ZGODOVINSKI a nevzdržljive razmere, ki so vladale med založništvom in uredniškim odborom oziroma njegovimi Naprcdna misel«, 1912, 1. I., ZT. 6. ilr. 244. 321 ZGODOVINSKI _.•-. i let v Birtiji. NM |9lVU i. II., IT, 1. lir. 16. 4 »Novo Nadat, dijaiki liM, ki jv izhajal v Zagrebu. 322 ZGODOVINSKI Vsa struju dijaštva je v bistvu socialno demokrati=na in ime, narodno ra- dikalno, je neopravi=eno.** Tumn vzpodbuja dijaštvo. naj se zavzema za intcrnacionalnost in intcrkonfesionalnost ter svari — to mu je bil mogo=e tudi glavni namen - dijaštvo pred »fakti=nim narodnim radi- kalizmom, kar bi bilo za Jugoslovane najve=je zlo:. Hostohar si je ustvaril svoje življenjsko prepri=anje kot privrženec narodnega radikalizma. Kmalu po tržaškem shodu je postal gimnazijski BUpleni in se ni ve= aktivno udejstvoval v mladinskih krogih. Leta 1907 se je v Pragi z vso odlo=nostjo zavzel za ustanovitev slovenskega provi- zorija na praški univerzi, =esar pa žal slovenska delegacija v parla- mentu ni podprla; s svojimi prispevki v Omladini pa je še ve=krat ' ><>ni!.ifliii.u IV 1907/8 lir. U". • lOinlndina« VI. I9OT/10. »tr. 158—160. ysh ZGODOVINSKI Slovenskc napredne vrste peljati z na=elno jasnostjo iz sedanje krize •— ven do novega navdušenja zu napredne ideje, iz katerih naj =rpa veselje do dela za kon=no popolno zmago napredne misli nn Slo- venskem, to je nnš cilj.<7 Verjetno se je Rostohnrju zdelo najbolj potrebno obrniti se najprej proti najmo=nejšemu politi=nemu faktorju na Slovenskem, snj je kritiko katoliškega naziranja narodnosti podal takoj v prvem sestavku Na- predne misli. Kot predmet analize in kritike je Rostohnrju rabila Mah- ni=eva razprava Naša narodnostna izpoved, ki jo je tedaj ponovno izdal Aleš Ušeni=nik. Mnhnieevn definicija naroda in narodnosti pravi: >Narod je skupina ljudi, ki izhajajo iz istega rodu. govore isti jezik in se po posebnih svojstvih in obi=ajih lo=ijo od drugih ljudi.<8 O narod- nosti pa: >Ako vse navedene znake izlo=imo iz posameznih narodov, udruživši jih v pojem, dobimo idejo narodnosti. Narodnost potemtakem izraža obsežek vseh onih lastnosti, po katerih se narod kot tak lo=i od vsakega drugega naroda. Za glavni znak narodnosti se dandanes smatra skupnost jezika.«8 Zanimivo pa je, da Rostohar sam ni niti v polemikah z Ušeni=nikom niti v polemikah z drugimi v Napredni misli nikjer podal svojih definicij naroda in narodnosti, temve= se je vedno zadovoljeval le s kritiko drugih, ob =emer je seveda bogato razvijal svoje poglede, toda nikoli v jasni, popolni obliki na enem mestu. Mo- go=e je temu vzrok njegovo stremljenje po totalni resnici in se je bal, da tudi njegova definicija ne bi bila ubsolutno to=im. To bi bilo mogo=e sklepati po njegovem >priznanju, du je problem narodnosti sila težaven.« 1 NM. I. I., ZT. I, »Ir. 3. • Ve= lu=i, itr. 156. • lito. 324 ZGODOVINSKI skupnili svojstev«. Proti Malmi=evcmu naziranju o izvoru naroda, po katerem je vsak narod imel svojega Adama — pa menda tudi pramater (dodal Rostohar) — navaja sociološka raziskovanja, ki dokazujejo, da so narodi produkt socialne asimilacije prvotnejših socialnih enot, o ka- terih ni ve= zgodovinskih podatkov, tako da znanost izgublja realna tla pri nadaljnji analizi. Pravilno nasprotuje Rostohar svetopisemski trditvi, da je bil prvotno na vsem svetu en jezik, ki ga je Bog za kazen zaradi neposlušnosti smeAe] in so tako nastale razli=ne govorice. Rosto- har dokazuje, da so mnogi jeziki produkt asimilacije šele v srednjem