fornijo spremljala, so se zred- čila in le še kak osamljen po- toček je odtekal zahod. Potem še edino življenje predstavljajo potniki, ki po nasprotnem voz- nem pasu drvijo proti Kaliforni- ji, kar je zaznati po žarometih, ki se na nekaterih mestih bolj približajo, drugod pa tudi po več sto metrov oddaljijo od našega pasu. medtem ko nas vse naokrog obdaja puščava. Robo- ve platojev, ki jih postopoma sp)odjeda edino veter, je bilo v mesečini lef>o videti. Potniki so že zvečer, kmalu po odhodu iz Rena. iz raznih potovalnih torb vzeli vzglavnike in, seveda, ko- likor je bilo "mogoče, saj je bil avtobus poln, zaspali. Se naj- bolj iznajdljiv se mi je zdel neki Japonec, ki je imel s seboj tako nizek, trd kovček, kot je sedež v avtobusu. Oboje je prekril z rju- ho, se zvil v klobčič ter celo noč prespal. Da smo se ustavili v nekaj manjših krajih, ki so si- cer več ur vožnje narazen, niti ni opazil. Ko seje začelo svitati, smo se že vozili ob južnem robu Veli- kega slanega jezera v Utahu. Med državami ni namreč nobe- nih mejnih formalnosti in le ta- bla z dobrodošlico ter imenom države te spomni, da si prešel mejo. v MORMONSKEM SREDIŠČU Kaj je napeljalo J.Smitha. da je leta 1830 ustanovil polkr- "ščansko sekto SVETNIKI PO- SLEDNJIH DNI oziroma MOR- MONE, kot se tudi imenujejo, mi ni znano, dejstvo pa je, da se je ta ločina obdržala. Njihovo središče predstavlja leta 1848 ustanovljena država Utah s pre- stolnico SALT LAKE CITY. Posebnost sekte je med drugim v tem, daje do leta 1890 prizna- vala mnogoženstvo. Ime države Utah izvira od indijanskega ple- mena UTE in pred državno pa- lačo je sedaj postavljen ogro- men icip Indijanca. V državi so predvsem okrog prestolnice šte- vilni in obsežni indijanski re- zervati. V SALT LAKE CITY sem prispel v nedeljo zjutraj in zato je bilo tam vse zelo mirno. Naj- prej sem moral prestaviti uro s pacifiškega časa za eno uro na- prej, nato pa sem se odpravil kar peš na ogled mesta, ki sedaj šteje okrog 200.000 prebival- cev. Pred cerkvijo, ki jo še po- sebej obdaja visoko obzidje, so se zbirali k verskemu obredu prvi verniki. Na zelenici ob cer- kvenem obzidju sem srečal sta- rejšo žensko, ki je na ves glas prepevala neko cerkveno melo- dijo ter se tako ogrevala za na- stop ali pa je prejšnji večer za- mudila pevske vaje. Mesto ima precej lepo ureje- nih zelenic ter nasadov drevja in v dopoldanskih urah so mar- sikje travo tudi zalivali. Po dol- gi noči na avtobusu mi je takšen jutranji sprehod še posebej pri- jal, saj sem se lahko pretegnil in osvežil. Povzpel sem se na nekoliko višji prostor, kjer se nahaja sedež vlade. Zgradbo obdajajo zelenice. Ker pa je bila nedelja, je bila za- prta. Sedel sem na klop ter od utrujenosti in miru, ki me je ob- dajal, skoraj zaspal. Za ogled me- sta sem še izkoristil popoldan, nakar sem šel zvečer hitro spat, saj me je naslednji dan ponovno čakala dolga vožnja na severu do YELLOWSTONA. * * * Na poti čez Idaho proti SZ delu WYOMINGA, kjer se na- haja največji ter najstarejši na- cionalni park, smo se podobno kot v Nevadi ustavili v več manjših naseljih ali pa v kar za ta namen zgrajenih motelih. Bolj ko smo potovali na sever, več je bilo kmetijskih površin, ki pa jih je potrebno v celoti na- makati. Na poljih se zato vidijo ogromna kolesa, ki so med se- boj povezana s cevmi, iz katerih brizga voda. Ravninskega sveta je še veliko neobdelanega, med- tem ko vzpetine porašča nizko grmičevje. Hiše so zgrajene iz- ključno na ravninah in že po- vršnemu opazovalcu bi bilo ta- koj jasno, da tukaj obstajajo še velike možnosti za naselitev. Ker se okolje tudi po več 100 km daleč bistveno ne spremeni, sem raje opazoval voznika pri delu. Kljub ravni cesti, ki se vleče v nedogled, ni nikdar pre- koračil dovoljene hitrosti, prav tako pa je upošteval tudi ostale prometne znake. Ob vsakem križišču z železnico se sicer na- haja semafor, vendar se avtobus kljub temu ustavi ter šele nato previdno nadaljuje z vožnjo. Na enem izmed takšnih križišč sem slučajno pogledal na desno po železnici in opazil, da nekaj 10 metrov od križišča enostavno zmanjka železniških tuov in pro- ge, vendar je voznik, verjetno iz navade, tudi tukaj avtobus naj- prej ustavil. Pri Številnih par- celah, hišah in drugih objektih so postavljene oglasne deske, kjer na veliko piše, da so stvari na prodaj, zraven pa so še tele- fonske številke. Če bi imel do- volj denarja, bi lahko kdajkoli kupil kar precejšen del Ameri- ke, sem večkrat pomislil, ko sem pogosto srečeval takšne na- pise. V glavnem posamične hiše,ki so marsikje narazen več kilome- trov, imajo obvezno tudi satalit- sko anteno, medtem ko sem pol- jedelske stroje marsikje videl kar na prostem. Ob cesti, predv- sem na višjih področjih, se po- javlja vedno več iglavcev, ki se marsikje sušijo. Ob.sežna po- dročja so zavarovana, kot piše na številnih obvestilih. Sklenjen gozd se začenja nekako 150- 200 km pred Yellowstonskim parkom. Vojaško sodstvo v Sloveniji med NOB In takoj po osvoboditvi (2) čl. I. Izdajalci sc kaznujejo s smrtjo. Izdajalec je: 1.) de- monstrant, 2.) kdor stopi ne- posredno ali posredno v stik z oblastniki okupatorjev ali z drugimi sovražniki svobode slovenskega naroda ali z nji- hovimi zaupniki zaradi uničenja ali trajne okrnitve njegove politične svobode in samostojnosti, 3.) kdor zaradi svoje ali sebične skupin.ske koristi zbira ali odvaja narod- ne sile za borbo proti osvobo- ditvi slovenskega naroda ali nudi za tako borbo pomoč s kakršnimikoli sredstvi. B Zaščita narodnoosvobodilnega gibanja Čl. II. S smrtjo se kaznuje: 1.) kdor izda neposredno ali posredno oblastem okupator- jev ali z namenom izdaje priobči ali širi tajnost organi- zacije ali dela narodnoosvobo- dilnega gibanja; 2.) kdor izda ali ovadi obla- stem okupatorjev osebe, ki vo- dijo, sodelujejo ali podpirajo narodnoosvobodilno gibanje; 3.) kdor pridobiva oblastem okupatorjev in drugim so- vražnikom sredstva za borbo proti narodni osvoboditvi; 4.) kdor izstopi ali zapusti na- rodnoosvobodilno gibanje in zakrivi katero izmed dejanj od I. do IV. člena; Čl. III. S smrtjo se kaznuje tudi ovaditelj, če je na podlagi njegove lažne ovadbe izrečena in izvršena smrtna kazen v gor- njih primerih. Čl. IV. Izstop iz narodnoosvo- bodilnega gibanja v nameri, da se onemogoči ali znatno oško- duje delo narodnoosvobodilne- ga gibanja, se kaznuje z narod- nim bojkotom, v težjih primerih z uničenjem ali zaseženjem imovine odpadnika. Čl. V. Z isto kaznijo se kaznu- je, kdor se druži ali sodeluje z okupatorji na način, da nudi okupatorjem možnost sklicevati se na naklonjenost in vdanost slovenskega naroda. Čl. VI. V nobenem primeru se kazen ne spremeni, če je dejan- je storjeno iz malomarnosti ali pod pritiskom okupatorjev ali drugih sovražnikov svobode slovenskega naroda. C Postopel( Čl. VII. Dejanjem po členih I do IV sodijo posebna sodišča. Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zaslišanje krivca ni potrebno, izvede pa se, če je dana za to možnost brez škode za narodnoosvobodilno gibanje. Proti razsodbi ni pritožb. Kazen se izvrši takoj na način in po osebah, ki jih določi so- dišče. Kdor se bo odtegnil sodbi med nai-odno osvobodilno borbo, bo zasledovan po osvoboditvi. Čl. VIII. Ti ukrepi se bodo ukinili s prestankom izjemnega stanja. Mirko Kostanjevec Obrtnik Ivan Gomflšek že drugič na obrtnem sejmu v Miinchnu Od 13. do 21. marca bo v Miinchnu 45. obrtni sejem, na ka- terem sc bo v organizaciji podjetja Step predstavilo tudi dvaj- set slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Kovinostrugarstvo Ivana C>omilška iz Maistrove ulice 50 v Ptuju bo letos sodelo- valo že drugič. Kot edini predstavnik ptujske obrti in podjet- ništva so že lani orali ledino na tem sejmu. Sodelovanje na tem sejmu Jim Je odprlo pot v Kvropo. V slovenskem in že prej Ju- goslovanskem gospodarskem prostoru so bili skoraj brez kon- kurence, zato so se po osamosvojitvi Slovenije morali preusme- riti na tuji trg, kjer pa Jc pri prodaji kakovost odločilnega po- mena, pa tudi roki in cena niso zanemarljivi. "Izvoz se v tem trenutku sicer ne splača, če pa želimo prežive- ti, zaposlenim in njihovim družinam pa zagotoviti socialno varnost, moramo izvažati, saj za vse doma ni dela. Letos bomo za tuje partnerje izdelali že 250 reduktorjev. Čeprav razmere v sosednji Hrvaški niso najboljše, smo tamkajšje kupce obdržali. To pa od nas zahteva dodatne napore, ^saj ni lahko izterjati plačil. Čeprav tudi slovenski kupci plačujejo z zamudo, smo v tem trenutku lahko še zado- voljni. Ivan Gomilšek — (Foto:Kosi) Na sejmu v Miinchnu bomo razstavili zobnike, pastorke, gredi in seveda naše glavne prmzvode — reduktorje." Udeležba na sejmu ne bo po- ceni. Ocenjujejo, da bodo imeli za okrog 400 tisoč tolarjev stroškov. Ker pa gre za poslovni interes, stroški niso niti toliko pomembni. Ivan Gomilšek je povedal, da od letošnjega sejma predvsem pričakujejo potrditev lanske predstavitve in razširitev poslovnega sodelovanja s tujimi partnerji, ki so že lani pokazali veliko zanimanje za njihove iz- delke. Kolektiv Ivana Gomilška, ki šteje danes že 28 zaposlenih, se je na letošnji sejem še posebej dobro pripravil, saj bodo razstavi- li tudi nekaj novih izdelkov, za katere prav tako računajo, da bo- do dobili kupce v tujini. Da so vredni zaupanja, pove podatek, da bo obrat prvega janaurja 1994. leta praznoval dvajsetletnico uspešnega dela. Za prodajo svo- jih izdelkov v tujini pa so ustano- vili tudi podjetje G-center. Kovinostrugarstvo Ivana Gomilška bo v Miinchnu pred- stavljalo tudi Ptuj, zato bi vsa- ko takšno sodelovanje v tujini moralo potekati tudi ob občin- ski podpori. ^^G m m m mm m ^mm mmu mmmi mmmm mm^ I Po treh letih še vedno brez minimalnih pogojev v jedilnici ptujskega minorilskega samostana bo od 16. do 19. aprila /e četrta sloven- ska razstava Dobrote slovenskih kmetij. Gre za prireditev, ki si že od vsega začetka pri- zadeva, da bi slovenske kmetice in kmetje nekaj od tega imeli in da bi država sprejela vsaj minimalne pogoje za prodajo na kmetijah. z lanskloletne razstave — foto: M. Ozmec Ervin Kuhar iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva je na petkovem sestanku v Ptuju povedal, daje že skrajni čas. da se na tem področju nekaj naredi. Ve- liko je objektivnih, nekaj pa tudi subjektivnih vzrokov za takšno stanje. Kadrovske menjave v repu- bliškem kmetijskem in nekaterih drugih ministrstvih so že eden iz- med tehtnih razlogov, da se zade- ve ne premaknejo z mrtve točke. Tri leta stare obljube, da se bo za uveljavljanje dopolnilnih dejavno- sti na kmetijah končno le nekaj naredilo, so obveza, kije odgovor- na ministrstva ne glede na takšne ali drugačne kuhinje ne bi smela obiti. Zvonko Arnečič iz Društva vi- nogradnikov in kletarjev Haloze se je zavzel za to. da se je potreb- no truditi, da pride kmetija na trg. Kmetom bi najbolj ustrezalo, če ljudje sami pridejo na kmetije. Če želimo uveljaviti kmetijo odprtih vrat. je potrebno začeti pri domači mizi. Kmet naj začne sam. saj ni potrebno, da takoj zgradi hotel ka- tegorije A. pa tudi država ni tako bogata, da bi lahko dajala kakšne spodbude. Kmetija naj se gradi iz izkupička od prodaje. Meščan išče na njej domačnost, ne pa razkošja. Tudi zakonodaja bi morala iti v tej smeri. Milena Kulovec z republiške uprave za pospeševanje kmetijstva je povedala, daje tudi njihovo sta- lišče, da je potrebno začeti z ma- lim, da pa je potrebno, da kmetija izpolnjuje minimalne higiensko- sanitarne pogoje. Vsi. ki se ukvar- jajo s pospeševanjem, si prizade- vajo za ohranjanje domačnosti, so proti velikemu številu ležišč na kmetiji in proti velikemu številu sedežev. Glede razstave Dobrote slovenskih kmetij pa je povedala, da si ne prizadevajo samo za množico izdelkov, temveč skušajo spodbuditi ljudi, da iščejo svojo identiteto. Novost letošnje razsta- ve je tudi v tem. da bo znani slo- venski etnolog dr. Janez Bogataj ocenil etnološko izvirne izdelke. V republiki ocenjujejo, da so bi- le dosedanje razstave dobro orga- nizirane in zato gre Ptujčanom vsa pohvala. Če je na razstavi vsako leto več razstavljalcev iz cele Slo- venije, pa organizatorjem ne uspe- va pri njeni popularizaciji. Tudi v medijih se o njej premalo piše. Morda bo letos bolje, saj jo bo po vsej verjetnosti odprl predsednik države Milan Kučan. Republiško kmetijsko ministrstvo pa si bo skupaj z ministrom dr. Jožctom Ostercem zavzelo, da bi si razsta- vo ogledalo čim več obiskovalcev iz tujine. Pripravljajo pa tudi srečanje kmetijskih novinarjev iz Slovenije, Hrvaške. Italije. Avstri- je in Madžarske ter še nekaterih drugih držav. Ptujskemu županu Vojtchu Rajhcrju so predlagali, da razmisli o organizaciji kakšne- ga srečanja, ki bi v času razstave v Ptuj privabil eminentne goste. Razstavo je potrebno odpreti v širino, to je sedaj ena od najpo- membnejših nalog organizatorjev. Odbor za pripravo in izvedbo raz- stave bo tudi letos vodil občinski minister za kmetijstvo Franc Bcz- jak. podpredsednik pa je Krvin Kuhar z republiške uprave za po- speševanje kmetijstva. Do