Gospodarska l:bornica ••• Slovenije ••• ••• LUDVIK ŠPAN 120 • - prutn,,,,, plala"" pri polti 1102 ljublja"" -or UVODNIK 2 Tu smo za vas in zaradi vas V krizj JII pomembno povezovanje ln mrežen;., zato Je glu 1.800 aktivnih tlanov Podjetniško IrgQvske zbornice (PTl) pri Gospodarski zbornici $to., .... ij. močnejši, kot ... pri družbah, ki so bolj an manj prltpu~č.ne same sebi. V tokratnem glasilu Veter vam predstavljamo, kdo smo in kaj vam ponujamo. Svoja mnenjI! ln razloge z.a članstvo vam odkrivajo tlani upJav"e- odbora PTZ in predsedniki sekcij in :r: fen Vse I.ijo, da vam povemo, d. mo tu zara vu in ZlI II S 'n z vabl- GZS·Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) povezuje podjetja storitvenih dejavnosti in proizvodnje ter trgovska podjetja. PTZ svoje poslanstvo utemeljuje z visoko stopnjo specifičnega delovanja na osnovi več kot tridesetletnih izkušenj z malimi in srednjimi podjetji. Med glavne strate~ke naloge PTZ smo si zadali, da z organizira- nim pritiskom pospe~ujemo ustvarjanje primernega okolja za dinamičen in zdrav razvoj malega gospodarstva, da se EU načelo . Najprej pomisli na male·, ki je zapi- sano v »Aktu za mala podjetja«, nepreklic- no umesti v oblikovanje politike in da in- teresno povežemo drobno gospodarstvo. Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) bo v letu 2013 najveJu je v veljavi že od leta 2007. Zadnje spremembe iz leta 2011 vnašajo spremembo glede statusa NPK (Nacionalne poklicne kvalifikacije). V tej zadnji verziji je izpušteno določilo, ki je bilo v skladu z Zakonom o NPK in je omogočalo refleksoterapevtom, da sa- mostojno opravljajo svoj poklic. Zakon o zdravilstvu spreminja za nazaj pogoje njihovega delovanja z zahtevo o prido- bivanju dodatnih znanj iz zdravstvenih vsebin, ker le tako lahko pridobijo licenco zdravilca, kar bi jim omogočilo delo, ki so ga do sedaj že opravljali. Trenutno smo vpeti v aktivnosti za kon- struktivni dialog z vladnimi inštitucijami (MZ, CPI, RIC) za pridobitev kompetentne interpretacije o tem iz ' prve roke" in v dosego sprejemljivih dogovorov glede odprtih vprašanj. Nadalje delujemo na osveščanju javnosti, da je poklic reflek- soterapelIta visoko kvalificirano delo, ki ima točno določene standarde in vsebuje znanja in metode, ki pomagajo človeku pri dobrem počutju, vplivajo na kvaliteto življenja in je tudi profilaktično usmerjen. Program dela sekcije zajema potrebe, ki izhajajo iz poklicnega uveljavljanja, upoštevanja zakonodaje, kodeksa etike in zavarovanja odgovornosti. Povezu- jemo se z ref1eksoterapelfti znotraj naše domovine in s tujino in organiziramo strokovna srečanja, upoštevajoč princip vseživljenjskega učenja. Tako smo v sep- tembru že tretjič organizirali Svetovni teden refleksoterapije na GZS/PTZ z naslo- vom 'Človek kot celota'. Izbor dogodkov s predavanji, delavnicami in okroglo mizo je bil pripravljen z namenom zadostiti potre- bam in željam refleksoterapevtov, ki se s tem preživljamo in tistim, ki to namero izražajo. Najpomembnejši dogodek za nas je vsakoletno strokovno srečanje, letos že 11. po vrsti. Z enakim naslovom 'Človek kot celota" bo srečanje potekalo v petek, 7.decembra 2012, v prostorih GZS. Imamo veliko načrtov za prihodnje, med drugim si prizadevamo, da bi ref1eksoterapijo priz- nale in s svojimi sredstvi pokrivale tudi zdravst>Jene zavarovalnice. PTZ pri GZS nam pri tem izdatno pomaga. Omeniti je treba sponzorstvo za nastop na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, ki si ga sicer tako TU SMO ZARADI VAS VETER / november 201 2 ...... mala podjetja skoraj ne moremo privoščiti, Obenem s pomočjo te hiše lahko nastopa· mo kot enakopraven sogovornik vladi in drugim ustanovam pri uveljavljanju svojih pravic iz prej povedanih namenov." bosopet@gmail.com »Z nižanjem cen si zapiramo razvoj« SLAVKO BRKiČ, lastnik družbe Zobni laboratorij d.o.o. In predsedni k Združenja zo- botehnikov ln Inženirjev zobne pro- t etlke Slovenije pri PTZ: "Po mojem mnenju je pomembno, da zobotehniki pripadamo zbornici, saj nas lahko zastopa in pomaga z nasveti ter s poslovnimi prostori. Kriza je zobotehnike v Sloveniji zelo prizadela. Ljudem manj- ka denarja, zdravstvena blagajna je finančno podhranjena, lahko pa so krive tudi konkurenčne zobozdravstvene sto- ritve v sosednjih državah, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer naši ljudje vse več naročajo zobne protetične storitve. Zaradi Mali trgovci v Čakovcu • o spremembah trgovanja ob vstopu v EU Združenje malih trgovcev Slovenije (ZMTS), ki deluje v okviru PTZ, je 12. no· vembra izvedlo terensko 13. sejo 10 v Cakovcu na Hrvaškem. Na povabilo Obrtne zbornice Cakovec so se sestali s hrvaskimi malimi trgovci in predstavili svoje izkušnje ob spremembah trgovanja, ki so nastale ob vstopu Slovenije v EU, Srebo l<,eat.\OO 1] l llO l\l · _v. 1O~ ol I,h,. mogo(~ "",elI OO 1>0'."". "'ndo! .... jl..>""",. OO n 11 1(1) Edln. tven doigorolnl vir • • kalerim lahko: · 'a2!O~~ po:xlo»"' .""1.,,." · """"II II~ molno\l. dl ,",om _!leIJ PI"'" '0"" \(0010, · "" ... 0." . ... ~up ,,,,11(,,,, "'I'f'11"I" LO valIJ .-;. ..... --~,--.-..... -- _ .. _-_ .... _,-,"" -----__ ..... au."