veku. Na nadaljnjih primerih, tako ob dolžnosti ljubiti svoj narod, kaže Rostohar na napa=nost Mahni=eve analogije. Rostohar >se =udi«, kako to, da se vera in cerkev, ki po Mahni=evem zapovedujeta ljubiti svoj narod, nista zanj resni=no zavzemali, temve= so to vlogo prevzemali prav njeni nasprotniki. Mahni=eve pojme o narodu in narodnosti Rosto- har v celoti zavra=a kot -skupino absurdnosti«. Temeljna misel in ten- denca razprave Naša narodnostna izpoved je, da vera vsebuje in podaja vso resnico, zato morajo biti narodni interesi podrejeni verskim oziroma cerkvenim. Rostohar zaklju=uje kritiko Mahni=cvih nazorov: >Edino merodajno stališ=e za presojanje upravi=enosti in vrednosti narodnosti je vprašanje: =e ima narodnost sploh kak pomen za civilizacijo in kulturo aH ne, in v kakšni meri. Po dosedanjih rezultatih narodnost- nega gibanja se da upravi=eno soditi, da ima narodnost v tem oziru ve=ji pomen kakor vera; kon=ne sodbe o tem vprašanju danes še ni mogo=e izre=i. To pa je nesporno, da ima narodnost kot civilizatori=na in kulturna sila vsaj isto vrednost, kakor jo ima vera.«10 Nadaljnji konflikt med >narodno radikalnim prvakom«11 Rostohar- jem in UšeniIz spoznanja, da je =lovek socialno bitje, da je socialnost njegovemu življenju svojstvena, izhaja postulat nravnosti kot princip življenja. Nravnost je rcgulativ življenja, kot taka nam je najvišje na=elo. Nrav- nost pa ima svoj pravi smisel v socialnem življenju poedincev in njena najmo=nejša korenina je ravno narodno =ustvo. Narodno =ustvo nam je najgloblji in najmo=nejši vir nravnega oja=enja in zato stavimo narod- nost tudi v prakti=nem življenju na prvo mesto in narodne dolžnosti » NM, 1. I., «T. 1, Ur. J6—17. " Tako ga pogojno Imenuje UirniCasu< 1912, 1. VI., tir. 63. » >Omlaclina< 1911/12, 1. VIII. ilr. U7-I55. u Dr. RosloharjcT narodni radikaliirm in vera, »Cas«, 1912, ilr. 61—«. 22 Zgodovinski =asopis 3*3 ZGODOVINSKI CASOrtS XXVIII 1974 smatramo za najvišje dolžnosti. Mi poudarjamo narodnost ravno zaradi tega, ker ho=emo postati v narodu in z narodnostjo nravno popolni ljudje. Nravnost in narodnost sta torej v tako ozki zvezi, da ju realno uiti lo=iti ne moremo: nravnost in zato tudi narodnost so na=ela našega življenja. Z narodnostjo se ho=emo povzdigniti na višjo stopnjo nravne popolnosti. To je smisel našega narodnostnega na=ela in v tem duhu ho=emo prerojiti slovensko družbo.Klerikalec ho odgovoril: meni je verski interes oziroma interes cerkve prvi, temu se podrejajo vsi drugi; narodni radikalec bo rekel: narodni interes mi je najvišji, temu so vsi drugi podrejeni ali z drugimi bese- dami: narodna dolžnost je prva, tej se klanjajo vse druge: (socialni demokrat bo rekel: stanovski interes proletariata mi je glavni, vsi drugi interesi so postranski). Ravno v tem je bistvena razlika glede nozirauju o narodnosti med klerikalcem, socialnim demokratom in narodnim radikalccm«. O=itno je tako sklepanje logi=no in pomeni zato Ušcni=- nikov odgovor v Ali je res samo katoli=an pravi Slovenec, ali nismo pravi Slovenci tudi protesten t je in ti. ki ne verujejo v dogme? Katere narodnosti so potem vsi ti ljudje, ki jih je rodila slovenska mati. nko ne slovenske? In kdo ima pravico metati jih iz naroda? Morda klerikalci ali celo dr. Ušcni=nik sam?