l.S. marca naj bi bila znana celotna podoba razstave. Po tem datumu pa bo tudi znano, katere spremlja- joče prireditve bodo v Ptuju v dneh razstave še organizirali. Od 16. do 19. aprila naj bi bila razsta- va odprta za javnost, četrti dan pa še za šolarje. Tega dne naj bi v podjetjih, v katerih ocenjujejo iz- delke slovenskih kmetij (v Perut- nini, mlekarni in pekarnah), orga- nizirali dan odprtih vrat za vse, ki to želijo. Občinski minister za turizem Peter Vesenjak je obljubil, da bo- do v turističnoinformativnem cen- tru naredili vse. da bi si razstavo ogledalo čim več obiskovalcev od drugod. Sestavili bodo zanimive turistične programe. V aktivnosti bodo pritegnili tudi ptujske gostin- ce, ki naj bi v času razstave ponu- jali dobrote slovenskih kmetij. MG TEDNIli n. MAREC 19*>i MLADI PEVCI IN DOPISNIKI ~~ I ZBOR SŠC PTUJ POTUJE V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Trije pevski zbori in dva orkestra * Izkupiček od prodanih vstopnic za mlade pevce * Koncertni večer za vse prijatelje lepe pesmi in glasbe * V petek, 12. marca, ob 19. uri Mladi pevci letos v Ameriko — Foto Langerholc Mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Ptuj, ki ga vodi Darja Koter, je v torek v organizaciji Gla- sbene mladine Ljubljana imel v Slovenski filharmoniji sa- mostojen koncert. Gostovanje v tej glasbeni hiši pomeni priznanje mladim pevcem, ki so ga s svojim nastopom tudi potrdili. Vrata pa jim je odprla Zlata plaketa na lanskem Mednarodnem mladinskem fe- stivalu v Celju. Po uspešnih gostovanjih v Franciji, na Madžarskem, v Italiji in mnogih slovenskih mestih, se letos odpravljajo na štirinajstdnevno gostovanje čez veliko lužo, v Združene države Amerike. Tam bodo peli od 23. aprila do 6. maja. Gostovanje jim je pripravila nekdanja dijakinja ptujske gimnazije, ki danes živi v Ameriki, Vesna Rebernak. Priprave na ameriško turne- jo pa ne spremlja le vznemir- jenje ob misli na dolgo pot in obisk druge celine, ampak tu- di skrb, kako zagotoviti potre- ben denar. Levji delež bodo prispevali starši mladih pev- cev, precejšen delež bo pri- maknila tudi Skupščina obči- ne Ptuj. Zbor pa seveda išče tudi druge sponzorje in mu je vsaka pomoč, četudi skromen denaren prispevek, več kot do- brodošla. Ob tem pa ne pozabljajo na vaje, saj pesem dobro zveni le, če so vaje redne. To pa so kljub vrsti drugih obveznosti, pri pouku ter zaradi manjših in večjih nastopov, saj pevci kljub velikim obveznostim ostajajo svoji publiki zvesti. Za jutri ob 19. uri pa pri- pravljajo v dvorani Center v Ptuju posebno glasbeno do- živetje, ki ga v našem mestu že dolgo ni bilo. Nastopili bo- do trije zbori in dva orkestra. Samo tisti, ki so kdaj peli v zboru ali v orkestru, vedo, ko- liko ur vaj, koliko odpovedo- vanj, koliko popoldnevov in večerov je treba, da pesem zazveni ubrano in orkester zaigra kot eden. Še več pa je tistih, ki nikoli niso peli in igrali, pa jim zborovska pe- sem pomeni nekaj lepega, ne- kaj človeškega v tem norem svetu in jim je glasba orkestra kot opoj, ki prežene sivino vsakdanjega dne. Vsi ti bodo tega deležni jutri zvečer, ko bodo nastopili: Mo- ški pevski zl)or Prosvetnega društva Alojz Štrafela iz Marko- vec pod vodstvom Janeza Bez- jaka. Komorni moški pevski zbor Ptuj. ki mu dirigira Franc Lačen, Tamburaški orkester Prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Petra Krajnca, Pihalni orkester Ptuj in njegov veliki plesni orkester pod taktir- ko Antona Horvata in seveda gostitelj koncertnega večera. Mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra pod vodstvom Daije Koter. Izkupiček od prodanih vstop- nic je namenjen mladim pevcem za gostovanje po Ameriki. Že res. da je namen koncerta zago- toviti si še kakšen dodatni tolar za dolgo pot. je pa tudi glasbeni dogodek, ki ga ne gre zamuditi. Gre za poklon vsem nastopa- jočim, ki se razdajajo zborov- skemu petju in igranju v orke- stru, ki želijo del te svoje lju- bezni podariti vsem tistim, ki jim je kaj tudi za duhovne vred- note, pa čeprav jim čas. v kate- rem živimo, ni ravno naklonjen. Obisk koncerta ali druga oblika sponzorstva pa bo tudi popotni- ca mladim pevcem, ne samo v dobesednem pomenu besede, ampak predvsem kot dokaz, da svet odraslih ni zgolj svet. v ka- terem se samo računa profit, ampak tudi svet, v katerem se vlaga v prihodnost, prihodnost pa je svet mladih. j^,,Y Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki FASENK v MARKOVCIH Kot prejštije leto je tudi le- tos "Fašcnk v Markovcih" do- bro uspel. Z dobrodošlico nas je poz- dravila tajnica Etnografskega društva Korant Markovci, ki je ponovila tudi besede slo- venskega etnologa dr. Janeza Bogataja, ki se glasijo: "Kdor ne spoštuje svoje dediščine, ne spoštuje samega sebe." Nato je predstavila vse na- stopajoče skupine, ki so se zbrale pred kmečkim mlinom v Zabovcih. Prevladovali so seveda korant i, saj so tijihov "rojstni kraj" prav Markovci in okoliške vasi. Pozornost mnogih gledalcev je med pu- stnimi šematni zbudil stari ko- rant, ki je bil v svoji prvotni opravi precej drugačen v pri- meri z današnjimi. .Na hrbtu tega nekdanjega koranta je vi- sel en sam veliki zvonec, nje- gov kožuh je bil sicer tudi dolg, vendar s krajšo dlako in brez rokavov. Tudi kapa se je razlikovala od današnjih, vča- sih že kar preveč okrašenih, saj je bila brez peruti, brez okrasnih trakov, brkov iti dol- gega jezika. Edini okras te ka- pe so bili dolgi rogovi, tudi nos je bil nekoliko daljši. Za starimi koranti — bili so trije, ki bodo poslej predstavljali zgodovinskost te najbolj zna- ne pustne maske v naših kra- jih — .so se zvrstile naslednje skupine: ljudske pevke iz Za- bovc na vozu s konjsko vpre- go, nato kopjaši s svojim zna- čilnitn plesom ter metanjem kopij, sledile so markovske vile, piceki, kurike, kokotiči s svojitni spremljevalci. Vsemu temu ne moremo reči običajna pustna povorka, saj so posa- mezne skupine obiskovale kmečka dvorišča ter s svojim plesom, pesmijo in celotnim obredom želele srečo družini in dobro letino na dotnačiji. Prav to so zaželeli svojim sovaščanom tudi orači, ki so na marsikaterem dvorišču zao- rali prvo letošnjo brazdo in posejali simbolično seme (bile so pleve). Za dobro voljo so poskrbeli sami z ubranim pet- jem naših domačih pesmi. Melikc in ruse so s svojim poskakovanjem poskrbele za sproščeni smeh, saj so brcale in počenjale razne nepredvi- dene norčije, obenem pa so tu- di ti pustni liki od hiše do hiše želeli zdravje živini do na- slednjega fašenka. Tudi na za- valjene medvede ne smemo pozabiti, saj je že izdelava nji- hove oprave teijaia mnogo truda. Med spodnjo civilno obleko in medvedovo je nam- reč kar nekaj ljudi lep del do- poldneva tlačilo slatno in seno do prave medvedje oblike. Gospoditije so vse te obisko- valce nagradile z jajci in dru- gimi darovi pa tudi mimoidoči obiskovalci so lahko posegli po kosu pogače, krofih, kosu kruha z domačim tnesom in kozarcu vina. Fašenkov direndaj, ki je se- gal tudi v sosednje vasi, so zaključili koranti, tned kateri- mi je bil najstarejši šestinpet- desetletnik iz Bukove, dve do LCJletni tnalčki pa so tudi že dokazovali, da v Markovcih korantov zlepa ne bo ztnanj- kalo. Tega smo pravzaprav tu- di mladi najbolj veseli. Jana Bezjak. 8.h. OŠ Markovci MOJ DEDEK Moj dedek jc star dvainšest- deset let. Je srednje postave in suh. Lasje so mu skoraj vsi posiveli. Vedno nosi klobuk. Po poklicu je poštar, toda že v pokoju. Rad i.šče gobe, zato tnu pravitno, da je težki gobar. Najraje je v gostilni za šan- koni s pivom ter cigaretom. Zelo rad tudi bere časopis. Po- gosto ga obiščem. Je zelo ve- sele narave, zato ga imam zelo rada. Vesela sem, da itnam ta- kega dedka, ki me ima rad. Maja Štebih. 4.r. "oŠ Podgorci ZA PUSTA JE SUPER, — ker si svoboden; — lahko strašiš ljudi, posebno manjše otroke; — si lahko spremeniš obraz in te nihče ne spozna; — ni pouka; — se lahko šminkaš in lepotiš; — si vesel; — pozabiš na ski-bi; — se nanoriš; — kaj zaslužiš; — drugi ugibajo, kdo si; — zabavaš ljudi; — zafrkavaš, tudi koga razjeziš; — te opazujejo; — se sprostiš; — doživiš neko spremembo; — lahko loviš druge maškare in jih izzivaš; — se vživiš v lik. ki ga pred- stavljaš; — lahko počenjaš stvari, ki jih sicer običajno ne moreš; — si lahko glasen in hrupen; — se lahko oddaljiš od stano- vanja. Učenci 4.a OŠ Mladika MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Rdečelaso, nagajivo in mal- ce prismuktijeno deklico poz- najo otroci daleč po svetu. Jaz pa sem jo odkril nekega dolgočasnega popoldneva na domači knjižni polici. S Piko Nogavičko, kot je delici ime, in njenimi prijatel- ji sem preživel še ves teden. Z vsakim listom sem odkril no- vo dogodivščino, novo lepoto knjige. Skupaj s Piko Noga- vičko setn se podal po širnih travnikih, plaval po širokih moljih ali se igral z opico Fic- ko. Tudi Anica in Tomaž sta bila prijetna sogovornika. To- da Pika Nogavička je bila naj- boljša, najpametnejša, najmo- gočnejša do zadnje strani. Še dolgo za tem so bile vse moje misli zaposlene s Piko. Znova in znova sem podoživ- Ijal njene vragolije. Zelo me mika, da bi knjigo še enkrat prebral, ker ne želim pozabiti nobene podrobnosti. Dejan Kosi, 4.b. OŠ Kidričevo NARAVOSLOVNI DAN v mesecu januaiju smo ime- li učenci 6. razredov OŠ Cir- kulane naravoslvni dan na te- mo ekologija. Razdelili smo se v šest sku- pin. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo. Dobili smo učne liste. Vsak učenec je dobil svoje naloge, ki jih je moral prebrati, nato pa napisati, kar je bilo naj- bolj pomembno. Iz tega je vsa- ka skupina sestavila referat in naslednjega dne na to temo na- risala plakat. Spoznavali smo onesnaževanje narave z izpušni- mi plini avtomobilov. Skupina je z letaki opominjala voznike, da bi mislili tudi na naravo. Na- slednja skupina je obravnavala onesnaževanje v stanovanjih — uporabo čistil iz naravnih mate- rialov ter škodljivost kemičnih detergentov za okolje. Hna od skupin seje ukvarjala z odpadki in sortiranjem. Odpadke naj bi razvrstili na steko, barvno in belo, papir, organske odpadke, železo in plastiko. Del učencev se je ukvarjal z zdravo in nez- dravo prehrano. Ugotavljali so, da učenci pojemo veliko manj priporočljive hrane, kot so sen- dviči, pizze, bonboni, žvečilni gumi ... Spoznali smo, da bi morali uživati več zdrave hrane. Naša skupina se je ukvarjala s predelavo odpadkov, ki nastaja- jo v gospodinjstvu in tovarnah. Ugotovili smo, da se gospodin- jski odpadki lahko predelajo v kompost, star papir v novi pa- pir, steklo se lahko predela v novo steklo, nekatere steklenice pa se lahko nepoškovovane vr- nejo v tovarno. Tudi plastiko bi lahko zbirali in jo predelovali. Na splošno pa naj bi jo manj uporabljali. S predelavo odpad- kov bi prihranili mnogo energi- je, lesa in denarja. V teh dveh dneh smo spoz- nali in se naučili zelo veliko o zdravem načinu življenja in o ohranjanju naše narave. Če hočemo, da bodo prihodnji ro- dovi dihali svež zrak in pili čisto vodo, bomo morali vse to upoštevati in s tem seznan- jati tudi druge ljudi. Gorazd Tušek, 6.a. OŠ Cirkulane ME^ro MUZEJ Naš ogled starega mesta smo začeli na Slovenskem trgu, kjer stoji cerkev sv. Jurija, v njej je shranjen v stekleni vitrini orgi- nalni kip sv. Jurija, ki ima veli- ko zgodovinsko vrednost. Izde- lan je iz lesa. Goduje meseca aprila, zato prirejajo na ta dan tradicionalni Jurjev sejem. Naj- starejši deli cerkve so stari okrog 800 let (to je dvanajsto stoletje). Ob stenah osrednje ka- pele je ohranjenih 40 kornih klopi iz leta 1446. Vse so raz- lično narezljane. Prekrasna bar- vna okna so stara 160 let. Cer- kev ima štiri stranske oltarje in sicer: oltar Matere božje, oltar sv. Frančiška, oltar sv. Dizmc in križni oltar. Ohranjena je tudi krstna kapela, kjer so krstili otroke. V cerkvi so razstavljeni nagrobniki, ki so stali na poko- pališču ob cerkvi. V neposredni bližini stoji stari mestni stolp, ki je edini muzej na prostem, ker so vanj vgrajeni rimski spo- meniki in nagrobniki. Danes sta v njem Galerija sv. Jurija in Tu- ristični informativni center. Na Slovenskem trgu 6 jc ohranjena stavba nekdanjega magistrata. Danes je magistrat na Mestnem trgu I, kjer so se- dež občine, davčna uprava in županova pisarna. Dalje nas je vodila pot po Krempljev! ulici do hiše šte- vilka 7, današnjega sodišča, kjer je bila nekoč Spodnja pa- lača ali Spodtiji dvor imeno- vana in je bila namenjena pre- nočevanju grajskih gostov. Ogledali smo si tudi bogato knjižnico pri minoritih, kjer hranijo preko 5000 knjig. Naj- starejša knjiga je iz desetega stoletja in je pisana na perga- ment ter zaradi velike vredno- sti shranjena na skrivtiem me- stu. Minoriti hranijo tudi Tru- baijev prevod Svetega pisma iz leta 1557. Po Aškerčevi uli- ci smo prišli v najstarejšo uli- co v Ptuju, v Prešernovo uli- co. Ogledali smo si stavbo nekdanjega dijaškega doma in stavbo s številko .35, nekoč imenovano Mali dvor ali Zgornji dvorec, ki jo je imelo v lasti tudi sodišče. Ogled mesta smo zaključili pred dominikanskim samosta- nom, kjer je danes arheološka zbirka, zbirka denarja in uprava muzeja. Bojana Iljaž. 