_ Vabljeni v (en ter finančnih rditev. OHRANIMO LOKALNEGA TRGOVCA VETER / "~mb" 2012 -_ 31. avgust - 1. september - NOČI V STARI UUBUANI V sklopu 24. Mednarodnegll festIVala NočI v Stari ljubilani, ki ga organizira Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, so sodelovah tudI trgovcI Združenja trgovcev mesta ljubljane, ki deluje v okviru GZS· Podjetniško trgov- ske zbornice. Vrata trgovin naših (Janov $0 bila odprta v petek in soboto do poznih "olnih ur v Stari Ljubljani, nll Bavarskem dvoru, MiklošičeVI uliCI ln na Bregu. Navdušen nad odzivom trgovcev "Imeli smo veliko smolo z vremenom.5icer pa sem zelo navdušen nad odzivom trgov- cev, ker 50 se v veliki večini pridružili naši ak- ciji. Se posebej me veseli, da smo si pridobiti zelo veliko izkušenj. ki nam bodo koristile pri podobnih akcijah v prihodnje. Odlično smo sodelovali tudi z mestnimi službami pri prido- bivanju dovoljenj. Naslednji podoben večer načrtujemo že decembra letos. Naš cilj pa je, da postane stara Ljubljana razpoznavna tudi s svojo trgovinsko ponudbo, da bodo ljudje 1_,-,' ___ -, spoznali, da ima tudi stara Ljubljana lepe Janko Mlakar, predsednik Združenja trgovcev meSla l jubljane (ZTMl) trgovine z zanimivo in kakovostno ponudbo. Odločeni smo, da bomo vztrajali pri akciji oživljanja starih mestnih jeder, saj so to aktivnosti, ki lahko pokažejo rezultate šele na dolgi rok. Rezultati naših akcij bodo vidni ~ele čez tri ali štiri leta in tega se moramo trgovci prav tako zavedati in vzdržati pri začrtanih ciljih." 1. Limoni 2. Malvita 3. Palača čajev 4. eokoladnica (ukerček S. Malalan 6. Filipov dvorec 17 -or NASI NAGRAJENCI 18 Belimed - pomivaini sistemi d. o. o., med nagrajenci za inovacije mag. Samo Hribar Milil. predsednik GZS, S ... mo Petrič, 8ellmed d.o.o.ln mag. Andrej Kerin, predsednik komisije za Inovacije pri GZS Zbornici osrednjeslovenske regije Priznanje za najboljše inovacije na nacio- nalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih pod- jetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. V letošnjem letu je na natečaj za najboljše inovacije prišlo 230 inovacij- skih projektov podjetij, pri katerih je sodelovalo kar 736 inovatorjev. Med 45 inovacijami, ki so napredovale na nacio- nalni nivo, je bilo zaznati več inovacij s področja informatike in telekomunikacij ter inovacij, povezanih z zdravstvom in medicino. Veliko inovacij je bilo razvitih v sodelovanju med različnimi podjetji, univerzami in insti tucijami, kar je vidno tudi v večji kompleksnosti in kvaliteti ino- vacij. S podeljevanjem priznanj in diplom je pred šestnajstimi leti začela območna gospodarska zbornica Zasavje, kasneje so se ji pridružile tudi ostale območne in re- gionalne zbornice. Priznanja za najboljše inovacije so tako prerasla v vseslovensko promocijo inovacij, pri kateri danes sode- lujejo vse območne in regionalne zbornice GZS. V ~eh letih, kar GZS organizi ra podel- itev priznanj,je sodelovalo že več kot 4200 inovatorjev. Kot je poudaril inovator nagrajene ino- vacije in vodja področja Konstrukcija medicine v družbi Belimed d.o.o. Samo Petrič, gre pri nagrajeni novi generaciji več etažnih vstavkov za pomivanje medicin- skih inštrumentov za boljši rezultat pranja medicinskih inštrumentov, boljši izkoristek vode, krajši čas pranja in manjšo porabo energije. Zato nosi njegova nagrajena in patentirana inovacija tudi naziv EKO. Se posebej pa je pomembna boljša kakovost pranja, saj bistveno zmanjša pojavsepse in prenos bolezni prek proteinov. Kako razviti • ••• Inovacllo ln uspeti z njo? Na trgu vlada ~e hujša konkurenca in vse ostrejši pogoji poslovanja. Za uspeh ni več dovolj le kakovosten proizvod po ugodni ceni, V boju z vse močnejšo konkurenco in pri iskanju tržnih niš morajo podjetja veliko vlagati v razvoj inovativnih proizvodov in storitev. Toda kaj je potrebno, da je podjetje ino- vativno? ln kaj sploh je inovacija? Kako jo razviti in kakšna naj bo, da bo tržno uspešna? Kakšni so svetovni trendi raz- voja tehnologij? Kaj je intelektualna last- nina? Kako zaščititi intelektualno lastni- no in kako ravnati z njo! Kaj je blagovna znamka, kaj je licenca! Marsikatero podjetje ne zna upra- vljati z intelektualno lastnino, jo Wtiti in izkoriščati, ne znajde se v sistemu licenciranja, odkupovanja licenc in izkoriščanja prostega znanja. Na ta način pa izgublja svojo konkurenčno prednost, drugačnost, prepoznavnost ... Na Gospodarski zbornici Slovenije smo zato v sodelovanju s partnerji pripravili CD-rom Inovativna Slovenija, ki je v pomoč podjetjem pri razumevanju, ob- vladovanju in izkoriščanju intelektualne lastnine. Dodatne informacije in naročilo CD-roma: mag. Simona Rataj, GZS- inovativnost in tehnološki razvoj; simona.rataJ@gzs.si IZ DELA PTZ, SEKCIJ IN ZDRUlENJ VETER / "~mb" 2012 -_ 6. seja Upravnega odbora PTZ • Potrebne hitre reforme Gostja 6. seje ua PTZ 3. oktobra 2012 je bila generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje gospa Damjana Košir. Pred- stavila je aktualne razmere na trgu dela in reforme, ki so II teku. Med večjimi problemi je staranje prebivalstva in premalo produk- lil/nih delovnih mest ob velikem prilivu mlade delovne sile. Iz tega izhaja tudi drug pereč problem slovenskega trga dela, t.L "dualizem", to je segmentacija delovne sile in velike razlike med rednim in prekernim de- lom. Reforma trga dela naj bi reševala pred- vsem ta problem. Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič je prisotnim predstavil modele nove organiziranosti GZS, njihove slabosti in prednosti. Svetovalec predsednika GZS, dr. Andrej Friedl je predstavil situacijo glede spremembe Obrtnega zakona. Člani ua PTZ so ~e sprejeli informacijo o poslovanju in potrdili poslovni in finančni načrt za 2013. Akreditiran program Laboratorijska zobna protetika • Med prvimi diplomanti tudi Miran Forjanič Avtor: Franc ROJKO PO nekajletnih naporih Odbora za šolstvo in izobraževanje je bil 9. januarja 2009 akreditiran in vpisan v razvid visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Visokošolski strokovni študijski program Laboratorijska zobna protetika prve stopnje. Prva generacija 30 študentov se je vpisala v redni študij v študijskem letu 2009/2010. Letos septembra so diplomirali prvi diplomanti in si s tem pridobili strokovni naziv diplomirani laboratorijski zobni protetik Iprotetičarka. Med njimi je tudi gospod Miran Forjanič, član Izvršilnega odbora Združenja zobotehnikov in inženirjev zobne protetike Slovenije. Za njegov uspeh pri študiju in oprav- ljeno diplomo pod mentorstvom predavatelja, vodje ~tudijskega programa Franca Rojka mu iskreno čestitamo. Svetovni teden refleksoterapije • Dogodek za druženje in lobiranje Svetovni teden refleksoterapije organizira Sekcija refleksoterapevtov pri PTZ vsako leto zadnji teden septembra. Letos so se dogod- ki, predavanja, okrogla miza, predstavitve in delavnice odvijali od 24. do 29. septembra. Ideja ICR (In ternational Councyl of Reflexo- logy) je promocija metode širši javnosti in različnim sredinam z namenom osveščanja. Drustvo refleksoterapevtov Slovenije je član ICR in pripravlja predavanja in predstavitve metode širom Slovenije za različna društva in zainteresirane skupine. Na Sekciji smo idejo dopolnili v smislu dobrobiti za refleksotera- pevte, ki se pri svojem delu srečujejo z različno problematiko od licenc, zakonsko predpisanega zavarovanja odgovornosti, vzdrževanja lastne kondicije zdravja in dobrega počutja, do potreb po širjenju znanja in spoznavanja še drugih metod, ki se dopolnjujejo z de- lom refleksoterapije. Svetovni teden refleksoterapije je zasnovan tako, da vsak lahko najde kaj zase, dogodek pa je priložnost tudi za druženje, pogovor in reševanje nerešenih vprašanj. Mtorlca: Nada TOMAZIN DOKL 19 -or (LANI SE PREDSTAVUAJO 20 Ludvik Špan III> Avtorica : Vida Petrovčič Trideset let Je dolga doba tako II iivljenju posameznika kot podjetja. ludvik Špan, katerega avtomobilski center Špan d.o.o. je II zlI i!etku oktobra prilZnoval trl desetletja, meri učetek poslovanja od dne izdaje prveglI Till č unll, 1. okta brli dalJnega leta , 982. Kako podjetniškol NI namreč važno le ustanoviti podjetje ali začeti kot samostojni podjetnik, pomembno je dobiti posel ln zanj tudi zilslužiti. Takrat se posel šele začne. ln vse se zalne s prvim ra čunom. Ludvik Špan je začel kot samostojni podjetnik po tem, ko je nekaj let nabiral prve lzku!nje II mehanlčn! delavnici, !olanje pa nadaljeval na prometni 5011. Na svoji samostojni poslovni poti je doživel in preživel celotno slovensko tranzicijo, od časov pred osamosvojitvijo do danasnjih dni . ln skupaj z njegovim poslom je rIIsel tudi danes mogočni center, ki je definiral podobo dandnje Brezovice pri Ljubljani. Brez pretiravanje bi lahko bi rekli: Brezovica je Špan. ... G. Špan, kako ocenjujete glavne mejnike svojega podjetja, Brezovi- ce in vse Slovenije v zadnjih tride- setih letih? LUDVIK ŠPAN: "Zanimivo je, da le ne gre za zelo dolgo obdobje, res pa je, da je bito zelo pestro, saj se je v tem času zgodilo marsikaj. Tako smo že pred tridesetimi leli podjetniki predlagali pavšalno obdavčitev in la zamisel je spet zelo aktualna, sam jo zelo podpiram. Za začetnika je namreč zelo pomembno, da ve, koliko bo plačal davka in če se zelo potrudi, mu več ostane. Sam sem imel na začetku le tri zaposlene. V najem sem vzel kovačijo na Brezovici, naša delavnica je merila toliko, kot meri mOJa današnja pisarna. Veliko smo delali, tudi ob vikendih in se nam je obrestovalo. Tako smo že devet let kasneje, po osamo- svojitvi, zgradili in odprli prvi servisni pros- tor z veliko večjo kapaciteto. Ni bilo lahko, vedno smo doživljali kakšne administra- tivne prepreke, toda sem ves čas verjel v svojo poslovno zgodbo." ... Kje smo v Sloveniji naredili glavne napake, da smo se znašli v krizi z razmeroma malo dobrimi podjetji? LUDVIK ŠPAN: "Se danes opozarjam, da je pomembno zmanjšati administrativne prepreke za podjetnike in majhna ter srednja podjetja. Najvetjo škodo smo si naredili s privatizacijo in divjim lastninje- njem. Napaka, ki so jo storili direktorji večjih podjetij je, da denarja niso vlagali nazaj v rast in razvoj podjetij, pač pa so ga odlivali na zasebne račune . Ta denar nam zdaj v Sloveniji manjka. Naši severni sosed- je Avstrijci teh problemov nimajo in za to je lam kriza ludi veliko manjša. Tudi črne ekonomije je pri nas še bistveno preveč v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Vsi, ki davkov ne plačujejo, predstavljajo nelojalno konkurenco plačnikom." ... Ali so v Sloveniji davki, po vašem mnenju, previsoki? LUDVIK ŠPAN: "Obdavčitev dela bi bila prav gotovo lahko manjša. Zal pa niti ukrepi, ki jih sprejemamo letos, ne vodijo v ČLANI SE PREDSTAVUAJO VETER / "~mb" 2012 -_ razbremenitev dela in več delovnih mest. Na splošno bi lahko rekel, da sprejemanje reform pri nas teče prepočasi. Trg pa jih zahteva." --. Kaj Je vam omogočilo, da ste uspeli? LUDVIK ŠPAN: Najbolj pomemben je bil začetek, da smo pridobili stranke in nji- hovo zaupanje. Potreboval sem veliko do- slednosti pri rokih in cenah, kljub veliki in- flaciji, ki je takrat obstajala. Strankam smo morali jamčiti, da bomo svoje delo opravili v obljubljenem roku in po obljubljeni ceni. Torej kakovostno in dosledno. Po osamos- voj itvi je bilo pomembno, da smo prišli do posojil pri bankah. Smo pa vedno pazili na pravo razmerje med lastnim kapitalom in posojili. Kreditov mora biti pod polovico, v primerjavi z lastnim kapitalom. Imamo to srečo, da smo danes eno redkih likvidnih podjetij, ki ne potrebuje bank. lahko se pohvalim, da sodimo med petdeset na- jbolj zaupanja vrednih podjetij v Slovenij i. To je zelo pomembno tudi pri našem sodelovanju s tujimi partnerji. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da imamo zelo dobre odnose s sosedi. Trinajst so- sedov imam in trinajst dobrih znancev. --.. Ves čas ste tudi uspešno širili svojo dejavnost. All Je to pomemb- no za uspešen posel? LUDVIK SPAN: Zelo pomembno je, da stranke vidijo, da podjetnik napreduje in vedno nekaj dodaja svoji dejavnosti. Začeli smo kot mehanična delavnica, nadaljevali z vulkanizerstvom in gumarstvom, zaWto vozil, nastavi tvijo podvozja, avtooptiko, s hitrimi servisi, pralnicami, avtomobilsko kozmetiko in notranj im čiščenjem. Doda- jali smo tudi tehnične preglede ter prodajo in servisiranje. Danes smo pooblašteni za servisno dejavnost in karoserijska popravi- la za osebna in dostavna vozila Mercedes Senz ter vozila znamk Volkswagen, Skoda, Seat in Volkswagen gospodarska vozila v skupini Porsche. Naša današnja ponudba je plod vizije, ki ji sledimo že od samega začetka - lastnikom vozil ponuditi celo- vito paleto kakovostnih storitev na enem mestu. --.. Kako pomembno je, da Ima podjetnik svoje poslovne prostore ln ne naJetih? LUDVIK SPAN: Vsekakor je to pomembno, saj ne platujemo najemnine. Torej se nam vsa vlaganja v nakupe parcel in izgradnjo poslovnih prostorov obrestujejo. Danes imamo 10 t isot m2 pokritih poslovnih površin. Si lahko predstavljate, koliko bi plačevali, če bi znašala cena najema le štiri evre za kvadratni meter? S stroškom 40 tisot evrov na mesec samo za poslovne prostore ne bi mogli preživeti. Tržne na- jemnine so znatno vi~je in so previsoke. --.. Dosegate 22 milijonov evrov letnega bruto prometa, Letos boste to Uevllko še povečali ln sodite v srednje veliko podjetje. Koliko pa imate zaposlenih? LUDVIK SPAN: Pri trenuntnih kapacitetah je za nas zgornja meja 100 zaposlenih in te meje ne bomo prekoratili. Cena dela je v Sloveniji previsoka, zato spomladanske in jesenske konice ob menjavi pnevmatik rešujemo s podaljšanim delovnikom. --.. Vaša dejavnost se ves čas bolj ali manj uspešno spogleduje ln spo- pada z ekologijo. Kako to rešujete pri vas? LUDVIK ŠPAN: Z ekološkimi vprašanji se neprestano ukvarjamo. Pri avtomatski avto pralnici denimo recikliramo porablje- no vodo za pranje. Imamo čistilne naprave, oljne čistilce, eko koticke. Poskrbimo za odvoz izrabljenih gum ter odsluženih vozil in vse to ne v breme strank. Na področju ekologije sodelujemo z znanimi nemškimi blagovnimi znamkami in uporabljamo najboljše izdelke, ki jih ta hip pozna trg. Tu ni odstopanj. O vsem tem poročamo na ministrstvo za okolje in principalom v Nemčijo. Naše podjetje v nobenem smislu ni ekološko moteče za okolico. --.. Kje se vidite čez trideset let? LUDVIK ŠPAN: To je vprašanje za moje naslednike. Glede na to, da je naše pod- jetje družinsko, upam, da bomo tudi v naslednjih desetletjih napredovali tako, kot smo doslej ali celo bolje in hitreje.lma- mo dovolj prostora, znanja in zagnanosti, da bomo kos vsem zahtevam, spremem- bam, vsaki želji. 21 -or DAVČNI KOTiČEK 22 Vi sprašujete, mi odgovarjamo III> Pripravila: Božena Macarol, davčno svetovalka pri PTZ Božena MACAROL Ob prenehanju dejavnosti s.p.-ja prenos nepremitnine v gospodinjstvo ne bo po- menil odtujitve sredstev po 51/1 členu Zakona o dohodnini (ZDah-2l, sajje gospa nepremičnino pridobila že pred začetkom opravljanja dejavnosti. Kasneje jo je prenesla v svoje podjetje, kar je pomenilo poveeanje sredstev v aktivi bilance stanja, na drugi strani pa povečanje podjetni- kovega kapitala v pasivi bilance stanja. Ker je bila nepremičnina zgrajena ozi- roma pridobljena pred začetkom oprav- ljanja dejavnosti, v njenem primeru ne bo veljal 2. odstavek 146. člena ZOoh-2 (upo5tevanje knjigovodske vrednosti ob prodaji). zato se bo pri nadaljnji prodaji, ki se bo opravila po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri ugotavljanju kapitalskih dobitkov upoštevala namesto knjigo- vodske vrednosti nepremičnine na dan prenehanja opravljanja dejavnosti, njena primerljiva tržna cena, ki jo bo ugotovil cenilec gradbene stroke. Kot datum prido- bitve nepremičnine se bo ~tel dan prene- hanja opravljanja dejavnosti oziroma dan prenosa nepremičnine v gospodinjstvo (ne glede na to, da je bila nepremičnina pridobljena že I. 1988). Ce bo prodajna vrednost nepremičnine, ki jo bo gospa prodala kot fizična oseba, na dan prodaje enaka ocenjeni vrednosti nepremičnine na dan prenehanja opravlj - anja dejavnosti, ne bo nastala osnova za davek od dobička iz kapitala, saj ne bo razlike med vrednostjo kapitala ob prido- bitvi in prodajno vrednostjo ob njegovi odtujitvi. Zato svetujemo vsem, da ob prenehanju opravljanja dejavnost zaradi odhoda v pokoj opravite tudi cenitev tistih nepremičnin, ki ste jih vnesli v podjetje kot stvarni vložek. Ce jo boste kasneje odtujili, boste že imeli pripravljeno cenitev na dan prenehanja dejavnosti in s tem realnejšo vrednost nepremičnine ob pridobitvi, kar lahko občutno zmanjša davčno obveznost ob njeni kasnejši prodaji. Za nepremičnine, ki jih je braika nabavila v času opravljanja dejavnosti, vendar pred 1. 