« Nesmiselnost >Ušeni=nikovanja< dokazuje s primerom nemškega narodu, ki je veroizpovedim pretežno mešan. Ušcni=nik je seveda odklonil Rostoharjevc napade in obtoževal Rostoharjev narodni radikalizam.1* Namigoval je, da so si tujci. Nemci in Italijani, mogo=e osvojili »Rostohnrjcvo filozofijo, ko delajo Sloven- cem krvavo krivico. Delajo namre= le dobro in pravo, =e v imenu in interesu svoje narodnosti zatirajo druge narode.« Ušcni=nik tu ponavlja, kar je izrekel že v prvi številki Vsi narodi morajo moliti k istemu Bogu ,O=c naš!', zato bi morali biti vsi narodni boji le tekme bratskih narodov, ki bi imeli poleg vseh vsebin živo zavest višje skupnosti.c Res je sicer izražena v stavku pogojnost, a Rostohar to versko na=elo kljub pogojnosti od- klanja, sklicujo= se na dejstvo, da nemški katoli=ani zatirajo slovenske, pa =eprav »molimo z njimi vred k istemu Bogu ,O=e naš!'.« Sicer pa Napredna misel ne podcenjuje verskega vprašanja. Nu njenih straneh ga obravnava dr. Fran Loskot. Položaj vere in verskega življenja podaja predvsem s sociološkega vidika, seveda v skladu s celotnim duhom Napredne misli. Analizira stališ=e, ki ga imajo do vere (poudarja: do konfesionalne vere z vsemi njenimi dogmami, obredi in cerkvenimi institucijami) njeni pristaši in zastopniki kakor tudi njeni nasprotniki, ki števil=no rastejo. Pravi, da je ogromna ve=ina ljudi na- sproti konfesionalni veri docela brezbrižna, da zapuš=ajo verske organi- zacije; da usiha nekdanji fanatizem; »sploh se vse življenje laicizira«, kar je posledica predvsem izvenšolske vzgoje v širšem pomenu besede, to je javnega mnenja in novejše literature; pri nekaterih se javljajo »razjedajo=i dvomic, dosti pa je tudi tistih, ki smatrajo vero »za nekaj škodljivega, celo nevarnega tako za posameznika kakor za družbo in ho=ejo, da se jo docela odpravi in zatre. To naziranje =rpajo iz lastnih izkušenj in iz zgodovine, ki govori, da so se cerkve postavljale in se postavljajo proti kulturnemu razvoju, kakor hitro se za=ne oddaljevati od dogem, proti idejam demokratizma, ki nezadržno prodira med =lo- veštvo, skratka proti napredku. Nastala je torej vsestranska globoka »verska kriza«.11 Cerkev, po Loskotu, reagira povsem napa=no. Postaja vse agresivnejša. Prepoveduje vernikom stik z moderno kulturo in zna- nostjo, propagira vero s tiskom in se poslužuje orožja kot so laži, po- smehovanje, obrekovanje nasprotnikov in kon=no politike, s pomo=jo katere bi se zopet rada polastila nekdanje vodilne vloge v državi. Pri tem cerkev nizko pada in »se verstvo sumo ropa svojega vzvišenega zna=aja.« Loskot pojasnjuje vzroke verske krize. Predvsem so krive zunanje oblike verstva (med katere Loskot prišteva tudi predstave), ki se pro- glašajo za nedotakljive, se ne spreminjajo in se tako ne prilagajajo, temve= nekako zaostajajo in ne zadovoljujejo ve= vse kulturnejšega =loveka. Prcživelost teh oblik se kaže v teoreti=nem in prakti=nem oziru. Krš=anska vera na primer u=i, tla je Bog sprva =loveku v raju in pozneje na Sinajski gori razodel temeljne postave nravnega življenja, toda zgodovina pojasnjuje, kako je =loveštvo le polagoma in z velikim naporom prihajalo k =istejšim in višjim nu=elom narave, v prakti=nem w i;.šcni£nik: Cas, 1912, Nali hoji in krltansko na=elo ilr. 5. 31 NM, dr. Franc Loikot »Verska kriza, 1. I., ZT. 1,, ilr. 18—23. 