4.h. OŠ Kidričevo 10 — NASVETI 11. MAREC 1993 TEDNIK raEtOMNICA ¥ SIOVINSKEM SiNDIKAtNEM OIBANJU V borbi za pravice delavstva enotn^ši Slovenski sindikati so trdno prepričani, da vhida sama s svojimi ukrepi in zakonodajo ne more rešiti kri/.e slovenskega gospodar- stva. Ker gre /a temeljne spremembe v ekonomskem redu Slove- nije, pri čemer se pojavljajo velike špekulacije /. nacionalno lastni- no na vseh nivojih, so na skupnem srečanju v petek, 5. marca, v hotelu Mitra v l'tiiju, predstavniki Neodvisnih, Ikmčnih in Svo- bodnih sindikatov ter sindikata Pergani sklenili, da se bodo v reševanje umirajočega gospodarstva in > prepočasen in neučinko- vit proces lastninjenja resneje \ključili tudi sami. Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov. Kot so zatrdili Dušan Semo- lič. Raslko Plohi. Dušan Rebolj in Stanka Greironer. bodo v in- teresu vseh zaspolenih odslej nastopali enotno in s skupnimi stališči. Sistematično in stro- kovno se bodo lotili razlage ob- stoječe zakonodaje s področja lastninjenja podjetij, predvsem se bodo zavzemali za delavsko solastništvo v obliki delnic, pri čemer bodo dosledno ščitili in- terese delavstva in se zavzeinali za odpravo divje privatizacije, raznih — tako imenovanih "by pass firm" ter drugih negativnih poja\ov. ki stanje samo po- slabšujejo in grozijo z gospo- darskim zlomom slovenskega gospodarstva. Svobodni sindikati se že lep čas zavzemajo za tesnejše sode- lovanje med sindikatj, je pouda- ril Dušan Semolič. Že pri obli- kovanju lastninske zakonodaje so vztrajali pri zaščiti interesov delavstva in se zavzemali za to. da bi lahko delavci postali tudi lastniki podjetij, v katerih so zaposleni. V svetu to ni nič no- vega, saj je samo v Ameriki okoli 10 tisoč takih podjetij, v katerih so zaposleni njihovi la- stniki. Precej pa jih je tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Svo- bodni sindikati se zato zavze- majo, da bi v zakonih upošteva- li tudi določila, ki bi dopuščala sedaj zaposlenim, da bi lahko uporaodi svojo pravico do del- nega lastništva oziroma delnic. V večini podjetij bi lahko tako delavci postali tudi lastniki večine delnic. Vodilni managerji v posameznih firmah se na to pripravljajo, ponekod zadeve celo prehitevajo in izkoriščajo; delavci pa so že v osnovi o vsem premalo obveščeni. Za to pa morajo za njihovo obvešče- nost poskrbeti sindikati. Sindikati iz Fvrope pa opo- zaijajo. da je premalo biti la- stnik oziroma delničar podjetja, saj so poleg tega potrebni tudi ustrezna znanja in strokovnost, pa tudi iznajdljivost. Vsega tega pa večina delavcev nima. Z la- stninskim prestrukturiranjem v podjetjih je povezan tudi zakon o soupravljanju, zato se v /SS zavzemajo za njegovo čim- prejšnje sprejetje. Tudi Dušan Rebolj iz sindi- kata PHRGAM je prepričan, da je enotnejši nastop sindikatov v slovenskem prostoru nujen; pa ne le. ko gre za vprašanja s po- dročja zakona o lastninjenju. Nujno je predvsem večje stro- kovno sodelovanje. Vsak sindi- kat zase ima gotovo precej stro- kovnih potencialov. Če bi jih združili, bi bili zagotovo moč- nejši in tako bolj učinkoviti ozi- roma prepričljivi v pogajanjih z zakonodajalcem. V procesu la- stninjenja pa je treba predvsem zagotoviti enakopraven start vsem udeležencem. Glede na to. da je družbeni kapital prenesen v sklad za razvoj je nedopustno, da ta sklad nekaj firm že proda- ja, saj pripada delavcem vsaj Rastko Plohi, predsednik Ne- odvisnih sindikatov. 20 odstotkov njegove vrednosti. Poseben problem pa predsta- vljajo tako imenovane "by pass firme", še posebej zato. ker so v večini primerov njihovi direk- torji zaposleni v firmah s po- dobnim ali celo enakim progra- mom, kot ga ima za sedaj še družbena oziroma nelastninjena firma. Ob neupoštevanju konku- renčnih klavzul prihaja do krep- kega divjega lastninjenja in v mnogih primerih tudi do čistega gospodarskega kriminala, /ato se hodo v sindikatih zavzemali za revizije v vseh firmah, kjer je to prisotno. Zelo veliko je pod- jetij, ki imajo velike likvidno- stne težave in vprašanje je. če je sanacija povsod ekonomsko upravičena. Firme prodajajo za naravnost smešna sredstva — a v čigavem imenu in na čigav račun? Glede na to, da ustrezna zakonodaja še ni sprejeta, si mnogi lastninjenje tolmačijo po svoje. Najenostavneje in najpo- gosteje poslovodneži delavske svete ukinjajo in ustanavljajo razne kvazi odbore (poslovodne in druge) in sprejemajo poslov- ne odločitve, čeprav niso pravni lastniki firm. Zato bo čimprej Dušan Rebolj, predsednik sin- dikata Pergam. potrebno sprejeti zakon o sou- pravljanju. Na moč podobne so tudi ugo- tovitve pobudnikov tega srečan- ja. Neodvisnih sindikatov. Ra- stko Plohi je posebej opozoril na gluha ušesa slovenskega po- litičnega vrha. saj se prav nihče ne zgane, ko nenehno opozarja- jo na številne nepravilnosti in kriminalna dejanja. Med slednje zagotovo sodi prilaščanje veli- kih vsot denarja, ki ponavadi spremljajo divje lastninjenje. Med krajo družbenega pre- moženja poleg zgoraj navedenih primerov Neodvisni sindikati uvrščajo tudi zavarovanja mena- gerjev za visoke vsote, pri če- mer premije plačujejo firme, dobički ob koncu zavarovalne dobe pa ostajajo v žepih direk- torjev in drugih poslovnežev. Rna od možnih variant pra- vičnega lastninjenja je po Plo- hlovem mnenju sodelničarstvo delavcev. Če bi država hotela, bi lahko enostavno opravila pre- pise določenih odsotkov vred- nosti podjetij na delavce. S tem bi uredili marsikaj, predvsem pa bi razčistili številne nejasnoti, ki botrujejo krajam družbenega premoženja. Tudi poceni proda- je naših firm tujcem za ustrezno velike provizije domačim posa- meznikom bi tako preprečili. V nasprotnem primeru pa lahko v kratkem pričakujemo totalni zlom slovenskega gospodarstva. Tega pa zagotovo nihče ne želi, še najmanj delavci, ki v večini primerov o bistvenih zadevah sploh nič ne vedo, le trpijo in prenašajo pomanjkanje in izko- riščanje na vseh nivojih. V ne- nehnem pričakovanju so. v do- bri veri. da jim je demokracija prinesla njihove pravice in na- predek. A o tem za sedaj ni du- ha ne duha. Le brezposelnih je vse več, vse večje stiske so. ki ponekod že mejijo na boj za ob- stanek. Kdina delavčeva uteha in upanje so sindikati. Bodo (bomo) združeni v podobnih ciljih zmogli odpraviti pereče nepravilnosti. M. Ozmec Lastninsko preoblikovanje podjetij — to bo nekietna bitki V organizaciji Neodvisnih sindikatov je na Ptuju prediival prof. dr. (iojko Stanič, ki se zadnja štiri leta ukvarja predvsem z lastninjenjem podjetij, saj je to najjjomembnejša vsebinska sprememba naše družbene ureditve, /al lastninjenje skriva vi sebi tudi nekatere pasti, predvsem prekomerni odliv naše la-J stnine v roke tujcev in tistih domačih posamezniko^, ki so tre-; nutno na ugodnih položajih. Lahko se zgodi, meni dr. Stanič, daj bodo nekateri najsposobnejši ljudje, ki so veliko prispevali k j rasti podjetij, sedaj odrinjeni. Njegova vizija so ekonomsko, uspešna podjetja, katerih vsi zaposleni bi bili delničarji. .Siecr^ pa je dr. Stanič pomagal že pri lastninjenju >elikega števila i podjetij. Družba Soeius, preko katere podjetjem svetuje, se z i vsakim primerom ukvarja na raziskovalni način ... ' Kakšen je idealni model la- stninskega preoblikovanja? Cojko Stanič: "Idealne mo- dele znanstveniki iščemo. Naj- boljši je tisti, ki posameznemu podjetju v določeni situaciji najbolj ustreza, listi, ki pripelje podjetje v mednarodno konku- renco, ki omogoči čim več lju- dem produktivno zaposlenost in ki ne onesnažuje okolja. V glav- nem se ukvarjam z vizijo pod- jetja, namenjenega naslednjemu stoletju, podjetja, ki bo odvisno od ustvaijalnosti vseh zaposle- nih in od znanja. Najboljša so tista podjetja, kjer so vsi zapo- sleni po možnosti tudi lastniki in so odvisni od dobička, od medsebojne strpnosti, kjer ni več nemisleče mase delavcev. Med sodobnimi ameriškimi in japonskimi podjetji so najboljša tista, katera vodijo skupine inte- lektualcev in menedžerjev — solastnikov, v participacijo pa so vključeni tudi delavci. Pre- hod iz samoupravljanja v to obliko podjetja je mnogo lažji kot drugod po svetu. Moč v podjetju moramo preusmeriti od srednjih slojev k intelektualne- mu vrhu podjetja. V naših raz- merah se lahko razvijejo podjet- ja, ki hodo imela znanega la- stnika, ki bodo ekonomska in- stitucija in bodo dajala možno- sti najbolj sposobnim ljudem za razvoj njihovih idej.'" No>embra je izšel zakon o la- stninskem preoblikovanju pod- jetij. Kakšne možnosti prinašii? (»ojko Stanič: "/. zakouom smo podržavili celotni družbeni kapi- tal. Vsem državljanom in posebej še zaposlenim daje možnost, da pridejo s pomočjo certifikatov in z notranjim odkupom delnic do kon- trolnega paketa delnic, kasneje morda do večinskega, če podjetje ponovno odkupijo ali v njeiia veli- ko investirajo. .Š tem zakonom se da doseči večinski paket, če je podjetje dobičkt)nosno. če bodo zaposleni prinesli vanj ceilifikate. Prof. dr Gojko Stanič na Ptuju če bodo v podjetje vlagali nov ka- pital in če bodo pripravljeni varčevati. Vse to velja za podjetje, ki je ekonomska institucija, ne pa socičdna. Lastninsko preoblikova- nje je poudarjen vsebinski proces, ne formalen. O pravičnosti zakona ne bi govorU. Menim namreč, da je izredno nepravično, da so ust- varjalcem družbenega kapitala vse ustvarjeno odvzeli in morajo po- novno svoj kapital kupovati." Kaj bodo zaposleni, upoko- jenci in državljani nasploh pridobili z lastninjenjem? (lojko Stanič: "lastnina kot pozitivna družbena funkcija po- meni, da tisti, ki je lastnik podjet- ja, skrbi za to. da bo podjetje eko- nomska institucija, da se razvija, da je konkurenčno, saj samo taka podjetja in tako gospodarstvo jamčijo narodu stabilnost, eko- nomsko zaposlenost in s tem ena- kopraven položaj našega naroda v mednarodni skupnosti. V tržni ekonomiji nihče niko- mur ne jamči za delovno mesto. Glavna skrb Američanov, razen bogatih, ki živijo od rente, je de- lovno mesto. V naših podjetjih moramo varčevati, da bo veliko akumulacije za razvoj, za nove programe, za novo tržišče. Če bo- mo vse prepustili tujcem, se bo števOo zaposlenih še zmanjšalo. Tujci bodo nekatere sebi konku- renčne tovarne zaprli. Vsak narod pa gleda predvsem nase. Ce misli- mo, da bodo tujci skrbeli za nas. smo resnično neizmerno naivni. Za tujce pa smo izredno zanimivi zaradi geostrateškega položaja Slovenije in zaradi zelo kakovo- stne, pridne in urejene delovne si- le. Kupiti Slovenijo, to je zaže- leno. Mednarodni monetarni fond je zahteval zakon, po katerem se lahko lastnina podržavi in ki omo- goča tujcem, da jo kupijo. In takšen je tudi naš zakon o lastnin- skem preoblikovanju." Na posvetu smo slišali, da zakon vseeno ni povsem jasen. Kakšne pasti vidite v njem? Gojko Stanič: "Zakon je stro- kovno pomanjkljiv. Avtorji ga ra- zlagajo različno, jaz ga pa berem, kot je napisan v Uradnem listu. Ker je zakon kompromis mnogo- terih interesov, seveda ni tako na- tančen, kot bi moral biti. Sedaj vlada s podzakonskimi akti po- manjkljivosti odpravlja. Tako se bo reševala tudi marsikatera vse- binsko izredno pomebna stvar. Kaže. da bomo kupovali podjetja v vsej tisti aktivi, ki jo očiščena dejansko potrebujejo. Imam vtis. da ima sedaj delavsko-menedžer- ski odkup večjo naklonjenost kot pred dvema letoma, ko je nova oblast za glavnega sovražnika no- ve ekonomije razglasila samou- pravljanje oziroma to. da bi zapo- sleni postali lastniki podjetij. Po- stopno se vidi. da brez naših ljudi, naših zaposlenih, lastninjenje ne bo šlo. Po zakonu so zaposleni vsaj približno v takem položaju, da se lahko organizirajo in tako pridejo do večinskega paketa del- nic. Seveda pa imajo tudi tujci možnost, da podjetja kupijo in prevzamejo. To bo gotovo bitka, ki bo trajala naslednjih nekaj let." Milena /upanič Čiščenje in razicuževanji mlekovodnega sistema Po molži prenesemo molzne enote v mlekarnico in jih splak- nemo s curkom vode. V koritu pripravimo razkužilo, vanj po- topimo sesne čaše in vključimo vakuumsko črpalko. Tako spla- kujemo ves mlekovodni sistem, umazana voda pa odteka v ka- nal. Ko začne odtekati čista vo- da, je splakovanje končano. V koritu pripravimo raztopino de- tergenta po navodilih proizva- jalca in vanjo potopimo sesne čaše. Učinek pranja izboljšamo z uporabo gobic in penaste gu- me. Po dolečenem času. ki je potreben se pranje mlekovodne- ga sistema, je na vrtsii splako- vanje. Postopek je enak kot pri pranju. Po splakovanju pustimo molzne enote in mlekovod. da se posuši. Prostor zavarujemo pred prahom in inrčesom. De- teigente hranimo v posebnem, suhem prostoru. Pred zašetkom naslednje molže splaknemo ves sistem z vročo vodo. Pri pranju z avtomatom pote- ka ves postopek po določenem programu. Tedensko čiščenje in razkuže- vanje molznih enot Takoj po molži operemo mol- zno enoto kot običajno, izpusti- mo le končno izplakovanje. Molzno enoto popolnoma raz- stavimo. Sesne gume namočimo v običajno raztopino sredstva za čiščenje, ki ima 80-90 stopinj Celzija, in pustimo, da učinkuje ."