2005, se ob prenehanju opravljanja de- javnosti ne bodo ugotavljale obdavčljive razlike (razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo nepremičnine)' kar pomeni, da bo lahko tudi taHne nepremičnine prenes- la v gospodinjstvo brez davčnih posledic. Ce jih bo kasneje prodala, se bo ugotavljal dobiček iz kapitala kot razlika med knjigo- vodsko vrednostjo nepremičnine na dan prenehanja dejavnosti in njeno prodaj- no vrednostjo, ki bo izhajala iz prodajne pogodbe. Stopnja davka od dobička iz kapitala, ki jo plačujejo fizične osebe, je trenutno 20 % in se vsakih 5 let zmanjša za 5 odstotnih točk, po 20 letih pa ni več davka. Davčna obveznost je dokončna in ne predstavlja vira dohodnine, ki bi ga bilo potrebno vključiti tudi v sintetično letno dohodninsko obdavčitev. Ce bi braika nepremičnine nabavila kot s.p. po 1. 2005, se bi ob prenehanju opravljanja dejavnosti najprej ugotavljala razlika med njihovo knjigovodsko vrednostjo na dan prenehanja in med njeno primerljivo tržno vrednostjo na ta dan. Ta razlika bi povečala davčno osnovo v obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti v letu prenehanja (ma rec 2012) bi bila obdavčena progresivno, stopnja davka pa bi bila odvisna od viŠine osnove za davek izdejavnosti (od 16 d041 %). Ce boste kas- neje to nepremičnino prodali, se bo štelo, da je datum pridobitve te nepremične datum prenehanja opravljanja dejavnosti, kot nabavna vrednost pa se bo upoštevala primerljiva tržna cena na dan prenehanja dejavnosti, saj ste ob prenehanju dejav- nosti že plačali davek od razlike med knjigovodsko in primerljivo trino vred- nostjo nepremičn i ne. Zato se bodo kapi - talski dobički ugotavljali le kot razlika med nabavno vrednostjo nepremičnine v višini poštene trine vrednosti na dan prene- hanja dejavnosti in med njeno prodajno vrednostjo na dan prodaje. e-pošta: svetovanjeptz@gzs.si VSE, KAR STE LELELI VEDETI O... VE'" I "~b., 2012 Infopika GZS ima odgovore ... Pripravila Mateja Til ia , zunan,o svetovalka, Infocenler GZS • Sem trgovec z gospodinjskimi apara- ti ln me zanima kateri gospodinjski aparati morajo biti oznacem z energi- jski nalepkami? Energijska nalepka je ena od oblik ozna~evanja energijske u(inkovitosti gospodinjskih aparatov. Od junija 2002 dalje je tudi pri nas obvezno ozna~evanje dokXenih V!)! gospodinjskih aparatov na podlagi Pravilnika o energijskih nalepkah za dolocene vrste gospodinjskih aparatov (Ur. I.RS št. 104/01). Energijska nalepka razvr«a gospodinjske aparate IJ razrede glede na rabo energije. Kupcu omogoca primerjavo energetske učinkovitosti in obratovalnih lastnosti gospodinjskih aparatov ter spodbuja izbiro energetsko var~nejtih in okolju prijaznejših naprav. Z energijskimi nalepkami morajo biti opremljeni: · hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, • pralni stroji, suJilni stroji in njihove kombinacije, · pomivaini stroji, • pelke, • grelniki in hraniln iki tople vode • svetlobni viri. • klimatske naprave. S sprejetjem Di rektive 2010/30/ EU se je razširila obveznost prve Direktive 92/75/ EEe na izdelke, ki imajo neposredni vpliv in porabljajo energijo med njihovo dejansko uporabo in na izdelke, ki imajo posredni vpliv, ki med uporabo sicer ne porabljajo energije, ampak prispevajo k varčevanju energije med uporabo. Na osnovi direktive 20l0/ 30/ EU. ki je po. dala le splošni okvir zahtev oznalevanja so bili sprejeti še posebni delegirani akti, ki določajO: • vrste izdelkov, ki so podvržene oznalevanju, · merilne standarde in postopke, ki jih je treba uporabljati pri pridobivanju podatkov na nalepki. • podrobnosti tehni~ne dokumentacije. ki jo mora pripraviti in hraniti dobavitelj in • obliko in vsebino nalepke. Novi delegirani akti za določene izdelke, ki veljajo neposredno v državah ~Ianicah so: · DelegiranaUredba 105912010glede zahtev za energijsko oznalevanje gospodinjskih pomivalnih st rojev • Delegirana Uredba 1060/2010 glede zahtev za energijsko oznalevanja gospodinjskih hladilnih aparatov • Delegirana Uredba 1061 /2010 glede zahtev za energijsko oznalevanje gospodinjskih pralnih strojev • Delegirana Uredba 1062/2010 glede zahtev za energijsko označevanje televizijskih sprejemnikov Razvrstitev v razred A-G nakazuje pri- hranek energije z vidi ka koninega uporab· nika. Razvrstitvi se lahko dodajo ie razredi A+, A++, in A+++, ki oznalujejo energijsko naju~inkovitej~ izdelke, le je to potrebno zaradi tehnološkega napredka. Nalepke 50 opremljene tud i z barvno skalo od temno zelene, ki oznaluje energijsko najbolj učinkovit proizvod, do rdele za energijsko najmanj ulinkovit proizvod. Merila še niso bila obnovljena za nekatere izdelke, opredeljene IJ direktivah: • Direktiva 2002/40/'E5 v zvezi z ener- gijskim oznalevanjem gospodinjskih elektrilnih pelic DirektivIl 20021J1/'ES vzvezi z ener- gijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav Direktiva 1998/ 1111:.S v zvezi z energij- skim oznalevanjem gospodinjskih svetilk • Direktiva 1996/60/ES v zvezi z ener- gijskim oznalevanjem gospodinjskih pralno 5ušilnih strojev • Direktiva 199511311:S v zvezi z ener- gijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev V pripravi 50 med drugimi Merila za ener- gijsko oznalevanje grekev vode in sesal· nikov. Mateja TILIA V skladu Z direktivo 2010/ 30/ ES je pričakovati. da bodo v prihodnosti določena tudi merila za označevanje grad- benih proizvodov, kOl SO okna, izolacijski material in strešniki itd. z energijskimi na- lepkami. ~ Na podlagi sklenjenega posla bom enkrat mesKno dobavljal kupcu na Dansko kovinske Izdelke,kl Jih proiz- vajam. Zanima me all mora po!iljko spremljati kakino dokazilo o poreklu blaga? Pri poslovanju Ila notranjem trgu Evropske Unije se kot dokazilo o preferencialnem poreklu blaga uporablja izjava dobavi- telja. Izjava dobavitelja je predpisana v Uredbi Sveta, ~1. 