328 ZGODOVINSKI NaIoga in dolžnost izobražencev je, da pou=e najširše sloje ljudi znanstveno o nastanku, razvoju in razpadu verskih predstav in oblik.c22 Tako dobi ljudstvo mo=i in poguma, da se odre=e vsemu, kar v verskih nazorih ne odgovarja ve= duševnemu razvoju =loveštva. da bo =loveku popolnoma zadostovalo živeti v svojih potomcih in kot del vesoljstvac, pu je upati, da mu more postati, osvo- bojenem dogmatskih zaprek, ob=utek pripadnosti k lepoti narave sladak. »Pri vstopu v koko stranko je treba predvsem uvnževuti. =e se njen program strinja z na=eli narodnega radikalizma ali ne, taktika in praksa stranke pa pride šele v drugi vrsti v poštev in sicer v negativnem smislu, lahko se namre= strinjam z na=eli stranke, pu njena praksa mi brani, da vanjo vstopim.«27 Brun=ko pa trdi, da je >ob primernem upoštevanju pro- grama< praksa stranke odlo=ilna pri vstopanju narodnega rodikalca v kako stranko.28 Brun=ko govori o sebi, da je resni=ni narodni radikalec " lato. *tr. 64. u lito, tir. 66. M NM. I. I., IT. 9, str. 120-125 F. Lakoti Verdu kriz« in moderni misleci. » Dr. Mihajlo Roilobar: Brun=ko T teoriji in prakii. NM, 1. I., »tr. 78-79. * Omladina, I. 1911, *». I., itr. 2—10, I,ro Brun=ko: Narodni in forialni moment v nairm programu; Omladina, I. 1911, it. 2-6, Leo Brun=ko: Socializem, drmokratizrm, nacionalizem in narodno radikalni program. " Rostohar, NM, 1. 1., str. 79. » Omladina, Brun=ko: O teoriji In prakti, 1. IX., 1912/, 19, ilr. 10. 329 ZGODOVINSKI za presojo strankinih na=el sploh merodnjen njen program in oficialne interpreta- cije tega programa, ne pa njena praksa ali privatni nazori nekaterih strankarjev«.30 Rostoliar argumentira svoje stališ=e, =eš, odstopanja od programa so posledica konkretne situacije. Na primer: >Ko se je socialno demokrati=na stranka zvezala s klerikalno v Mostah in ji pomagala do zmage nad narodno napredno stranko, je s tem o=itno podprla kleri- kalizem proti narodnim in naprednim stremljenjem.« Ali smo morda upravi=eni iz tega sklepati, da se je slovenska socialna demokracija v tem slu=aju odrekla svojih na=el in se strinja z na=eli klerikalne stranke?31 V podobnem dialogu je Rostoliar oporekal tudi Knafli=u, ki je izražal isto naziranje kot Brun=ko. II Pomembnost Rostoharja se prav pokaže v odnosu, ki ga je imel do jugoslovanskega vprašanja. Jugoslovanska misel je bila v desetletju pred prvo svetovno vojno (posebno pa po aneksiji Bosne in Hercegovine ter ob balkanskih vojnuh) eden najvažnejših problemov, ki so se postav- ljali pred slovensko politiko in vsaka stranka je bila prisiljena do nje zavzeti svoje stališ=e. Za narodni radikalizem je bilo to brezdvomno najvitalnejše vprašanje. Temeljna programska to=ka, »narodnost je prva dolžnost, njej se klanjajo vse druge«, je morala pokazati svojo mo= v prakti=nem udejstvovanju. Rostoliar je s svojim prizadevnim delom do- kazoval pravilnost narodnostnega na=ela v Napredni misli, medtem ko se je narodno radikalna struju na=elno že delila. Po tretjem shodu leta 1909 se za=ne strujina orientacija polagoma nekako izgubljati. Vzrok so vstop starešin v slovenske stranke in že omenjeni konflikti v struji. Medtem ko so se tisti radikalci, ki so se približali ali vstopili v Narodno napredno stranko, zavzemali za jugoslovansko misel, =eprav nedosledno, pa je tisti del dijaštva (in to je bil pomemben del), ki se je priklju=il preporodovcem, kategori=no zahteval boj za jugoslovansko združenje. " Omladina, I. 1911, ftt. 2-6. w NM, Itostohar: BrunCko v teoriji in praksi, I. I., IT. 5, str. 150. " Isto, str. Hi—152. 