^0 minut. Nato sesne gume v isti raztopini dobro očistimo s ščetko. Tudi druge dele molzne enote (kolektor, mlečna cev. po- krov vrča. tesnilo...) očistimo s pomočjo ščetke in krpe v isti raztopini. Sesne gume dobro splaknemo s čisto vodo in jih postavimo pokonci (da odteče voda) v suh. temen in čist prostor, da se osuši. Tu naj počiva 7 dni. S čisto vodo dobro oplaknemo tu- di druge dele molzne opreme in pustimo, da se osuši'. Vzamemo drugo garnituro se- snih guin. sestavimo molzno enoto in jo obesimo na običajno mesto v mlekarnici. Dominka Slanic, ing. agr. /a uspešno pridelovanje vrtnin, bujno rastoč in cvetoč okrasni vrt ter redno in obil- no rodovitnost v sadonosniku jc predpogoj redno obnavljan- je tal s humusom in drugimi hranilnimi snovmi, potrebni- mi za rast rastlin. Z organskimi gnojili, hlev- skim gnojem, kompostom ali zelenim podorom opravimo gnojenje že v jeseni, ko zemljo hkrati tudi globoko prekoplje- mo. Upoštevati je namreč po- trebno, da je večina vrtnih kul- tur občutljiva za sveži hlevski gnoj. oziroma da mlade koreni- ne ne prenašajo bakterij, ki vrše razpad in presnovo organskih snovi v humus. Do marca, prve- ga pomladanskega meseca, ko že .sejemo in sadimo ali presaja- mo mnoge okrasne trajnice in zelenjavne vrtnine, se v jeseni zakopana organska gnojila že v tolkšnem obsegu razkroje, da nimajo več škodljivega vpliva na mlade korenine. Spomladi gnojenje v vrtu z domačimi or- ganskimi gnojili, svežim hlev- skiin gnojem ali nepreperelo kompostovko ni priporočljivo. /a mnoge vrtičkarje pa so do- mača organska gnojila skorajda že nedosegljiva, zato moramo segati po drugovrstnih gnojilih. Izjema je še zaenkrat kompo- stišče, ki bi moralo biti urejeno na slehernem vrtu, saj ni vrta niti gospodinjstva, kjer bi ne bi- lo organskih odpadkov za kori- stno kompostiranje. Industrija izdeluje najrazličnejša rudnin- ska umetna gnojila iz čistih bio- genih elementov in razna me- šana anorganska gnojila. V no- vejšem času pa se na trgu poja- vlja vse več vrst raznih organ- skih humoznih gnojil. Izdeluje- jo jih tako, da po posebnih bio- kemičnih postopkih in pospe- šeni humifikaciji organske ma- se, dodajo še potrebne rudnin- ske snovi — biogene elemente — in gnojilo je uporabno v vsa- kem času. ne da bi imelo ško- dljiv vpliv na kaleče rastline in mlade korenine. V trgovski mreži so na voljo že precej zna- ni BIOPOST." ORGANO in BIOGRHNA. v tujini pa nudijo že na desetine specialnih vrst organskih humoznih gnojil, na- menjenih za prehrano in gojenje raznih vrst rastlinja. Med seboj se organska humozna gnojila močno razlikujejo po izvoru or- ganske snovi, iz katere so izde- lana, in vrsti ter količini doda- nih rudninskih snovi, /a osnov- no organsko snov pri industrij- ski proizvodnji organskih hu- moznih gnojil služijo najra- zličnejši organski odpadki, vin- ske tropine, slama. šola. perut- ninski gnoj. odpadki v mesni in živilskopredelovalni industriji, odpadki pri konzerviranju sadja in zelenjave, v oljarnah, v pivo- varnah in organski odpadki iz velikih naselij, kjer je dosledno izvedeno sortiranje odpadkov na javnih smetiščih. Navedene organske odpadke cepijo s po- sebnimi drobnoživkami. ki v nekaj dneh ali celo nekaj urah pri določeni vlagi in toploti raz- gradijo organsko snov v humus, posamezne biogene elemente, ki so že vsebovani v odpadkih ali dodani, pa predčasno pretvo- rijo v sprejemljivo obliko kot hranilo rastlinam. Prednost organskih humoznih gnojil je, da so običajno po- sušena in stisnjena v brikete. ki so zloženi v vrečah, kar omo- goča lahek transport in enostav- no uporabo. Navedena gnojila tudi zboljšujejo in ponovno oživljajo enostransko izčrpano prst. ne vsebujejo patogenih gnijočih klic. zaradi česar nima- jo neprijetnih vonjav, v njih pa tudi ni škodljivcev niti plevel- nih semen. Tla. gnojena z indu- strijsko pripravljenimi organski- mi humoznimi gnojili, ne pov- zročajo ožiga korenin in drugih organov rastlin, tlom pa trajneje ohranjajo njihovo kakovost, strukturo in rodovitnost. Upo- rabnost teh gnojil je na enoto površine gospodarnejša za razli- ko od navadnih, ker so v njih nekatere hranilne snovi zgošče- ne tudi do 30-krat. Različne rastline imajo ra- zlične rastne zahteve, zlasti je to očitno pri lončnicah, saj ne- katere uspevajo v kislih, druge v nevtralnih, nekatere pa le v bazičnih tleh. Rastline pa za tvorbo svojih organov tudi ra- zlično porabljajo osnovne bio- gene elemente, tako je za cveto- ve potrebno več fosforja, za tvorbo plodov in sladkorjev več kalija, solatnicam pa je potre- ben predvsem dušik. Določeno vrsto in količino in- dustrijsko pripravljenih organ- skih humoznih gnojil uporablja- mo le za rastline, za katere so namenjene. Dosledno je potreb- no upoštevati proizvajalčeva na- vodila, za katere rastline je njih uporaba primerna ter v kakšni količini in s kateriini vrstami prsti jih je mogoče mešati. Spomladi, ko presajamo števil- ne različne lončnice,, se za nji- hovo uspešno nadaljnje gojenje uporabi organskih humoznih gnojil skoraj ne moramo odreči, pri čemer pa naj upoštevamo vse prej povedano! Po biokoledaiju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista. 1.^. in 14. marca, podzemnih plodov, od 9. do 11. in od 17. do 20. marca, rastline, kijih go- jimo zaradi nadzemnih plodov. 6. in 7. ter od 15. do 17. marca, rastline zaradi cveta in zdravil- na zelišča pa sejemo oz.sadimo od 1 1. do 1.5. marca. 8. marce je po biokoledarju neugoden čas za kakršno koli delo na zemlji in z rastlinami, pa še dan žena slavimo. Miran Glušič. ing. agr. TEDNIH 11. MAREC 19« ŠPORT ~~ li Mednarodne rokometne tekme v Centru v naslednjih dveh mesecih se obeta ptujskim prijatilji-m ro- kometa in domačim igralcem več zanimivih in za slednje tudi poučnih dogodkov. Že ta teden namreč trenira pri nas ženska državna reprezentanca, ki bo s Ptuja odpotovala na kvalifika- cijsko tekmo na Madžarsko, ponovno pa bo na Ptuju v aprilu in maju. Takrat bosta v Centru tudi mednarodni tekmi s Pol- jsko in Madžarsko. Obe bo prenašala poleg slovenske televizije tudi Kvrovizija. (iostitelj. Rokometni klub Drava Ptuj, upa na znatno podporo občine, ptujskih podjetij in zasebnikov. Rokometna reprezentanca Slovenije se že od ponedeljka pripra- vlja na Ptuju. Že od ponedeljka se v dvorani Center pripravlja na kvalifi- kacijske tekme za evropsko prvenstvo državna reprezentanca Slovenije. Ptujski SSC je prijazno prilagodil urnik svojih dija- kov tako, da lahko reprezentantke trenirajo vsak dopoldan od 8.45 do 10.45 in popoldan od 16. do 18. ure. V tem času si lah- ko treninge ogledajo tudi gledalci. Tekma s Poljsko bo II. apri- la, pred tem pa bodo državne re- prezentantke in tuji ekipi gostje ptujskega rokometnega kluba, ptujskih Term in občinskega tu- rističnega ministrstva. Prav tako bodo tri dni bivale v Termah Madžarke, ki si bodo prav tako kot Poljakinje ogledale ptujske kulturne in zgodovinske zname- nitosti, tekma z njimi pa bo 30. maja. Rokometni klub Drava Ptuj. katerega predsednik Ivan Go- milšek je tudi član predsedstva Rokometne zveze Slovenije, si od mednarodnih tekem obeta predvsem popularizacijo tega športa v širši okolici Ptuja in predstavitev Ptuja v zelo širo- kem mednarodnem avditoriju. Vsekakor se bo prvič zgodilo, da bo šport na Ptuju spremljalo mednarodno televizijsko občin- stvo. Ivan Gomilšek je rekel, da upajo, da bo v letu, dveh tudi njihova ženska ekipa igrala v 1. državni ligi, svojevrstna vzpod- buda pa bodo te tekme tudi za moško ekipo. Ta že igra v 1. državni ligi, želi pa nastopiti tu- di na mednarodnem prizorišču. Ptujski igralec Renato Vogrinec igra v državni reprezentanci že sedaj. Poleg kvalifikacijskih te- kem za evropsko prvenstvo Slo- venije z Madžarsko in Poljsko pa še ni določen v Sloveniji kraj za tekmo z Ukrajino. Morda bo tudi ta na Ptuju. McZ Mi*p odlični^ člani razočapalf v nedeljo. 28.februarja, je bil v dvorani Tabor v Mariboru prvi turnir državnega prvenstva v kickboxu v disciplini SEMI- KONTAKT za člane, mladince in pionirje. Sodelovalo je 108 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov — Nova Gorica, Izola, Ljubljana. Zagorje, Novo me- sto, Semič. Maribor (dva klu- ba). Ormož in Ptuj. Ptujčani so nastopali z ekipo, ki jc štela 21 tekmovalcev. REZULTATI: PIONIRJI do 32 kg: 1. Andrej Vindiš. Ptuj: 2. Dorotej Kline. Ptuj do 40 kg: 1. Matjaž Brumec. Ptuj; 2. Boštjan Brumec. Ptuj do 48 kg: 1. Gordan Krajnc. Ptuj: 2. Sebastian Zinrajh. Ptuj: 3. Aleksander Žumer. Ptuj do 56 kg: Matjaž Vindiš. Ptuj PIONIRKE_ do 32 kg: 1. Barbara Murat, Ptuj MLADINCI_ Med mladinci so Ptujčani Uroš Šmigoč. Boštjan Gril. Ma- tej Požeg in Siniša Stojadinovič osvojili tretja mesta. ČLANI_ Med člani so tretja mesta osvo- jili Stanislav Cafuta. Danilo Med- ved in Damjan Habjanec. Naj- boljši tekmovalci v ptujskem klu- bu. Branko Fidler. Branko Pečar in Alojz Vidovič. pa so tokrat ra- zočarali in izgubili v prvem ali drugem nastopu. V. S. športna dvorana na Planini, gledalcev 200. Ptuj: Gojkošek, Godec, Eineršič, Zrnič, Kocinur in Zenunovič. Tudi na tej tekmi so ptujske odbojkarice nastopile oslablje- ne. Pestijo jih številne poškod- be. Doma so ostale kar štiri igralke, tako da je trener komaj sestavil moštvo za samo tekmo. V prvem nizu so domačinke kar hitro povedle z 8 : 1 in 10 : 3 ter tako dobile prvi set. V dru- gem so domačinke zopet pove- dle s .S : 1. toda po minuti od- mora so igralke Ptuja rezultat v setih izenačile. Prava borba je nastala šele sedaj, kajti oslablje- ne igralke Ptuja so se v tretjem in četrtem nizu razigrale ter do- mačim igralkam, katere so tre- nutno na tretjem mestu, nudile močan odpor, kar se vidi v ni- zih, kajti tretji in četrti niz so izgubile na razliko. v Mariboru je med tednom bil odbojkarski pionirski finalni del za vzhodni del Slovenije, kjer so tudi nastopile pionirke OK Ptuj ter osvojile tretje me- sto. Prvakinje so postale pionir- ke Branika Palome. Odbojkarice vabijo vse ljubi- telje odbojke na zanimivo od- bojkarsko srečanje med domačo ekipo in ekipo Braslovč. Sre- čanje bo v soboto. 13.3.1993. s pričetkom ob 14. uri. I.Z. ROKOMET Vtem tednudve koli v prvi državni moški roko- metni ligi so zaradi nedeljske tekme reprezentance z Litvo de- vetnajsto kolo odigrali včeraj, v sredo. Drava se je v športni dvorani Center pomerila z Novo Opremo iz Slovenj Gradca. v soboto pa bo že dvajseto kolo, v katerem se bo Drava v Murski Soboti pomerila s Pomurko iz Bakovcev (19.00). V drugi ligi je Velika Nedelja v Murski Soboti izgubila s Kro- gom. Ormož Invest pa v Veliki Nedelji z Radgono. V soboto se bodo Ormožani v Murski Sobo- ti pomerili s Poletom (17.00), Velika Nedelja pa v svoji dvora- ni z Radgono (19.00). I.k. ^ v petek bo ob 18. uri v gostilni Darinke Mesaric ( pri Hr- nestu) občni zbor Teniškega kluba Ptuj. t¥ v soboto bo v dvorani Mladika 5. kolo državne lige v streljanju z zračnim orožjem. * V soboto se bodo pomerile najboljše ekipe rekreativnega tekmovanja v odbojki. Finale, v katerem bodo nastopile štiri ekipe od dvanajstih, se bo pričelo v Centru ob 9. uri. V soboto se bodo v dvorani Center ob 14. uri pomerile v odbojki igralke Ptuja in Braslovč. * V soboto ob 19. uri bo v Centru superpokal v malem no- gometu med Poetovio Ptuj in ekipo Vuko iz Ljubljane. V nedeljo bo v dvorani Center 3. kolo lige veteranov v malem nogometu. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. * Naslednji torek bo v Mladiki občinsko dvoransko prven- stvo v atletiki za učence 7.in 8. razredov osnovnih šol. Pričetek ob 13. uri. ■* Naslednji četrtek bo v Mladiki dvoransko prvenstvo v atleti- ki za mlajše učence in učenke. Pričetek prav tako ob 13. uri. Šport iia kratico KOŠARKA — Občinskega prvenstva za mlajše učence v košarki, ki je bilo v soboto v dvorani Center, se je udeležilo šest ekip. Zmagovalec je Os- novna šola Cirkovce, ki je v igri za prvo mesto premagala Dornavo z rezultatom 25:12, tretja je Osnovna šola Olge Meglic pred Majšperkom, Mladiko in Gorišnico. Tekmo- vanje sta organizirala Košar- karski klub Ptuj in ptujska Športna zveza. TENIS — Na državnem te- niškem prvenstvu mladincev do 18 let, ki je bilo prejšnji te- den, je dosegel Rok Plohi, član Teniškega kluba Ptuj, največji uspeh ptujskega teni- sa v tej kategoriji doslej. Uvr- stil se je namreč med osem najboljših mladincev v Slove- niji in se sedaj pripravlja na državno člansko prvenstvo, ki bo ta konec tedna v Rogaški Slatini. Tekmovanja se je ude- ležil tudi Boštjan Kreutz, ki je kljub dobri igri v prvem kolu izgubil proti najobetavnejše- mu slovenskemu igralcu. TENIS — Na državnem te- ni,škem prvenstvu mladincev do 18 let, ki je bilo prejšnji te- den, je dosegel Rok Plohi, član Teniškega kluba Ptuj, največji uspeh ptujskega teni- sa v tej kategoriji doslej. Uvr- stil se je namreč med osem najboljših mladincev v Slove- niji in se sedaj pripravlja na državno člansko prvenstvo, ki bo ta konec tedna v Rogaški Slatini. Tekmovanja sc je ude- ležil tudi Boštjan Kreutz, ki je kljub dobri igri v prvem kolu izgubil proti najobetavnejše- mu slovenskemu igralcu. STRELJANJE — S šestim kolom se je konča'a občinska liga v streljanju s serijsko zračno puško. V tem kolu je ekipno zmagala Strelska dru- žina Jožeta Lacka pred Agi- som in Strelsko družino Tur- nišče, med posamezniki pa Zvonko Mlakar in Izidor Pul- ko, ki sta oba pristreljala 256 krogov, le za krog slabši pa je bil Ludvik Pšajd starejši. Občinski prvak je ekipa Jožeta Lacka pred Mipom, tretje #mesto pa si delita Agis in Turnišče. STRELJANJE — Med dr- žavnimi reprezentanti, ki so zastopali Slovenijo na medna- rodnem tekmovanju v streljan- ju z zračno puško in pištolo na Madžarskem, je nastopil tudi ptujski strelec Janez Štuhec. Na tekmovanju, kjer so nasto- pili tekmovalci iz 11 držav, se je Janez Štuhec uvrstil v moški finale, na koncu pa je zasedel odlično četrto mesto. NAMIZNI TENIS — V pr- vi ženski državni namiznote- niški ligi so ptujske igralke z najvišjim možnim rezultatom premagale Koprčanke. Na le- stvici so po osmih kolih na drugem mestu za Kovino. Tudi ptujski fantje, ki igrajo v drugi državni namiznoteniški li- gi, so v osmem kolu premagali s 4 proti 3 Fužinarja. V skupni uvrstitvi so na četrtem mestu. STRELJANJE — Med slo- venskimi strelci .se je medna- rodnega tekmovanja na Slova- škem udeležil tudi ptujski stre- lec Alojz Trstenjak^ V konku- renci strelcev iz Češke. Slo- vaške. Avstrije. Madžarske in Slovenije se je uvrstil na odlično peto mesto v streljanju s pištolo. McZ B0m Povratno srečanje z Avstrijci Slovenska reprezentanca bo tudi povratni dvoboj z Avstrijo opravila v tujini, ker jim za domačo organizacijo primanjkuje denarja. Dvoboj bo v soboto. 13. marca, v Volksbergu. Repre- zentanco je sestavil Slavko Doki. v njej pa so tudi Ptujčani Ko- larič, Horvat, Kerin in Flajšer. I.k. v soboto finale pokala Spomladanski del bodo v ptujski medobčinski zvezi začeli s finalom pokalnega tekmovanja, ki bo v Ptuju na stadionu Dra- ve. Ob 13. uri bo začetek mladinskega finala Drava — Dorna- va. ob 15. uri pa članskega Drava — Podvinci. Čez teden dni pa bodo že začeli z novim pokalnim tekmovanjem za sezono 1993/1994. I.k. Prvi slovenski superpokal v malem nogometu v soboto, 13.3.1993, ob 19. uri si bodo ljubitelji nogometa lahko ogledali v dvorani Center dve najuspešnejši ekipi v ma- lem nogometa v iztekajoči se malonogometni sezoni, /a prvi slovenski superpokal v malem nogometu se bosta pomerili ekipi KMN VUKO iz Ljubljane, državni prvak, in domača ekipa KMN Poetovio prvak SRP-a. Ekipa KMN Petovio Tekmo bosta vodila sodnika Silvo Borošak iz Maribora in Janko Vogrinec iz Ptuja, delega- ta na tekmi bosta Stanko Daniš iz Ljubljane in Borut Planinšič iz Maribora. Ekipi sta se med seboj že po- merili leta 1992 v Izoli, rezultat pa je bil 2 : 2. strelca zadetkov za VUKO sta bila Dermastija in B. Čaš, za Poetovio pa Dušan Ramšak in Milan Emeršič. V predtekmi superpokala se bosta ob 18. uri pomerili ekipa uspešnih ptujskih poslovodij in ekipa uspešnih ptujskih me- nedžerjev. t Odprto prvenstvo Štajerske Na Pobrežju v Mariboru je dne 6. 3. 1993 potekalo drugo odprto prvenstvo Štajerske, ki se ga je udeležilo tudi devet članov KK Poetovio. 160 ka- rateislov iz Slovenije se je po- merilo v športnih borbah za člane, članice, mladince in ka- dete v absolutni kategoriji ter v katah za pionirje in pionirke. Najboljši rezultat je od Ptuj- čanov dosegla Liljana Vogrinec, ki je med 17 tekmovalkami za- sedla 4. mesto. V I. kolu ji je bil žreb naklonjen in ni imela bor- be, v II. kolu pa je s 6 : O dekla- sirala Renato Jakše iz Novega Mesta. Vstop v finale ji je s te- snim rezultatom 3 : 2 po dveh podaljških preprečila Mateja Ravnikar iz KK Forum Ljublja- na. Bronasto medaljo pa ji je, prav tako po podaljških, s 4 : 3 odvzela Darja Kramar iz KK Wabako Ljubljana. Za Liljano je bil to šele drugi nastop na ta- tamiju. vendar je že pokazala svoj izjemni talent, kateremu je treba dodati samo še nekaj iz- kušenj. Za državno prvenstvo, ki bo "3.in 4. 4. 1993 v Ptuju, pa je v odlični formi. Lidija Cafuta. Simona Strm- šek in Diana Alibabič so kljub temu. da so kadetke. nastopile v konkurenci članic, saj tovrstnih tekmovanj v Sloveniji še vedno primanjkuje. Zasedle so 9.. 10.in 11. mesto. Žreb jim ni bil na- klonjen, vendar je bila tudi kon- kurenca izredno močna, saj so nastopile same državne prvakin- je. Diana Alibabič je s 4 : O iz- gubila z najboljšo slovensko ka- rateistko Tatjano Nedeljko. WKSA Maribor. Simona Strm- šek z 2 : 3 z Matejo Ravnikar in Lidija Cafuta z 1 : 5 z državno prvakinjo v težki kategoriji Kar- men Ribaš iz Ljubljane, s kate- ro se je pomerila že v finalu TI- KA turnirja v Trbovljah. Med članicami je s tesnim rezultatom 1 : O zmagala letošnja državna prvakinja v lahki kategoriji Po- lona Vilar iz Ljubljane, pred Matejo Ravnikar. V konkurenci kadetov (27. tekmovalcev) so iz Ptuja nasto- pili Gorazd Grula. Borut Tc- ment in Sebastijan Strmšek. Go- razd je zasedel 9. mesto in v II. kolu s 4 : 6 izgubil z Rokom Vodiškom iz Trbovlja. Sebasti- jan je z rezultatom 2 : 4 zoper Sama Pečarja iz WKSA zasedel 14. mesto. Borut pa je z I : 3 zoper Damjana Horvatiča iz Maribora zasedel 15. mesto. Med kadeti je zmagal Sebasti- jan Javoršek iz WKSA. Med mladinci je 1. mesto osvojil letošnji državni prvak Iztok Štauss. WKSA. V konkurenci članov (64 tek- movalcev) so se pomerili sami veterani, ki so prikazali vrhun- ski karate. Ptujčan Andrej Cafu- ta je naletel na večkratnega državnega prvaka Petra Pejku- noviča iz Velenja in z rezulta- tom 1 : 3 zasedel 32. mesto. Pejkunovič je prepričljivo de- klasiral vse svoje nasprotnike in finalno borbo dobil s 6 : O zoper Davida Lavriča iz Ljubljane. Ja- nez Cvetko (Ptuj), ki je nastopil prvič, pa je s 3 : 4 proti Čehaiču iz Gorenja zasedel 34. mesto. Igor Surič in Boris Bušljeta (Ptuj) sta v kategoriji kate za starejše pionirje (24 tekmoval- cev) zasedla 11. in 12. mesto. Med mlajšimi pioniiji je zmagal Miha Kovačič iz Trbovelj, med mlajšimi pionirkami Nina Dr- žek iz Petrovč. med starejšimi pionirji Marko Stopar iz Sevni- ce, med starejšimi pionirkami pa Ida Dedič iz Trbovelj. V. S. Utrinek iz borb; Andrej Cafuta (levo) v akciji. 14 ~~ OBVESTILA 11. MAREC 1993 TEDNIK^ TEDNIK! 11. MAREC 1991 ZA RAZVEDRILO 15 16 ~~ ŠE TO 11. MAREC 199i TEDNIK Občni zbor vinogradniško sa[ljarsl(ega društva Haloza Močno jutranje sneženje v nedeljo, 7. marca 1993 ni preprečilo množične udeležbe na občnem zboru haloškega vinogradniškega društva v dvorani novega kulturnega doma v Cirkulanah. /bora se je udeležilo več kot 150 vinogradnikov in gostov. Za prijetno vzdušje že na začetku so poskrbeli z ubrano zapetimi pesmimi pevci domačega pevske- ga zbora pod vodstvom .ložeta Dernikoviča. V delovnem delu občnega /bora so podali poročila pred- sednik, Zvonko Arnečič in dru- gi organi društva. V poročilih in vsebinsko bogati razpravi ude- ležencev in gostov so prevlado- vala vprašanja, s katerimi se uk- varjajo vinogradniki. V dušivo so vključeni vinogradniki, ki posedujejo manjše ali večje vi- nograde na območju celotnih Haloz, zato je upravni odbor v pretekli mandatni dobi koordi- niral delo pri uresničevanju pro- grama tudi preko posameznih odborov. Tako so uspešno opra- vili načrtovano izboraževanje in usposabljanje, saj so predavali ugledni vinogradniški in vinar- ski strokovnjaki s Kmetijskega zavoda Maribor. svetovalne službe pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo iz Ptuja ter drugi (enologi iz Ptuja. Ormoža in Maribora). Tako so v lanskem letu pripravili vino- gradnike in vinarje na trgatev (močna suša) in kletarjenje z občutljivim kakovostnim vin- skim letnikom 1992. Tudi strokovne ekskurzije so organizirali z namenom pridobi- ti čimveč strokovnega znanja, informacij in izkušenj; zato so organizirali ogled sejma o kle- tarski opremi na Dunaju in ogled vinogradov ter kleti v Brdih na Primorskem. Med us- pešno izvedene naloge uvrščajo organizacijo in izvedbo ocenje- vanje vinskega letnika 1991. na katerem so ocenili precejšnje število vzorcev. Upravni odbor je sodeloval tudi z odgovarja- jočimi oblastnimi institucijami v razpravah o kmetijski zakono- daji. Vinogradniki so bili z delom svojega društva zadovoljni: niso pa bili zadovoljni z gospodar- skimi pogoji, v kakršnih se kmetijstvo na sploh in vino- gradništvo nahajata. Niso varče- vali s kritičnimi pogledi in mnenji. Zavedajo se tudi, da je bodočnost vinogradništva v pri- delovanju kakovostnih vin: težje pa razumejo (ali pa sploh ne) sedanjo kmetijsko politiko. Navedli so na primer obnovo vi- nogradov. Ta je skoraj popolno- ma opuščena, ker je investicija finančno visoka in tudi ni pod- prta z ugodnimi kreditnimi po- goji in na koncu tudi ne zagota- vlja domačega in tujega trga (prvega ne zaradi uvoza vin, drugega pa najbrž tudi zaradi kakovosti, še bolj pa zaradi vi- sokih pridelovalnih stroškov). Po mnenju, na zboru, prisot- nih strokovnjakov se naše vino- gradništvo ponovno nahaja v prelomnem obdobju, namreč njegova sedanjost, zlasti pa bo- dočnost bo v kakovostnem vinu. Predelovalci grozdja in nego- valci vina tudi za naslednje ob- dobje ne obljubljajo višjih cen grozdja, nasprotno, menijo da bodo morali zaradi konku- renčnosti še bolj znižati njihove predelovalne stroške. Predstavnika ptujskega izvrš- nega sveta sta opozorila na po- moč, ki so jo nudili v okviru sprejetih programov in predpi- sov, v lanskem letu in kaj lahko pričakujemo vinogradniki v bo- doče. Med drugim je danes možno dobiti regres za trsne ce- pljenke, soudeležbo sredstev v okviru financiranja sprejetih programov na demografsko og- roženih območjih in programih, ki so bili sprejeti za omilitev posledic po suši prizadetih kul- tur. Vse to, sicer ne izboljšuje pogojev vinogradnikom, le del o jih blaži. Vinogradniki in kmetje se lahko tudi vključujejo s svojim prostorom vinom in hrano v tu- ristično ponudbo v okviru kmečkega in izletniškega turiz- ma; in na ta način izboljšujejo svoje gospodarske in življen- jske pogoje. Pri tem so ude- leženci zbora opozarjali na sla- bo stanje cest, vodovodne oskr- be, pomanjkanje lastnega kapi- tala itd. Za leto 1993 so na zboru sprejeli program, ki sloni na in- teresih vinogradnikov. Na prvo mesto so postavili izobraževan- je in usposabljanje, strokovne ekskurzije, utrjevanje društva in organizacijo ocenitve vinskega letnika 1992. ki bo 19. marca 1993, na katero vabijo vino- gradnike z območja društva in tudi druge. Izvolili so dva nova člana upravnega odbora, izmed teh tajnika društva. Občni zbor sla med drugimi pozdravila predsednik vino- gradniškega društva Ptuj in predsednik Ijutomersko-ormo- škega vinogradniškega društva. Na zboru so: Franc Bezjak. mag. Anton Vodovnik in Kon- rad Janžekovič podelili potrdila o opravljenem zaključnem pre- izkusu znanja .S7-tim slušate- ljem klelarskega tečaja, ki je bil v mesecu februarja v organiza- ciji vinogradniško-sadjarskega društva Haloze in Kmetijskega zavoda Maribor. Zahvalili so se vsem organizatorjem in preda- vateljem s Kmetijskega zavoda Maribor in drugim vinarskim strokovnjakom iz Ptuja. Or- moža in Maribora. Na koncu moj predlog uprav- nemu odboru, da bo v svoje de- lo vključil tudi drugi del. ki ga nosi v naslovu, namreč sadjar- stvo in na ta način poskuša vzpodbuditi večji interes za sad- jarstgvo tudi v Halozah. Franc Tetičkovič Druga piat medalje in MIR Zasebno pogrebno podjetje Mir z Vidma pri Ptuju, se je na pismo, ki je obiskalo nekaj slovenskih uredni.