1207nOOl in 16171 2006. Dobavitelj izstavi izjavo na trgovin- skem računu. na dobavnici ali na katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natanlno opisuje konkretno blago, da ga je mogoče prepoznatL Ce dobavitelj kupcu redno dobavlja blago, katerega status naj bi {glede na pravila o pteferencialnem poreklu} doloteno časovno obdobje oSlal nespremenjen. la- hko predloii dolgOfocno izjavo dobavite- lja. ki zajema kasnej~e pošiljke navedene- ga blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda za obdobje do 1 leta, !teto od 13 -or VSE, KAR STE tELElI VEDETI O 24 datuma izdaje izjave, lahko se izda tudi za nazaj. V takih primerih veljavnost iZjave ne sme pres~atj obdobja 1 leta od datuma, ko je začela veljati. Dobavitelj mora kupca nemudoma obvestiti, ko dolgoroena izja- va dobavitelja za dobavljeno blago ni več veljavna. Z izjavo dobavitelj zagotavlja kupcu vero- dostojno informacijo o sta tusu porekla materialov ali izdelkov v skladu s prefe- rencialnimi pravili Evropske skupnosti o poreklu blaga. Materiali ali izdelki, ki so zajeti z izjavo dobavitelja, so lahko kas- neje izvoženi iz Evropske skupnosti IJ ne- spremenjenem stanju ali pa so vključeni IJ novo pridobljeni izdelek. Izjava dobavitelja je običajno napisana v jeziku, IJ katerem je napisan račun , lahko je dvojezična ali veČjeZična. Dobavitelj, ki izdela izjavo dobavitelja, mora hraniti vsa jalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tvega- nja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil. ustrezne orga- niziranosti ter zagotaVljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti. Delodajalec mora za opravljanje stro- kovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določiti strokovnega delavca, ki je za izvajanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe strokovnega delavca z ozirom na obseg in vrsto dejavnosti ter število zaposlenih. Opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu lahko delodajalec poveri zunanjemu strokovnjaku ali strokovni službi, ki ima dokumentarna dokazila, ki dokazujejo dovoljenje za tako delo. točnost izjave, vsaj tri leta. "lo- Sem delodaJalK,ki še nima Izdelane Izjave o varnosti z oteno tveganja. Za- nima me katere so ključne sestavine IZ- jave z oceno tveganja ln kdo jo Izdela? Izjava o varnosti je dokument, ki ima svojo utemeljitev v zahtevi direktive EU in jo povzema Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( Ur.I.RS 51. 56/99 in 64101 v nad- aljevanju ZVZD). Izjava o varnosti z oceno tveganja je os- novni interni akt podjetnika s področja varnosti in zdravja pri delu. Bistveno je, da: , jo mora vsak delodajalec izdelati in spre- jeti, , z njo delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, , izjava o varnosti temelji na oceni tve- ganja za nastanek poškodb in zdrav- stvenih okvar v okolju, v katerem se izvaja delo, , je izj avo o varnosti potrebno dopol- njevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Strokovne podlage za izjavo o varnosti z oceno tveganja izdela delodajalec sam Strokovni delavec mora imeti za oprav- ljanje nalog varnosti pri delu po 19. členu "NZD opravljen strokovni izpit oz. prido- bljeno dovoljenje za delo za opravljanje naslednjih strokovnih nalog: - izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti, - opravljanje periodiinih preiskav kemij- skih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju, • opravljanjeperiodični h pregledov delovne opreme, - izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo. jl. Pričel bom s prevozom blllgll med državami člllnicami EU predvsem na re - latiJi SlovenijII - Poljska ln PolJsb - Ve- lika Britanija. ZlInima me ali so kakšne posebnosti tranzitll blaga? Carinski zakonik Skupnosti omogoča gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi pri prečkanju ozem- lja tretje države spremenilo svoj carinski status. Gibanje blaga v okviru tranzi tnega postopka se lahko izvaja: - v okviru notranjega tranzitnega po- stopka, ali zunanji strokovni delavec oz. slUŽba - na osnovi zvezka TlR (Konvencija TlR), s pridobljenim dovoljenjem za delo. Iz- • na osnovi zvezka ATA kot tranzitnega java o varnosti je listina, s katero deloda- dokumenta. Gibanje blaga v notranjem tranzitnem postopku na podlagi TIR ali ATA je pogo- jeno z zagotovitvijo zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga, prevozna sredstva pa morajo biti opremljena tako, da je moč zagotoviti istovetnost blaga. Tranzitni postopek se danes v veliki vetini izvaja z uporabo NCTS. To je računalniška aplikacija, ki so jo razvile države članice EU in omogoča gibanje in spremljanje blaga po celotni EU. Ta aplikacija tudi omogoča elektronsko vlaganje brezpapirnih tran- zitnih carinskih deklaracij in avtomatit no spremljanje uporabe bančne garancije ali drugega inštrumenta zavarovanja, s ka- terim so dajatve za blago, ki se prevaža v tranzi tnem postopku, zavarovane. "Io-Imam trgovino na drobno s tekstilom in tremi ZIlposienimi. Ali moram dve zaposleni trgovki posilItI na zdravniški pregled in ali mora zdravniški pregled opraviti tudi samozaposlena oseba1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 43/2011 - ZVZD-1) predpisuje obvezni zdravstveni pregled pred prvo zaposlit- vijo oz. če je bil delavec brezposeln vet kot 12 mesecev. Na pregledu se ugotovijo morebitna zdravstvena stanja, ki vplivajo na zmožnost opravljanja dela ali stanja, za katera bi delavec lahko kasneje krivil delo- dajalca. Zakon predpisuje \-5 letno periodiko pregledov skladno z izjavo o oceni tvegan- ja, s katero delodajalec izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposa- bljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potreb- nih materialnih sredstev v ta namen. Skladno s SS.tl. zakona (ZVZD_ll je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb sama od- govorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve. e-pošta: ptz@gzs.si NOVICE IZ EU VETER / november 201 2 ...... Poslovne priložnosti Gospodarska zbornica Slovenije je od 1. 