330 ZGODOVINSKI Kdor je proti dr. Rostoharju, ne more biti narodni radikalcc v smislu dosedanjih tendenc struje. Dr. R. interpretira edino pravilno narodno-radikalna na=ela, gesla in prave... Zato ni =uda, da struja propada... velik del narodnih radikalcev je pustil dr. R. na cedilu; okrog njega je ostalo le par neznatnih politi=nih analfahetov in mutcev.c Kot re=eno, se je Rostohar sre=al z jugoslovanstvom prvi=, ko je lu! še srednješolec v Kranju. Bridkega razo=aranja, ki ga je doživel na Hrvatskem oh shodu slovenskih in hrvatskih >nndnšcv«, ni nikoli pozabil. V Napredni misli je o jugoslovanskem vprašanju objavil vrsto pomemb- nih =lankov: Jugoslovanstvo,33 Balkanska vojna,34 Na dan z resnico!,35 Aforizmi o slovanski vzajemnosti,36 Naš narodni problem,37 Mir,38 Slo- venska kriza.39. Slovcnci in Jugoslovani«, 12. aprila v ljubljanskem Mestnem domu. >Slovenecc je tedaj (14. aprila 1913) zapisal: >Predavanjc >Slovenci in Jugoslovani«, ki ga je imel Cankar v soboto v Mestnem domu, je privabilo precej ob=instva. Saj je danes na redu jugoslovansko vprašanje in kdo bi ne hotel poleg drugega =uti nazadnje tudi Cankarjevo mnenje o tem«. >Slovcnec« pravi »nazadnje«, torej Cankarjevo mnenje o jugoslovanskem vprašanju prej ni bilo javno znano. Slovenska historiogrofija se strinja, da pomeni Cankarjevo preda- vanje »Slovenci in Jugoslovani* vrh vsega, kar je bilo pri nas pred prvo svetovno vojno re=eno o jugoslovanskem vprašanju. Zato je treba " Ix proSkih krorov, Zarj«. 8. IV. 1913, u NM, I. I., XT. 3, str. III—119. M NM. l. I., xv. 4. itr. 145-130. " NM. I. I-, xv. 5. sir. I"—198. w NM. 1. I., IT. 3. Ur. 218-221. " NM. 1. I., xv. I. nlr. 245-2T*. » NM. 1. M., /T. l. itr. 1-4. " NM, I. II.. xv. I, utr. 5—11. * NM, I. II., XT. 3. o(r. 123—132. " NM, I. L xv. 3, *\t. 132-141. 331 ZGODOVINSKI CASOI'IS XXVIII 1974 navesti Cankarjevo oceno o Rostoliarjcvcm odnosu do jugoslovanskega vprašanja kot dokaz, da je Rostohar pravilno razumel jugoslovanski problem. Ivan Cankar je v svojem znamenitem predavanju42 >Slovcnci in Jugoslovani« govoril...: >Zadnji= je mlad znanstvenik dr. Rostohar, napisal v svojem listu >Naprcdna misel« jako pameten =lanek. Razložil je. kako da je neokusno in umazano, kako se vsa slovenska javnost obupno obeša za rcnegatsko surko Stanka Vraza; nadalje je še namignil, da bi bilo dobro, =e bi se spomnili, da na slovanskem jugu nimamo samo Lozengrada in Kumanovega, temve=, tako reko= in brez zamere, tudi Maribor, Ljubljano in Trst. Navsezadnje pa jo je Rostohar — in v tem se je skazal pravega in pristnega Slovenca — polomil. V svojem pra- vi=nem srdu zoper gobezdavc in protikulturnc nposteljne vrazovanja je namre= šel ter je mimogrede pozdravil Berchtolda in njegove Albance. Morda se Rostohar že kesa, da je to storil; zato mu bodi odpuš=eno. Grof Berchtold je brez težave prestal že toliko klofut, da mu en sam Rostoharjcv kompliment tudi ne bo škodoval.« Med Rostoharjcm in Cankarjem ni znana nobena korespondenca. Njuna politi=no-filozofskn orientacija je bila zelo razli=na. Cankar je bil socialni demokrat, Rostohar narodni radikalec. Sele po vojni je za- pisal tudi on: >Pravo pojmovanje narodnosti vodi k socializmu«.4* Ob Cankarjevem soglasju je Rostohar razveseljen zapisal: >Ni mo- go=e že danes trditi, da je ves slovenski narod obsodil moja izvajanja o ncoilirizmu, ker je znano da ogromna ve=ina naših znamenitih kul- turnih delavcev zastopa popolnoma moje stuliš=e; tako na primer se je literat Ivan Cankar, kateri je govoril gotovo v imenu ve= od njih, pri predavanju v Mestnem domu v Ljubljani strinjal z mojim nazirnnjem glede današnjega jugoslovanstva in to z odobravanjem vsega ob=instva.