štev od Ptuja do ljubljane in > katerem pisec navaja nižje cene pri Komunali in višje pri zasebnem podjetju, odzvalo s tiskovno konferenco. Prepričani so, da je pismo nastalo v Komunalnem podjetju Ptuj oziroma v njihovi pogrebni službi, lako so pripravili nekaj pri- merjalnih podatk()^ in s kupom dokaznega materiala dokazova- li nasprotno. Da so namreč pri pogrebnih storitvah bistveno ce- nejši od Komunale. Cene opreme je kar počez ne- mogoče primerjati, saj gre za različno izbiro naročnikov po- grebnih storitev. Bežen pogled v pripravljene papiije pove. da so cene, ki jih "pogumni" ne- podpisani pisec navaja kot cene pri ptujski Komunali, tovar- niške. Torej tiste, ki veljajo za nabavljeno pogrebno opremo v Menini Kamnik. Brez marže to- rej in prometnega davka. Direk- tor zasebnega pogrebnega pod- jetja Mir Edi /aranšek je pred- stavil kratko, a že kar burno zgodovino odnosov obeh po- grebnih podjetij. Težave so se začele kake tri mesece po usta- novitvi prvega tovrstnega za- sebnega podjetja. Takrat nam- reč, ko seje izkazalo, daje Mir prevzel kar 80 odstotkov vseh pogrebov v ptujski občini. Daje s svojo 24-urno pripravljenostjo in opravljanjem storitev ob ne- deljah in praznikih zasenčil prejšnjega monopolista, da ne govorimo o konkurenčnih ce- nah. Težave iz medsebojnih od- nosov so se prenesle na občino in pripeljale do tega. da so tam komunalci s podporo izvršnega sveta zahtevali podpis pogodbe, s katero bi MIR postal opravlja- lec storitev, naročila, obračuni in vse ostalo pa bi bilo v rokah ponovno vzpostavljene mono- polne službe. Mir seveda ni podpisal take pogodbe, zato je. kot pravi Edi Zaranšek. pred- sednik IS grozil z ukinitvijo za- sebnega podjetja. Mir kljub te- mu dela še danes. Vojna je prešla na področje vsakodnevnih bitk za umrle v ptujski bolnišnici. Ekskluzivno pravico za njihov odvoz je ime- la Komunala — in ta je svoje storitve zaračunavala kakor kdaj in kakor komu. Nazadnje, sredi leta 1992. je prevoz pokojnika do mrtvašnice v Rogoz,nici vel- jal že 9.347 tolarjev. Šele tam ga je. mnogokrat neoblečenega. lahko prevzel Mir ali kdorkoli. Omenjeno pismo pa je najver- jetneje posledica odločitve vod- stva bolnice, da zaradi njim znanih (menda higienskih ) ra- zlogov, zaupajo bolnišnično mrtvašnico zasebnemu podjetju Mir. To sedaj skrbi za njeno čistočo in izdajanje pokojnikov. Komurkoli, ki ima urejene pa- pirje, tudi Komunali. Njihov račun znaša 3.363 tolarjev. Vsak mesec plača Mir bolnišni- ci pavšalni znesek 80 tisoč to- larjev kot humanitarno pomoč. "Tako je od 14. julija lani dalje in bo. dokler bolnica ne bo zah- tevala več." poudarja Edi Za- ranšek. "Res smo sedaj mi mo- nopolisti pri izdaji v bolnici umrlih, vendar jih izdajamo vsakomur in vsem enako za- računavamo." Predstavnik zasebnega pogreb- nega podjetja tudi pove. da stane pri njih pogrebna storitev, ki traja v povprečju 2 do 3 ure. včasih pa tudi do '6 ur, 10.900 tolarjev. Oprema po izbiri naročnika, do- datne storitve v obliki osmrtnic, zahval, organizacije godbe ali pevskega zbora ali celo zaključne slovesnosti (sedmine), so seveda dodatni stroški, natančno razvid- ni iz obračuna. Vsi. na tiskovni konferenci predstavljeni podatki, .so v prid podjetju Mir. Ker so jih predstavi- li s polno odgovornostjo, jih tudi navajamo: letos do 23. februarja so opravili 140 pogrebov, dva in pol dnevno torej. Pogrebe opra- vljajo na 25 pokopališčih, tudi iz- ven ptujske občine. Ne smejo pa teh storitev, tudi na izrecno željo svojcev pokojnika ne, opravljati na ptujskem pokopališču. Pripove- dujejo, da lahko opravijo izkop pokojnika celo v bližini avstrijske- ga Graza. pt)novni pokop v Ptuju pa morajo prepustiti Komunali, pri pokopališki ograji ji torej mo- rajo izročiti krsto. Malce smešno ali žalostno, toda resnično. Mir opravlja tudi druge storitve, med drugim vzdrževanje pokopa- lišč. Morda celo bolje kot konku- renca. Na vseh področjih želijo sa- mo enakopravnost, brez kakršne- gakoli privilegija. Upamo, da nam o špctirih v žalost in na račun že tako prizadetih svojcev umrlih ne bo potrebno več pisati. Če pa, bo to ponoven dokaz, da imamo samo polna usta želje po napredku, v svojem bistvu pa ostajamo menca- joči nesposobneži. In gorje tiste- mu, ki se hoče dvigniti nad sivo povprečje. " J Bracič SekrMatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ptuj Protest in stališča krajanov vasi Strnišče glede predvidene gradnje olimpijskega strelišča na glinaste golobe na deponiji rdečega blata. Protest in stališča ob.segajo naslednje: 1. Ogorčeni krajani ugotavlja- mo, da je nameravana gradnja omenjenega strelišča skrajno neodgovorno ravnanje vseh, ki gradnjo spodbujajo in zagovar- jajo. 2. Zahtevek SD Trap in SKE- ET Ptuj kot tudi sam ogled pred- videne lokacije in obravnava do- ločitev predlokacijskih pogojev za predvideno gradnjo olimpij- skega strelišča nimajo nikakršne pravne osnove. Družbeni plan prostorske ureditve občine Ptuj ne predvideva takšnega ali po- dobnega objekta na območju de- ponije rdečega blata. 3. Nadalje ugotavljamo, da tudi sprejeti prostorski ureditveni po- goji za občino Ptuj ne dopuščajo ozu-oma ne predvidevajo takšne izgradnje na tem območju. 4. Občutljivost problema ozi- roma obseg izgradnje zahteva spremembo družbenega plana prostorske ureditve kot osnov- nega pogoja za nadaljnjo raz- prave. Problematičnost dejavno- sti, ki bi se odvijala na predvi- deni lokaciji, zahteva najmanj javno razpravo o spremembi družbenega plana prostorske ureditve občine Ptuj, razgrnitev tega plana, pa tudi ureditveni načrt želene gradnje strelišča. 5. Ugotavljamo, da je samo na osnovi takšnega pristopa možno pridobiti legalno lokacij- sko dokumentacijo. V zdajš- njem postopku in vseh nadal- jnjih, ki ne bi upoštevali zgoraj navedenega, gre oziroma bi šlo za črno gradnjo. 6. Prav tako zadeve ni možno obravnavati oziroma upraviče- vati v okviru sanacije halde, ker sanacija ne predvideva takšne gradnje. 7. Krajani vasi Strnišče smo imeli od začetka obratovanja TGA od leta 1947 nenehne pro- bleme glede odlagališča rdečega blata in pepela. Nenehno smo bili žrtve nezdravih emisij tako iz de- ponij kot iz same tovarne. Skraj- no nehumana in neodgovorna so razmišljanja o gradnji takšne vrste strelišča, saj bi to za nas po- menilo popoln propad, kajti vas se nahaja v neposredni bližini hald. Kakšna sreča nas je dolete- la, ko so .se halde pričele sanirati, lahko opišejo samo ljudje, ki tam živijo. Prav zaradi tega sedaj ni- kakor ne moremo dovoliti takšne vrste gradnje. Z njo se nikoli ne bomo strinjali, kajti po vseh težavah, ki so nas pesti- le desetletja, si tega nismo za- služili in bomo primer izposta- vljali tudi do mednarodne jav- nosti. Ne gre samo za to, kaj bodo pokazale meritve zvoka, gre za normalno počutje ljudi, katerih osnovna pravica je žive- ti zdravo življenje brez dodatnih stresnih situcaij. ki bi ga pov- zjočale frekvence pokov in nji- hov vpliv na živčevje dojenč- kov, otrok in odraslih ljudi. 8. Ne moremo dovoliti propa- da že tako ogrožene narave, zla- sti živalstva, zaradi posledic te- ga strelišča. Gre za divjad, zara- di katere bi se porušilo ravno- težje v naravi v večjem obsegu Dravskega polja, pa tudi za tr- pinčenje domačih, hišnih in far- mskih živali. 9. Velike škode, ki bi nastala kot posledica dejavnosti na stre- lišču, ni mogoče z ničimer za- govarjati, če primerjamo vred- nost življenja ljudi in sploh na- rave na eni ter nam vsiljeno izživljanje na drugi strani. 10. Ne strinjamo se z ravnan- jem predstavnikov občine in KS Kidričevo, ker nas o za nas važ- nih zadevah ne obveščajo. Na javni razpravi pred dvema leto- ma nam je bilo podtaknjeno mnenje, da bi na sanirani haidi zgradili igrišče za golf. Isto- časno nam je bila prepovedana individualna gradnja. Proti tej nerazumljivi odločitvi smo vlo- žili ugovor na gornji naslov in še do danes nismo dobili odgo- vora. Venomer zavajajo javnost, da je večina hiš v vasi Strnišče izgrajena na črno. Vendar od 43 hiš ima vsaka gradbeno dovol- jenje. Glede omenjene sporne predlokacijske razprave ni bil nihče od vaščanov obveščen. Kolikor nam je.znano, tudi ne s strani KS Cirkovce nc s strani Zelenih Ptuja. Protest pošiljanro razen naslovniku še vsem. ki so do sedaj delovali za izgradnjo omenjenega strelišča, kot tudi vsem. ki bi lahko oziroma mo- rali razumno sodelovati pri ta- kih odločitvah na področju obči- ne Ptuj in Republike Slovenije. Odbor za zastopanje stališč krajanov vasi Strnišče — predsednik: Marica Škafar, člani: Vlado Forbici, Boris Munda^ ,!ože Safranko, Ne- venka Zunkovie. Zbiratelj fosilov In mineralov Vili Podgoršek Vili Podgoršek To JC cIdsIcj prvi konjičkar, ki me jc poklical po tclcibnu. da bi z njim naredil intervju. Res sem imel veliko sreče, saj sem naletel na pravega stro- kovnjaka v po/navanju fosilov in mi- neralov. Vili živi v Dragonji vasi, z oče- tom, materjo ter bratom. S tem kon- jičkom se je začel ukvarjati leta 1989. njegov mentor pa jc znan zbi- ralec s Pragerskega I-ranc Pajtler. ki ga je vjieljal v skrivnostni svet zbi- ranja in prcpariranja fosilov. .Skupaj sta izvedla večino akcij, med njimi največjo meseca avgusta lanskega leta in sicer cel teden dni po Nemčifi. kcxler sta obiskala osem lo- kacij v |X)krajini Baden-VViirtten- lx"rg. Fosile sta nabirala v geoloških skladih jure. to je starost izmed 1 TO- NO milijonov let. Po -Sloveniji sta iz- vedla več kol ixn(le,sct akcij in pn tem oliiskala [letindvajset fosilnih nahaja- lišč, od tega večinoma na Štajerskem (Duplek, Žihlava. Konjiška vas. Stra- nice. -Šentilj. Osek. iCirabSinci. Sp. Korena, Metava, Ro.špoh idr.). Med fosili ima največ ohišij meh- kužcev, korale, amonite, morske ježke, odtise listov, kosti jamskega medveda in še veliko, veliko ra- zličnih. Poseduje okoli 1500 fosilov, zavedenih po lokacijah, okoli 1.500 pa neoštevilčenih in Se nepreparira- nih. Kristalov in mineralov je zave- denih v zbirki 148. Najstrarejši fosil je našel na Češkem, v okobci KarlStajna in to fosil morske lilije iz rodu Scyphocrinites. Njegova sta- rost je ok. 420 milijonov let iz ob- dobja silurja. Na področju Slovenije ima najstarejše fosile iz okolice Ja- vorniškega Rovta pod Golico, sta- rost je zgornji karbon, okrog 300 milijonov let. Največ fosilov je iz miocena (predzadnje geološke epo- he terciara). Ti kamninski skladi so v SV Sloveniji najbolj razširjeni v gričevnatih delih .Slovenskih goric, fosili pa ostanki morskih organiz- mov, saj je celotno SV Slovenijo v tem času Še prekrivalo morje, ki je bilo tako toplo, da so v njem uspe- vale tudi korale. Leta 1991. v maju. je razstavljal skupaj s Francem Pajtlerjem na mednarodni razstavi v Tržiču pod naslovom "Fosili v SV Sloveniji". Leta 1991. v juniju, sta razstavlja- la na 1. Planinskem sejmu, z vme- snim razgovorom na temo o fosilih. Leta 1991. v avgustu je imel sa- mostojno razstavo ob 60. letnici Prosvetnega društva Cirkovce. I.eta 1991 v novembru )e razsta- vi |iil v razstavišču (iimnasium na 1. gimnaziji v Mariboru. Ob tej pri- ložnosti je izšla tudi publikacija z naslovom Fosili severovzhodne Slo- venije, ki jo je izdal skupaj s prija- teljem 1'rancijem Pajtlarjem. Za več Šolskih skupin sta prevzela vodenje po razstavi. V Številnih osnovnih šolah sta izvedla naravoskivne dne- ve na temo o fosilih. V kratkem pri- pravlja razstavo v Talumu Ki- dričevo, kjer bodo predstavljeni fo- sili z bližnje okolice. Želi, da sc njegova zbirka fosilov in mineralov kot stalna odpre za jav- nost, saj česar podobnega v SV Slo- veniji ni. oziroma tudi ne obstaja. Tako bi se lahko tudi mlajši rod lažje seznanjal z delom te naravne dediščine, (e kdo poseduie kakšen losil-okamnino. ki mu |e neznan, se lahko obrne na mojega sogtnornika- zbiiatelja Vilija i\)clgorška. ki ga lahko pokliče na telefon 211-010. to je na Srednji Šoli za gostinstvo in lu- ri/em v Mariboru, kjer predava geo- grafijo. Viliju želimo, da bi odkril še veli- ko dragocenih Ibsilov po vseh svo- jih bližnjih in daljnih jiotovanjih. saj si bo s tem Se obogatil svojo, že. dragoceno zbirko. Upam, da bo kakšen znan muzej našel toliko pro- stora, da bosta lahko takšna strokov- njaka, amaterja kol sta Franc Pajtler s Pragerskega in Vili Podgoršek iz Dragonje vasi. prenesla v vitrino svoji vrhunski /huki fosilov in mi- neralov. Y Čeljust in vretence jamskega medveda iz Črnega Kala (starost okoli 40.000 let) TEDNIKA 11. MAREC 1995 ŠE TO ~~ 17 Povsod je lepo, a doma je najlepše "še en dan je do Danske", smo si vsevprek govorili v to- rek. Prevladovalo je splošno razburjenje. Poj»ovorom o tem, kaj bo kdo v/el s sabo, ni bilo ne konca, ne kraja. Končno je prišel tako dolgo pričakovani četrtek. 