2008 tlanica slovenskega konzorcija Enterprise Europe Network (EEN). To je mreža, ki jo je ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije z namenom usklajene in celovite podpore majhnim in srednje velikim podjetjem. Razvejana je v več kot 40 državah EU in izven EU (ZDA, Zahodni Balkan in Turtija, Rusija, itd.), povezuje pa vet kot SOO institUcij podpornega okolja za podjetništvo in tehnološki razvoj. Preko mreže lahko podjetja objavijo tudi lastno ponudbo za poslovno sodelovanje v t.i. Borzi poslovnih priložnosti, ki jo uporablja vseh SOO partnerjev ter je učinkovito orodje za iskanje specifičnih poslovnih ponudb in povpraševanj. Prav tako se EEN zaveda, da so nastanek, razvoj in rast podjetij neizogibno povezani z inovacijami in s tehnološkim napredkom, zato s svojimi aktivnostmi spodbuja podjetja k inovativnosti in pomaga pri njihovem tehnološkem razvoju. Več na www.een.si in www.borza.org. Objav ljamo nekaj zadnj ih aktualni h poslovni h priložnosti: enterprise europe network POJIovni nOJvd pred volimi vroti 1,Irsko podjetje, ki proizvaja barvo, ki omogoča enostavno brisanje površine in pobarvan zid ali steno lahko pretvori v tablo za pisanje ali risanje, išče distributerje alIlIgente. EEN·okt·30 2. Angleški dobavitelj za kopalniške izdelke Išče storitve skladiščenja, distributerje, trgovce na drobno in zastopnike za dobavo kopalnl~ke opreme ln zastopnike iz sektorja zdravstvene nege. EEN·sept·19 3. Turško podjetje, ki proizvaja okrasne trakove iz tekstila za zavijanj e daril in paketov, išče distributerje ali agente. EEN· okt·37 4, Vodilno francosko podjetje za oblačila za otroke nudi možnosti franšize za vso Evropo. EEN·sept·Ol s. Nizozemsko podjetje, specializirano za lesene gradbene proizvode, Išče agente ln distributerje. Podjetje prav tako ponuja, da posta· ne distributer ali koproducent (bodisi kot podizvajalec ali partner za skupno podjetje) za nove lesene proizvode, ki ponujajo nove možnosti za uporabo lesa kot gradbenega materiala na Nizozemskem. EEN·sept·06 6. Romunsko podjetje, proizvajalec oblačil in industrijske klobučevine, išče trgovske posrednike (distributerje ali zastopnike). EEN· sept·20 7. Poljski trgovec na drobno in debelo različnih vrst blaga ponuja posredniške storitve, kot agent, zastopnik ali distributer. Podjetje Išče tudi možnosti za skupna vlaganja. EEN· okt·03 S.ltalijanski proizvajalec udobnih ženskih modnih čevljev, čevljev za ples in ortopedskih čevljev išče z.utopnlke in distributerje za razširitev svoJe blagovne znamke. Podjetje išče tudi partnerje, ki jih zanima proizvodnja obutve v Italiji in ponuja svoje znanje kot podizvajalec ali kot zunanji izvajalec storitev. EEN· okt·" 9. Francosko podjetje, specializirano za inženirske storitve na podrOČJU letalstva in za distribucijo letalskih rezervnih delov, i šče nove proizvode za distribucijo z namenom razširitve svoje palete izdelkov. Podjetje nudi tudi podizvajalske storitve. EEN· okt·09 Dodatne informacije: Petra Arzenšek, petra.arzensek@gzs.si EUROCHAMBRES - akcijski načrt 2013 za rast in nova delovna mesta • (OSME in OBZORJE 2020 - preskromna sredstva za malo gospodarstvo Po EUROCHAMBRES (Evropsko združenje gospodarskih zbornic) prepri~anju so nujni u~inkoviti ukrepi za odpravo blokade pretoka kapi- tala in dolžniškega financiranja podjetij ter Evropske jamstvene platforme. Sredstva za nov program za mala in srednja podjetja v okviru programa Obzorje 2020, COSME, v okviru evropskega proračuna predstavljajo zgolj 0,2 % in bi morala biti nujno povečana. Evropska unija mora postati pristen enoten trg, razbremenjen administrativnih in zakonodajnih ovir. Potrebna je preusmeritev prizadevanj Ev- ropske komisije k implementaciji 'bo!j!e zakonodaje' po državah llanicah. Pri tem je pomembna podpora mreže EEN (Enterprise Europe Network). ki malim podjetjem pomaga ueinkovito izkoristiti poslovne priložnosti na enotnem trgu. Ambiciozen cilj blagovne menjave bi lahko prispeval 2 % BDP·ja in ustvari! 2 milijona delovnih mest, toda potrebna je enotna evropska ekonomska diplomacija. Za nova delovna mesta je nujna vzpostavitev poklicno izobraževalnih shem z močno prakt ično usmeritvijo in podporo podjetii, ki bi omogočala pospešeno zaposlovanje mladih. Prav tako bi EUROCHAMBRES poziva k veljim naporom na EU nivoju za tezmejno prizna- vanje akademskih in poklicnih kvalifikacij in veščin pridobljenih skozi formalno in neformalno izobraževanje. EUROCHAMBRES se za- vzema, da bi bilo podjetništvo del ucnega programa osnovnih in srednjih šol, saj pomembno vpliva na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. 