«44 Cankar je nnš najve=ji pisatelj. Njegovo življenje, njegovi nazori so pa= bolj raziskovani, lahko bi rekli do potankosti raz=lenjeni in nam dostopnejši. To je verjetno vzrok, da naše zgodovinopisje ob obravna- vanju zgodovine jugoslovanskega vprašanja na Rostoharju najve=krat pozablja.45 Ako danes govore o jugoslovanstvu in o jugoslovunskcm vprašanju,« piše Rostohar, >mislimo pri tem splošno na združenje ali narodno zedinjenje južnih Slovanov aH na njih spojitev v eno kulturno celoto ali pa na politi=no združenje v enotno jugoslovansko državo. Združenje južnih Slovanov na narodni podlagi je ideal jugoslovanskih romnntikov in je zasnovan na splošno razširjenem, pa neutemeljenem nazoru, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi krvno eden in isti narod jugoslovanski, katerega je razcepil zgolj slu=aj zgodovine. Klerikalci tostran in onstran Sotle mislijo vedno le na združenje katoliških Hrvatov in Slovencev « Zarja, 15.—15. IV. 1911. " Za non socializem, Ljubljana 1922, sir. 2. ** V Pragi izhajajo=i Narodni listi «t. 169, tudi Veda 1913, str. 503-504. 41 Razprava Lojzeta Udcta, Slovenci in jugoslovansko Tpraianje iz 1. 1967 je T tem poglrdu izjemna. 332 ZGODOVINSKI plnninskih Hrvatov« toda ni= no=ejo slišati o združenju s pravoslav- nimi Srhi. Stremljenje klerikalizma za jugoslovanskim edinstvom ni na- rodno gibanje, ampak cerkveno — politi=no gibanje, ki izrablja ideal narodnega edinstva za svoje posebne namene. Klerikalec podreja na- rodnost svojim verskim interesom in bo vedno pripravljen narodnost žrtvovati, =e to ustreza njegovim versko politi=nim interesom; zato je ideja jugoslovanskega edinstva jako nevarno orožje v rokah klerikaliz- ma na Slovenskem... Voditelji socialno demokrati=nega delavstva vi- dijo jedro jugoslovanskega vprašanja v specifi=no stanovskih interesih proletariata na slovanskem jugu in ho=ejo z združenjem vsega jugo- slovanskega prolctariata razrešiti problem jugoslovanstvn. Da bi social- na demokracija pri tem zasledovala narodno politi=ne tendence je naiv- na misel, ki je tendencam socialne demokracije popolnoma tuja.« Ro- stohar nadaljuje: >Ce si ideal jugoslovanskega edinstva. kakor si ga je zamislila jugoslovanska romantika starejše in novejše dobe ogledamo bližje, vidimo, da, prvi=, s teoreti=nega stališ=a ni stvarno utemeljen in visi tnkoreko= v zraku, da je, drugi=, s prakti=nega vidika — fantom, ker je ncizvršljiv, in tretji=, je s stališ=a specifi=no narodnih interesov Slovenstva kot narodne individualnosti nesprejemljiv.«" Rostohnr od- klanja filološko teorijo, da so jugoslovanski jeziki deli neko= enotnega skupnega jezika Jugoslovanov, še posebej pa iz nje izhajajo=i sklep o krvni sorodnosti, ki ga obsoja kot neznanstvenega. Kot dokaz navaja primere mo=ne sorodnosti italijanskega in romunskega jezika, =eprav so Romuni slovanske krvi, prav tako sta dva naroda. Ameri=ani (asimila- cijski produkt ve= krvnih elementov) in Angleži, istega jezika. Po drugi strani pa na primer govore razli=no Lužiški Srbi in Prusi, ki so bili neko= z Lužiškimi Srbi en narod. > Južni Slovani nimamo niti koš=ek kake zgodovinske tradicije, ki bi vsaj z znanstveno verjetnostjo izpri- =evala krvno sorodnost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Stvarna utemelje- nost nazora o naši krvni sorodnosti je zgolj fiksna ideja, ki jo je splodil napa=en sklep iz jezikovne in deloma tudi kulturne sorodnosti Sloven- cev in Srbo-Ilrvntov.