18. februar. Vstala sem že ob 6. uri. da sem še enkrat preverila prtljago in se do- končno pripravila. Ob 8. uri je bi- lo zbirališče pri Jerneju. Po slo- vesu smo .se odpeljali proti Iju- bljani. Mimogrede se nam je v Mariboru pridružil še naš trener, gospod Franjo Kožar. Vsi skupaj smo prispeli na Kongresni trg. kjer so se že gnetli plesalci lju- bljanske Kazine — naši sopotni- ki. Naposled smo le razvrstili vso prtljago, ki je je bilo toliko, kot da bi odpotovali za cel mesec. Naslednje pol ure je minilo v gla- snih razpravah, saj je ta pozabil zobno ščetko, on se ni mogel spomniti, kje ima čevlje, itd. Ven- darle smo rešili vse težave, mame so odrecitirale cel spisek navodil, in odpeljali smo se. V začetku je bilo precej zani- mivo, saj nam je čas mineval v pogovorih. Punce smo opravile z modo. glasbo, filmi, maneken- kami, fantje pa z motoiji, avto- mobili, športom... Ko smo izčr- pali teme. so prižgali televizijo in večino je zajela filmska strast. .laz pa sem se kot pona- vadi odločila za svoje veliko ve- selje — branje knjig. Tako smo v prvih šestih urah prešli vso zasneženo Avstrijo in prodrli do Nemčije. Polagoma je nastajala tema in postali smo utrujeni. Nekateri so se zavili v spalne vreče in si postlali na tleh. ostali pa smo se zvili na svojih sedežih. Vendar je treba priznati, daje to kraj neudobne- ga spanja, povrh tega. pa te še vsake tri ure. ko se avtobus ustavi, zbudijo. Noč je bila. re- snici na ljubo res grozna. Nas pa lo kljub temu ni tako inotilo. da ne bi mogli zjutraj živahno nadaljevati z norčijaini. Ko smo se pošteno predrainili. smo okrog sebe zagledali morje. Zdaj smo vedeli, da se bližamo cilju. In res smo se oh 8. uri vkrcali na trajekt. Naslednjo uro smo se pozibavali čez vodo in slednjič uzrli obalo. Sledili sta še dve uri vožnje, malo pred poldnevom pa smo prispeli v Marinsko prestolnico. Trajalo je kar precej časa. preden so nas raz.mestili v sobe, da smo lahko odložili prtljago. Petkovo popoldne pa smo pora- bil, da smo se malo razgledali po mestu. Vendar smo vsi takoj zavili v trgovine, tako da nam kljub vsemu ni uspelo videti kaj dosti mesta. Proti večeru smo se vsi zadovoljni vrnili in poročali o uspešnosti v zapravljanju. Precej zgodaj smo zaspali. Zjutraj so nas že ob 6. uri "zmetali" s postelj. Treba .se je bilo nališpati in napraviti pri- česke. Po zajtrku smo se odpra- vili v dvorano, kjer se Je ob 9. uri pričelo tekmovanje. Pozani- mali smo se za urnik in ugotovi- li, da smo starejši mladinci na vrsti šele popoldne. Tako smo punce pridobile dodaten čas za olepšave in popravke. Naša ura je bila vse bliže, želodci pa bolj in bolj skrčeni. Kakor hitro pa smo v vsem blišču plesnih oblik, bleščic in trakcev stopili na plesišče, smo pozabili na vse. Obstajal Je samo še ples. Odplesali smo in odhiteli po do- datna navodila. Med posamez- nimi plesi smo namreč imeli čas, saj je bilo 120 parov raz- deljenih v 8 skupin. Vendarle smo si oddahnili, ko smo odple- sali zadnji korak. Do naslednje- ga kola smo imeli sedaj časa dobro uro, v kateri smo trepeta- jočih src čakali, kdo se bo uvrstil naprej, saj smo vedeli, da Jih mora pol odpasti. Nama z Davorinom se Je uspelo uvrstiti v tisto polovico, zato smo se vnovič pomerili v latinsko-ame- riških plesih. To Je bilo za naju tudi zadnjič tistega dne, saj sva nato izpadla. Vendar smo potem skupaj s trenerjem spremljali nadaljnje tekmovanje in prou- čevali najboljše pare. S tem smo si nabrali znanje, ki ga lahko uporabimo tudi sami. Pozno ponoči smo se vrnli v hotel in se utrujeni zavalili v postelje do šestih zjutraj, ko se je ves direndaj začel znova. Te- ga dne, torej v nedeljo, je bilo tekmovanje v standardnih ple- sih. Prvi so bili na vrsti pionirji, med katerimi sta nastopila tudi plujčana Nina Jurešič in Jernej Slejko. Ob koncu dopoldneva Jima je uspel vzpon na stop- ničke, saj sta osvojila odlično drugo mesto, med 60 pionirski- mi pari. Nas, starejše mladince, pa Je preizkušnja še čakala. Tokrat nas je bilo na startu 96. Se pra- vi, da bo še težje priti v nasled- nje kolo. Izbrali so 48 parov, med katerimi sva bila tucli Da- vorin in jaz. Dalje pa nama tudi tega dne ni uspelo priti. Po končanem tekmovanju smo se povzpeli na avtobus in krenili domov. Okrog polnoči smo za- peljali s trajekta v Nemčiji na kopno. Noč ob vrnitvi več ni bi- la tako naporna, saj smo se pri- vadili spanju v avtobusu. Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili že sredi Nemčije. Snežilo je kot za stavo, mi pasmo vztrajno na- daljevali pot. Čas Je mineval v gorečih razpravah o rezultatih, plesa in obljubah, da se bomo poboljšali in se naslednje leto vsi uvrstili v finale. Ker ima vse svoj konec, smo ga dočakali tudi mi. V Ljubljani nas je že pričakala kopica staršev. Objetnanja in poljub- ljanja ni bilo konec. Pot od Iju- bljane do Ptuja, ki se nam vsa- kič zdi tako dolga, je minila kot bi mignil, saj smo bili vožnje že privajeni. Ko smo zagledali čarobno osvetljeni ptujski grad. pa smo ponovno spoznali resni- co že tisočkrat izrečenega pre- govora: POVSOD JH LHPO. A DOMA J H NAJLHP.ŠH. Plesalka PŠ -FRHDV" Petra Zaranšek Premalo cenjena požrtvovalnost Člani gasilskega društva Ptuj, enega najstarejših gasilskih društev > Sloveniji, so na svojem 123. letnem ()l)čnem zboru, ki: je potekal v .soboto, 6. marca 1993, upravičeno pogrešali pred-| stavnike ptujske občinske skupščine in izvršnega sveta pa tudi: ptujskih krajevnih skupnosti, na območju katerih opravljajo; požarno varnostno dejavnost, saj se je zbora udeležil le pred-] stavnik KS Boris Ziherl. Ogorčeni so namreč menili, da so va-i hijeni "domačini" s svojo odsotnostjo pač dokazali svoj odnos; do humane gasilske organizacije in do požrtvo\alnih gasilcev kil tačas, eni redkih v naši družbi, delajo dobesedno zastoju; in sej nikoli ne obotavljajo kdaj in komu bodo gasili. Ptujski gasilci, med katerimi sta tudi starosta Marjan Berlič in Li- pe Izlakar, so na svojem 123. občnem zboru upravičeno pogrešali predstavnike družbenega in javnega življenja z območja, na ka- terem skrbijo za požarno varnost, (foto: M. Ozmec) Pa ptujske gasilce vendarle cenijo. To so s svojo prisotno- stjo in pozdravnimi izjavami dokazali uniformirani predstav- niki številni gasilskih društev iz domovine in sosednje Hrvaške, ki so drug za drugim ugotavlja- li, da so člani gasilskega dru- štva Ptuj pri svojem delu in ak- tivnostih precej uspešni. Kot je povedal predsednik društva Edvard Kozel so v lan- skem letu opravili 69 nujnih iz- vozov, od tega 46 zaradi po- žarov. 23 pa zaradi reševanja iz prometnih nesreč, dviga uto- pljencev in podobno. Pri tem so s precej dotrajanimi gasilskimi vozili prevozili 2.092 km. V ptujskem požarnem rajonu so gasili le 17 požarov, v širšem ptujskem okolju 28. v enem pri- meru pa so gasili tudi na ob- močju ormoške občine. Med požari sta bila najhujša prav v mestu Ptuj. Tako J c sredi marca lani požar v Prešernovi ulici opozoril na izredno požarno obremenjenost starega mestnega jedra ter na številne pomanklji- vosti. Drugi največji požar pa je koncem avgusta divjal v prosto- rih Surovine. V vseh lanskih požarnih akci- jah so ptujski gasilci opravili 1.113 prostovoljnih delovnih ur, če pa k temu dodamo še čas prebit na gasilskih vajah in izo- braževanjih, potem so lani opra- vili blizu 3.600 prostovoljnih ur. Za uspešno sodelovanje so posebej hvaležni Policijski po- staji Ptuj in štabu Civilne zaščite. Zal pa ob tem ugotavljajo, da Je za gasilstvo vse premalo zani- manja med mladimi Ptujčani. saj imajo le eno mladinsko deseti- no. Opozorili so tudi na nevar- nosti, ki pretijo našemu okolju ob prevozu strupenih in okolju nevarnih snovi. Spet so potožili, da nujno potrebujejo hidravlično gasilsko lestev za morebitno gašenje požarov in reševanje iz višjih nadstropij, kijih Je v Ptu- ju precej. In vprašanje Je. kako bi se sicer končal morebitni požar v kakšni višjenadstropni zgradbi, ko bi lahko vsi skupaj le nemočni opazovali divjanje ognjenih zubljev in paniko v ognju zajetih stanovalcev. V poznejši razpravi se Je med drugim predstavnik zveze^asil- skih društev občine Ptuj Štefan Vidovič zavzel za to. da bi v procesu preobrazbe naše druž- be, v novih zakonih s področja gasilstva in požarnega varstva, gasilska društva tudi v bodoče ostala pravne osebe. Glede na skeptična razmišljanja o bodoči financiranosti gasilskih organi- zacij pa je menil, da bo v bo- doče vsa odgovornost za lokal- no gasilstvo na ramenih lokalne samouprave. Med viri finančnih sredstev je predviden tudi požarni davek, ki bo višji za ti- ste, ki bodo bolj požarno ogrožali svoje okolje. Sicer pa je menil, da v bodoče takšno ignoriranje občinskih struktur ne bo možno, saj bo oblast po zakonu dolžna zagotoviti požar- no varstvo, gasilci ga bodo le , izvajali v obsegu, ki jim bo za- gotovljen. V letošnjem letu bodo ptuj- ski gasilci svoje aktivnosti usmerili predvsem v varnejše in kontrolirane prevoze okolju ne- varnih snovni na našem ob- močju, v vzdrževanje svoje ga- silske tehnike in opi^eme, ki je že precej dotrajana, ter v izo- braževanje članov, pri čemer bodo dali večji poudarek tudi pridobivanju novih, predvsem mlajših članov. Ob koncu zbora so zaradi bolezni razrešili dose- danjega poveljnika GD Pluj, si- cer izredno zavzetnega Milana Mahoriča ter na njegovo mesto izvolili Ivana Grahla — mlajšega. Zaslužnim gasilcem pa so izročili gasilska oclliko- vanja in priznanja. M. Ozmec Predsednik GD Ptuj Edvard Kozel pričakuje tudi večje zanimanje mladih Ptujčanov za to humano dejavnost, s čemer na podeželju nimajo težav, (foto: M. Ozmec) ' Odgovor dr. Janezu Drnovšku! Nemalo sem bil presenečen nad izjavami, ki jih je podat dr Janez Drnovšek v časopisu Večer (6.3.1993. Še posebej nie moli iz- java, ki govori, da v primeru ne- zamrziiitve plač lahko iz.guhi de- lo 30.(XX) delavcev in da hodo zalo krivi sindikati. Pri .svoji izja- vi se sklicuje na različne sin)k()V- njake, istočasno pa govori, da ima vlada premalo stmkovnjakov in, da jih tie more dobiti itd. Ker je takšnih khit na- mda. Vsaki oblasti mora hiti cilj. da gre iuin)dii kot celoti do- bro. V vašem mandatu se s sindikati niste pre\'ečkrat sre- čali in jih povabili kot more- bitne partneije pri reše\'anju ekonomske in nacionalne kri- ze, kljub temu, da smo vam ponujali ivko, ne zato ker hi nam hiU simpatični, temveč, ker le na ta način spravimo državo iz kaosa. Naša srečan- ja so ostala samo na nekaj praznih besedah in vzbujanju lažnih upov. Dalj časa ste na oblasti, manj zaupanja imam v vas. Ko se je sprejemal za- k(m o lastninjenju, smo s svo- jimi predlogi želeli sodelovati tudi mi. Takrat sitidikati zara- di neke čudne južnoametiške kapitalistične idelogije nismo bili zaželeni. Tudi mnogi stn)- kovnjaki so vam potmjali po- moč pa niste poslušali. Zelo čudno je, da se sedaj, ko je vlak ž.e odpeljal, sklicujete na strokovnjake izyen vladnih kn\(^ov, sindikate pa obtožuje- te, kot glavtie krivce za gospo- darski polom. Ali se Še .spom- nite okrogle mize na Ptuju, kjer sem vam javno in odkrito ponudil pomoč. Vaš odgovor je bil precej nesramen, da nas ne potrebujete in da se posta- vljamo v vlogo editiega pose- dovalca resnice. Vaš zakon o lastninjenju ho samo uzakonil ves .spočeti gospodarski in po- litični kriminal, ki je dejanski vzrok za nastalo situacijo. Ta- ko ho slovenska nacionabia lastnina prešla v roke marsi- kateremu špekulantu z diplo- mo in politično zaščito ali pa tujcem. Preprosto zffto, ker je vaš zakon govoril, da po 5.2.1993 ne ho možno več vložiti postopkov za re\'izijo. Zmieva je bila podaljšana za dva meseca. In kaj se ho do- godilo. Revizije, v kolikor se bodo izvršile, t\e hodo učinko- vite, ker takšna dejanja zakon ne predpisuje za kazjiiva. Mo- rebitne krivice pa za svoja de- janja čakajo minimalne kaz/ii, glavne kazni hodo plačala podjetja kot pravne osebe, ki pa so v družheni lasti. Poiu>v- lu) bo oblast zaščitila krimi- luil, narod ho pa ta početja plačal. Glede "Zakona o zam- rzfiitvi plač", pa želim dodati, da je nosil zaupno in .samo zanj NSS uradtjo izvedeli, ne da hi ga videli, dan pred .sa- mim sprejemom v državnem zboru. Tako so vaše izjave in izjave g. Kraču,n-a samo izyi- janje in metanja peska v oči javnosti. Ali se to počne v de- mokraciji. Dragi gospodje, ži- vimo v .svobodni Sloveniji in mnogi smo v življenju preveč dali zanjo, da bomo pustili, da boste počeli takšne stvari. Na- vada je železna srejca. Še da- nes mi zveni v ušesih vaša iz- java kako boste postopali s sindikati? Ne vem kako bi vam uspelo mesečno živeti s 15.000 do 20.000 SIT (mnogi imajo tudi manj). Ali ste že kdaj, razmišljali o tem? Kako hi vi reagirali, če hi bil v teh pozicijah in hi vas nič krive reveže (tudi po vaši krivdi) oblast ohtož(^'ala gospodar- skega poloma? Ali se sploh zavedate svojih izjav? Eito- stavno mi ni jasno kaj se je dogodilo z vami? Lep pozdrav.' Predsednik predsedstva NSS: Ratko Plohi Tone Partljič | in Sabina I Hvastija | v Klubu LDS Minuli četrtek so v KLU- BU LDS gostili slovenske- ga pisatelja Toneta Par- tljiča, z nJim seje pogovar- jala Nevenka Dobljekar. Tokrat Je ves večer pote- kal nekoliko drugače, saj nam Je naš stari znanec od- kril svojo drugo stran življenja. Govoril nam Je o svojem pogledu na ženske, erotiko, o napotkih za na- daljne življenje, ob dobri hrani itd... I.ahko rečemo, da Je bil tako neposreden, kot zna biti le Tone Partljičev. Vedno je znal poskrbeti, da Je znal prav živeti in polno zaužiti kar nam daje življenje, nikoli si ni posla- vljal nekih določenih mej. ki bi ga pri tem ovirale. Splošno priznane mate- ' rialne dobrine, ki Jih imajo v lasti vsi naši sosedje mu niso pomenile alfa in ome- ga življenja, temveč na- sprotno, še vedno rad hodi lovil ribe. kolikor mu še čas dopušča. Za ženske Je poudaril, da Jim je treba priznati njihovo pravo ceno. vedno so se mu pa zdele nekaj nežnega in posebnega. Drugače pa mu tudi ku- hinje ne predstavlja nekega problema in dobro zna pri- pravljati morsko hrano. Hden izmed napotkov za življenje je. da se moramo vedno truditi, da imamo čim širše poglede na doga- janja okoli sebe. ne se zapi- rali v ozek krog in gojiti zagrenjenosli. Tudi iz erotike nam Je zau- pal nekaj svojih inisli. ki pa Jih ne bomo izdali, sami Jih boste spoznali, ko bo Tone Partljič naslednjič gostoval v Klubu LDS na Vičavi. Toliko o Tonetu Partljiču. V torek. 16. marca prihaja v goste mlada mariborska prsnica Sabina Hvastija. ki bo l*tujčanom predstavila svoj prvenec IVdli; IMI- Ml- SPOMINJA NA RlimiK. .Sabina je polna ljubezni in neke prikrite erotike in takšne so tiuii njene pesmi. V Marilx)ru postaja že sko- raj znamenita osebnost glede na rekordno število predstavi- tev svoje prve knjige TVOJI' IMI- MI-; SPOMINJA NA RIHNIK. Olvta se vam prijeten večer |X)ln topline in optimizma. Torej, vidimo se v torek. 