25 -or PRIDRUliTE SE NAM 26 PRISTOPNI OBRAZEC Naziv podjetja: Naslov: Poštna številka: J Pošta: Davčna številka: Zakoniti zastopnik (direktor): Sifra glavne dejavnosti (~S~KD~I'_,=~~~~~~~~~~~ Telefon: Telefaks: E-naslov: Spletna stran: Kontaktni podatki (če se razlikujejo od zgoraj navedenih): Ime in priimek: Funkcija v podjetju: Telefonska številka: E-naslov: , V skladu s 4. členom Zakona o gospodarskih zbornicah (Ul RS št. 60/06), ki ureja reprezentativnost gospodarskih zbornic, s svojim podpisom dajem glas Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, 1504ljubljana. V okviru GZS želimo biti vključeni v: Podjetniško t rgovsko zbornico Izjavljamo. da pristopamo v Gospodal'1ko zbornico Slovenije. S tem sprejemamo določbe Zakona o gospodarskih zbornicah ln statut Gospodarske zbornice Slovenije ter Iz njih Izhajajoče pravice ln obveznostI. Prav tako pa tudi na Gospodarsko zbornico Slovenije prenalamo svoJ dele:! upravičenj. Kraj in datum: 2:ig in podpis odgovorne osebe Izpolnjen pristopni obrazec pošlj ite na naslov: GZS, Podjetniško trgovska zbornica, Dimičeva ul. 13, LjUbljana, na e-pošto: ptz@gzs.si ali po telefaksu: (01) 5898 317. Dodatne informacije po telefonu: (01) 5898 312. MNENJA, PREDLOGI VETER / november 201 2 ...... Stališča GZS in PTZ Nižje . najemn~ne . za deja- vnosti doma ce ln umet- nostne obrti ter kulture Na pobudo predsednika Združenja trgov- cev mesta Ljubljana Janka Mlakarja je GZS julija k Predlogu zakona o spremem- bah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lo- kalnih skupnosti predlagala amandma, ki omogoca oddajo nepremičninskega premoženja lokalnih skupnosti v najem pod ocenjeno vrednostjo za oddajo po- slovni dejavnosti, zlasti dejavnosti domaee in umetnostne obrti ter kulturni deJavnos- ti. Predlog amandmaja je bil v Zakonu o stvarnem premoženju in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki je bil sprejet 26, septembra, v celoti upo~tevan. Potreben je nov obrtni za- kon, ne zgolj novela Gospodarska zbornica Slovenije odloino nasprotuje predlogu novele Obrtnega zakona, ki predvsem malim in srednje velikim podjetjem nalaga nepotrebna administrativna bremena in stroške, s prvenstvenim namenom zagotovitve stal- nih prihodkov OZS. Z novelo postaja OZS zbornica s pretežno upravnimi nalogami, ne pa interesna zastopnica obrtnega ceha, Zato GZS zahteva, se reforma pravne ure- ditve obrtništva izpelje z novim zakonom, GZS in PTZ/.roti selektivne- mu dvigu avka na dodano vrednost GZS nasprotuje selektivnemu dvigu nižje stopnje DDV, ki ima zanemarljive učinke na proratun, pomeni pa bistveno vetje dodatno breme gospodarstva. Dvig DDV za izbrane kategorije subjektov kot so cvetliearji, tiskani mediji, frizerji in drugi, la- hko drastično poslabša ekonomski položaj teh gospodarskih subjektov in vpliva na zaposlenost v teh dejavnostih. Dodatno obremenitev pa pomeni tudi dvig stopnje DDV za komunalne storitve, za katere se že sicer sproščajo dosedanje omejitve pri oblikovanju cen. Posledieno to pomeni dvig cen komunalnih storitev za celotno gospodarstvo. GZS je zato Ministrstvu za finance in Državnemu zboru RS predlaga- lo, da predloga selektivnega dviga DDV ne podpre. V zvezi s tem je GZS Podjetniško trgovska zbornica posebej podprla tudi stališče, ki ga je ob posvetu proti selektivnemu dvigu DDV pripravil GIZ proizvajalcev hrane za hišne živali JV Evrope. Proti davku na finančne transakcije GZS Podjetniško trgovska zbornica in Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije odlocno nasprotujeta uvedbi novega davka na storitev posredovanja zavarovalnih poslov, ki ga predvideva Predlog Zakona o davku na finančne sto- ritve, objavljenem S. oktobra na spletnih straneh Vlade RS. Ministrstvo za finance RS, Državni zbor RS ter Vlado RS sta poz- vala, da zakona ne sprejmejo. IZBERITE PRAVEGA ZAVAROVALNEGA POSREDNIKA Naj bodo vaši stroški zavarova nj optimaln i, vaša varnost ust rezna V vsokem poslu 50 tveganlO, v vsakem podletlU po ni specializiranega strokovniaka za nlihova obvlodovanja. Pred riziki se Uilimo z uslreznimi zavarovanji A katera so res primerno za noš posel, za našo dejavnosi, za naša sredsiva? Naj nam pri odločanlu pomaga zavarovalni posrednik z licenco in z zakonsko predpisano obvezo, da deiule v našo korist in ne predvsem v korist zavarovalnice. PREDVSEM SVETOVALCII Neodvisni zavarovalni posredniki po analizi nevarnosti in načel primernega krijla poskrbijo za izbiro !istega zava rovanla, ki nam kot zavarovancu zagotavlja nalvečjo varnost ne glede no to, katero zavarovalnico go ponula. S presojo ustreznosti zavarovanj, s povečevanjem izbir, s pogajanji za ustrezne premije, s skrbjO za pravočasno provna in linančna dejanla li svetovalci povečujeta učinkovitost na~ih zavarovani in optimizirojo stro~ke premil ODGOVORN I NAROCN IKU . Z zavarovalnim posredništvom se lahko ukvarjala le imetniki dovoljenja, ki go no osnovi preizkusa sirokovnih znani izda AgencilO za zavarovalni nadzor Zaradi odgovornosti zavarovalnih posrednikov, do delulejo v korist rlOročnikav, moraj9 imeti vsi izvajalci te delavnosti sklenjena tudi visoko zavarovanla poklicne odgovornosti ZDRUZEN I V STROKOVNOSTI. Posredniki, ki so člani Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije, so tudi podpisniki Kodeksa dobrih poslovnih običatev, ki ~e dodatno varule naročnike - zavarovolce. Izberite svojega svetovalca v seznamu članov Združenja za varovalnih posrednikov Slovenije no http ://zzps. gzs.si VOLKSWAGEN Dunajska122 015681050 ŠKODA SUZUKI REZ.DELI SERVIS SERVIS :LTA) P ••• a"h'en.",.a 015191593 Celovška 252