16. marca 1993 ob 19. uri v Klubu LDS na Vičavi 1 1. B.S 18 OGLASI IN OBjAVi IL MAREC I99i TEDNIK tednik; II. MAREC 19« OGLASI IN OBJAVE ~~ 19 Zlata poroka v Ormožu Minulo soboto sta sc knjigo zlatoporočoncev občine Ormož vpisala tudi Friderik in Marija Horvat iz Cvetkovc 7. Zakon- sko zvezo sa sklenila 1. marca 1943. leta v Podgorcih. Zlata nevesta Marija, ki se je pred po- roko pisala Rižnar. se je rodila 10. januarja 1924 v Cvetkovcih. zlati ženin Friderik, ki ga doma Zlatoporočenca Marija in Friderik Horvat v poročni dvorani or- moškega gradu. kličejo za Frica. pa 14. julija 1916. prav tako v Cvetkovcih. Takoj po poroki je moral Fri- derik v vojsko, drugače pa sta oba ves čas delala doma na 8 ha veliki kmetiji. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, sin Ja- nez, ter hčerke Metka. Tilika in Marija. Danes oba zlatoporo- čenca razveseljuje še 11 vnu- kov. Zdravje jima še služi, seve- da je veliko bolj pri močeh žena Marija, mož Fric sicer tu in tam boleha, vendar z dobro voljo premaguje tudi to tegobo. Oba še veliko pomagata pri ^i^lu. med drugim tudi hranita in oskrbujeta živino. Ob zlati poroki, ko so se zbra- li samo najožji sorodniki, so ji- ma otroci in vnuki pripravili ve- liko slavje ter se jima tako od- dolžili za vso skrb in ljubezen. Vida Topolovec Foto: Langerholc KoHnska predstavila svoje izdelke Minuli četrtek je Kolinska iz Ljubljane v ormoškem hotelu v organizaciji trgovskega podjetja MIP iz Ptuja, pripravila sreča- nje s poslovnimi partnerji iz ob- močja severovzhodne Slovenije. Osnovni namen je bila predsta- vitev proizvodnje, ki je kupcem sicer poznana, vendar jo v Ko- li nski želijo preko trgovcev in maloprodaje približati sloven- skemu potrošniku. Jože Košorok. direktor proda- je TM v Kolinski. je ob tej pri- ložnosti povedal, da je Kolinska iz Ljubljane s svojimi prehram- benimi izdelki prisotna že od 1908. leta. ko so pri njih začeli s proizvodnjo kavnega nadome- stka — Proje. seje iz majhnega proizvodnega obrata sčasoma razvila v zelo pomembno in no- silno predelovalno in prehram- beno industrijo pri nas v Slove- niji. Že 25 let pa je na trgu pri- sotna tudi proizvodnja Tomy - Knorr. "Pri nas zagovarjamo stališče, da je to kar delamo, resnično kvalitetno. V današnjem svetu, kjer je v podobni proizvodnji veliko kemije, lahko mirno tr- dim, da te v naših proizvodih skoraj ni. Gospodinje ali pa po- trošniki naj nimajo predsodkov, da je to umetna hrana. Karkoli že delamo pri nas, sicer ni nuj- no, daje v gospodinjstvih, je pa vedno dobrodošlo, ker se pre- hrambene navade ljudi spremi- njajo. V zadnjih nekaj letih si- cer nimamo novih proizvodov, razen, da smo že starim in uvel- javljenim dali novo obleko. Je pa zadnje čase nekaj proizvo- dov, ki jih potrošniki vedno bolj čislajo." je povedal direktor prodaje. Da se tokrat srečajo s trgovci, potniki ter drugimi prav na tem koncu severovzhodne Slovenije, ni naključno. Povedal je. da ob kontaktih, ki jih imajo z odgo- vornimi ljudmi, želijo imeti do- bre stike tudi s tistimi, ki nepo- sredno delajo s potrošniki. Tekst in loto: Vida Topolove Direktor prodaje v Kolinski Jože Košorok. Občinska komisija za revizijo Na 99. seji ptujske ol)einske vlade so med pomemiinej.šimi! točkami dnevnejja reda razpravljali o sklepu o ustanovitvi ko-' misije za pripravo predloga zahtevkov za postopke revizije la-1 stninskega preoblikovanja podjetij v občini Ptuj. j Osnova za ustanovitev komi- sije je 49. člen zakona o lastnin- skem preoblikovanju podjetij, po katerem je lahko občina pre- dlagateljica revizije tako imeno- vanih divjih privatizacij. Njen mandat bo trajal do 5. aprila, ko poteče rok za predlaganje po- bud oziroma zahtevkov glede revizije dosedanjih privatizacij- skih procesov povsod tam. kjer obstaja sum. da je prišlo do oš- kodovanja družbenega premo- ženja. Sklep o ustanovitvi ko- misije mora sprejeti občinska skupščina. Sestavljali jo bodo delegati posameznih zborov, po potrebi pa tudi strokovnjaki ozi- roma izvedenci za posamezna vprašanja. Do sedaj je bilo pri podružnici SDK Ptuj vloženih deset pobud za revizijo — se- dem iz ptujske občine in tri iz ormoške. V glavnem so jih pre- dlagale sindikalne organizacije iz podjetij. Za 99. sejo je bila predvidena tudi razprava o trenutnih razme- rah v ptujskem gospodarstvu, vendar so se odločili, da bodo o teh vprašanjih poglobljeno raz- pravljali, ko bodo imeli tudi fi- nančne podatke o poslovanju ptujskega gospodarstva v prejš- njem letu. Kljub temu pa so za prvo marčevsko zasedanje skup- ščinskih zborov pripravili krajše poročilo s podatki o tem. kako sta vlada in sekretariat za go- spodarstvo v lanskem letu po- magala gospodarstvu pri prema- govanju težav in kakšne bodo letošnje aktivnosti. Ptujski izvršni svet je na četrt- kovi seji sprejel tudi soglasje k 11.1 -odstotnemu povprečnemu povišanju cen dimnikarskih stori- tev. Nove cene so pričele veljati 4. marca. S sprejemom dopolnila št.l k pogodbi o ustanovitvi pod- jetja Cisto mesto v mešani lastni- ni se je kapitalski delež tujca znižal za 200 tisoč ATS. Razpra- vljali so tudi o aktivnostih za ustanovitev humanističnega cen- tra in o nekaterih drugih vprašan- jih iz svoje pristojnosti. Za skup- ščinsko zasedanje pa so pripravili tudi stališča in predloge za reše- vanje problematike ogrevanja sta- novanj v Ptuju in Kidričevem. MG Lep uspeli mladiii ptujskih judoistov na Dunaju Na Dunaju je bil velik mednarodni turnir v judu za kadete in pionirje. Sodelovalo je 37 ekip iz šestih držav, Avstrije, Sloveni- je, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovaške. Tega turnirja so se udeležili tudi mladi Judoisti Drave iz Ptuja. Med posamezniki so dosegli nekaj najvidnejših in nekaj solidnih mest. Tudi kot ekipa so dosegli odlično peto mesto med tako močno in številčno konkurenco. Ta uspeh dokazuje da so mladi ju- doisti Drave v odlični formi pred državnim prvenstvom, ki bodo za mlajše pionirje 13. marca, za sta- rejše pionirje 14. marca v Kopru. Teden dni kasneje pa za kadete v Celju. I-kipa Drave ima na teh prvenstvih velike možnosit in cil- je. .Še posebej če povemo da je uvrstitev na Državnem prvenstvu zelo pomembna za izbor tekmo- valcev v Državno reprezentanco, ki nas bo zastopala na poletnih olimpijskih igrah mladih na Nizo- zemskem. Posebej moremo povdariti. da ima ekipa Drave vsaj dva kandida- ta za olimpijado, to bo velik uspeh za judo pri nas na Ptuju. Prav tako ta uspeh dokazuje, da se z mlajšimi vrstami dela odlično in z takim delom tudi naprej rezultati- ne bodo izostali, prav tako so ti mladi judoisti prihodnost za član- sko ekipo. Trenutno bi morali v klubu zagotoviti boljše pogje za trening se pravi dobiti prostor, ki bo zagotovil kvaliteten trening in ostalo delo v klubu. D. V. Poroke - Ptuj: Konrad Munda in Lidija Čeh, Pacinje 17; Janko RanlL Muretinci 56/d in Simona Mesaric. Rimska ploščad 8. Ptuj. Umrli so: Terezija Vrabič. Jelo- vice 40, *1901 -+24. februarja 1993; Jožef Čeh. Sakušak 60. *1919 - +26. februarja 1993; Iva- na Pukšič. Pacinje 38/a. *1933 - -1-26. februarja 1993; Ignac Simo- nič. Krčevina pri Ptuju 67. *1911 - -^27. februarja 1993; Franc Čeh. Gomda 16, *l'932 - +26. februarja 1993; Antonija Goričan. Muretin- ci 45. *19d8 - -^26. februarja 1993; Martin .Šegula. Mezgovei ob Pesnici 60. M912 - +2. marca 1993; Icnac Bombek. Spuhlja 112. *1925 -+?,. marca 1993; Avguštin Butolen. Kočice 46. *1935 - +1. marca 1993; Elizabeta Hameršak. Zabovci 83. *1913 - +3. marca 1993; Alojz Letonja. Videm pri Ptuju 6. *i905 - +3. marca 1993; Marija Havlas. Cvetlična 7. Or- mož." *1904 - +2. marca 1993; Ja- nez Prelovj. Volkmerjeva c. 10. Ptuj, *1964 - +3. marca 1993; Frane Majcenovič, Gorenjski vrh 23. * 1931 - -1-3. marca 1993; Alojz Kokol. Pohorje 31. *1914 - +3. marca 1993; l"ranc Potočnik. Ja- blovec 1. *1920 - -f-4. marca 1993; Julijana Veldin. Obrez 108. *1898 - -1-6. marca 1993. Rodile so — čestitamo: Servet Brojaj. Dornavska c. 8/c, Ptuj - Leonido; Marta Peršuh. Stanečka vas 4. MajŠperk - dečka; Alojzija Rakuša. Moškanjci 25/a. Gorišni- ca - Igorja; Dragica Ranfl, Lasi- govci 17/a. PolenSak - Sandro; Marija Weissbacher. Kajuhova 9. Kidričevo - deklico; Angela Belšak. Turški vrh 50, Zavrč -"de- klico; Sabina Lešnik, Jadranska 18, Ptuj - deklico; Simona Pinta- rič. Pristava 37. Cirkulane - Darja- na; Stanislava MeSko. Mihovci 10/a. Vel. Nedelja - Žiga; Antoni- ja Korent. Črmlja 12. Trnovska vas - dečka; Berta Kerš. Godenin- ci 34. Središče - dečka; Jožica Emeršič. Tržeč 49. Videm - dekli- co; Majda Kostanjevec. Spuhlja 6/a, Ptuj - dečka; Silva Kogej. MajŠperk 35. Majšperk - dečka; Jožica Ganza. Hranjigovci 13. To- maž - deklico; Jadranka Kreslin. Župančičeva 11. Slov. Bistrica - Evo; Marjana Kuharic. Lešnica 33. Ormož - Saro; .Sonja Papcitnik. Črešnjevec 26. Slov. Bistrica - A njo; Katica Kramar. Trakoščan. Cvetlln 54 - Denisa; Jožica Težak. Ul. 5. Prekom. 21. Ptuj - Reneja; Milena Korošec. Stari log 18. Slov. Bistrica - deklico; Majda Mlakar. Lovrenc 113 - deklico; Slavica Munda, Vodranci 34, Kog - Gregorja; Irena Strelec, Nova vas 77/b. Markobvci - Sandro; Marija Markovič, Trnovska vas 35 - deklico; Laura Krajnc. Ke- renčičev trg 12. Ormož - dečka; Zlatka Murko. Ormoška 9. Ptuj - dečka; Lidija .Sobočan. Zg. Bistri- ca 105. Slov. Bistrica - Tomaža. POROKE V ORMOŽU 23. januarja 1993: Adi Repec. Lačaves 12. Kog in Helena Rihta- rič, Obrez 45, .Središče ob Dravi 6. februar 1993: Stanislav Maj- cen. Cvetkovei 14a, Podgorci in Slavica Novak, Cvetkovei 14a, Podgorci * Matjaž Kociper. Vi- narska ul. 11. Ormož in Ingrid Leuš. Prešernova 13. Ljutomer * Alojz Hebar. Spodnji Ključarovci 21,'Velika Nedelja in AJbina Ko- ciper, Koračice 40, Tomaž pri Or- možu * Drago Kokot. Mihalovci 58. Ivanjkovci in Aleksandra Plohi. Mihalovci 58, Ivanjkovci. 13. februarja 1993: Ivan Liu- jan. Kolarovec. Hrvatska in Mar- jeta Veldin. Hum pri Ormožu 24. Ormož. 20. februarja 1993: Marjan Kukovec, Lešnica 8, Ormož in Irena Meško, Mihalovci pri Veliki Nedelji 20 * Anton Žumbar, Mi- halovci pri Veliki Nedelji lOa in Metka .Štumbersjer . Mihalovci pri Veliki Nedelji lOa. 27. februarja 1993: Stanko Jur- kovič. Hum pri Ormožu in Jovita Trstenjak. Mihalovci, Ivanjkovci. v t Inšpekcija prepovedala nove cene ogrevanja Ptujske inšpekcijske službe so po prijavi občanov preverile no- vo ceno ogrevanja, ki ga izvaja Komunalno podjetje Ptuj. in ugotovile, da se je februarska cena ogrevanja povečala glede na januarsko dejansko za 74,40 odstotkov. To ni v skladu z re- publiškim odlokom, objavlje- nim v Uradnem listu republike Slovenije 53/92. Zato jc tržna inšpektorica Marija Ljubeč izdala Komunalnemu podjetju Ptuj odločbo, da mora eeno ogrevanja za mesec februar vrniti na veljavno ceno, to je 47,42 SIT na m^ stanovanjske površine. Ker spreminjanje cene ogre- vanja sedaj ni v pristojnosti iz- vršnega sveta, ki je ustanovitelj tega javnega podjetja, meni ptujski izvršni svet, da bi vlada Republike Slovenije morala prenesti pristojnosti določanja cen osnovnih komunalnih stori- tev ponovno na izvršne svete občin, saj bo reševanje komu- nalnih podjetij nenazadnje skrb njihovih ustanoviteljev. Ali bodo najnujnejše mate- rialne stroške ogrevanja pokri- vali uporabniki ogrevanja ali bo razlika med odobreno in potreb- no ceno ogrevanja nadomeščena iz drugih virov ali pa bodo znižali standard ogrevanja tako, da bo v sorazmerju z obstoječo ceno. bo presojala tudi Skup- ščina občine Ptuj. McZ Črna kronika Hudo ranjena peška V križišču magistralne ceste in Minoritskcga trga v Ptuju jc v torek, 2. marca, ob 10,20, na zaznamovanem prehodu za pešce voznik osebnega avto- mobila Srečko Brodnjak iz Zgornje Hajdine 60/a zadel v 89-letno Nežo Toplak iz Aš- kerčeve 14 v Ptuju, ki je preč- kala vozišče. Ženica je padla in se hudo ranila, prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Z avtom v stanovanjsko hišo Po lokalni cesti iz Šikol pro- ti Kidričevem je v torek, 2. marca, nekje po 22. uri, vozil osebni avto Sebastijan Erha- tič, Pongarce 34, KS Cirkov- ce. V blagem levem ovinku v Cirkovcah je zapeljal v desno in trčil v stanovanjsko hišo št. 40. Pri trčenju se je voznik Er- hatič hudo ranil, njegov sopot- nik Borut Rovar iz Šikol 6/a pa je bil lažje poškodovan. Avto po nasipu in pristanek na strehi V četrtek. 4. marca, ob 7.40. je vozil osebni avto od Devine pri Slovenski Bistrici proti Prager- skemu Stanislav Leskovar iz Oplotnice. Na spolzkem cestišču je avlo začelo zanašati, zdrsnil je po nasipu in se prevrnil na streho. V nezgodi se je hudo ranila so- potnica v avtomobilu Branka Lah iz Ul. Pohorskega odreda 5 v Slo- venski Bistrici. Z avtom v prikiopnik Po magistralni cesti od Or- moža proti Ptuju je v soboto zvečer vozil proklopnik italijan- ski državljan Michel Giovanni. Za naseljem Spuhlja ga je pre- hitel voznik osebnega avtomo- bila, ga ustavil in opozoril, da mu na zadnjem delu priklopnika ne gorijo luči. Oba sta potem šla pogledat, da vidita, kaj je narobe. Tedaj pa je v isti smeri pripeljal osebni avto. ki ga je vozil Jože Jerenec iz Brezovca 51/a. KS Cirkulane, in se zale- tel v priklopnik. V nezgodi sta se hudo ranila sopotnika Nada Jerenec in Sebastijan Brlek, oba iz Brezovca.