«47 Ker meri Rostohur veljavnost kakega ideala z njegovo prakti=no vrednostjo in z možnostjo njegove realizacije in pa da bi vplival pred- vsem na širšo javnost, raz=lenjuje stanje, ki bi nastalo ob jugoslovan- skem narodnem zcdiiijciiju: >Urcsni=evanjc jugoslovanskega edinstva je mogo=e Je tako, da eden narod asimilira drugega, to se pravi, da poedin- ci tega naroda sprejmo jezik onega in se za=no =utiti kot njegovi =lani. Z njim asimilirani izgubi tudi svojo eksistenco, do=im jo nsimilirajo=i narod ohrani in jo še okrepi. Konkretno re=eno: dvoje južnoslovnnskih narodov se mora asimilirati tretjemu in izgubiti popolnoma svojo na- rodno eksistenco, 5o ho=ete imeti enoten jugoslovanski narod ... V pra- šanje je, kateri izmed teh narodov I>o prostovoljno položil svojo glavo na žrtvenik jugoslovanskega edinstva.«48 In medtem ko smatrajo Srbi, da se jim morajo asimilirati Hrvati in Slovenci, Hrvati, da se jim mo- ** IuROftlovan*tvo, itr. 112—113, " (»to. itr. 115. * Jiij[oilov«ii»lvo, itr. 117. 333 ZGODOVINSKI CASOIMS XXVIII 1974 rnjo asimilirati Srhi in Slovenci, pa Slovenci še sami ne vedo, kaj ho- =ejo z jugoslovanskim cdinstvoin. Druga=no varianto jugoslovanskega jedinstva je podal Rostohar v =lanku »Naš narodni probleme. Druga možna pot ne hi hila nova, v praksi so jo na primer prehodili Italijani. Vzajemna asimilacija rim- skega, langohardskega in apeninskih narodnosti je rezultirala v itali- janski narod, v katerem pa so njegove sestavine izginile, se stopile. »Iz =esa je italijanski narod nastul, je za današnji živi narodni or- ganizem irelevantno. S tem, da so se ohranili jezikovni in kulturni frag- menti, s tem se naroda še ne ohrani. To ne izraža histva narodnosti. In zopet vprašam, ali se homo mi Slovenci, Srhi, Hrvatje in Bolgari kot narod rešili v takem novem jugoslovanskem narodu? Odgovor je lahek. Ker nov jugoslovanski narod druga=e ne more nastati, kakor tako, da prej Slovenci, Srhi, Hrvatje in Bolgari naenkrat prenehamo eksistirati kot narod, je pa= jasno, da nam v jugoslovanskem edinstvu ni mogo=e iskati rešitve slovenskega naroda.<" Rostohar zaklju=uje misel: »Narod- no-misle=cmu Slovencu mora hiti ilirstvo ali jugoslovanstvo ravno tako zoprno, kakor mu je nemško ali italijansko mislece Slovenstvo. Zato smo odlo=ni nasprotniki jugoslovanskega edinstva oziroma »ilirizma«, narodnega kakor kulturnega, kajti kultura je vsebina in fundament narodnega življenja. Brez kulturnega življenja ni tudi narodnega živ- ljenja. Kdor žrtvuje narodno kulturo, svoj kulturni jezik, žrtvuje tudi narod.«" Pomembne so tudi misli: »Pa= po smo za politi=no edinstvo, za to, da z združenimi politi=nimi mo=mi lažje hranimo svojo narodno indi- vidualnost in se kot narod razvijemo kdaj na najvišjo stopnjo kulturne višine. Razume se, da moremo hiti Slovenci za politi=no edinstvo le pod tem pogojem, =e se nam garantira popolna svohoda razvoja svoje narod- ne individualnosti, kajti sicer nima politi=no edinstvo zu nas nobene vrednosti... Tuko edinstvo je še vprašanje daljše hodo=nosti. Ampak v današnjih razmerah je mnogo realnejše vprašanje južnoslovanske vza- jemnosti, politi=ne kakor kulturne... To hi hilu aktivna južnoslovan- ska vzajemnost, vzajemnost dela. Dela potrehujemo, ne romanti=nih fraz.Ju#oslovani nitma eden narod, ampak le ve= ali manj sorodni narodi. Res je le to, da sta si slovenski in srho-hrvaški jezik najbližja, tako, da nam ni treba je- zika vzajemno pa=iti, ker se tako lahko dobro razumemo. Ta jezikovna sorodnost ne more imeti, kakor smo že poudarili, nobenega drugega prakti=nega pomena kakor tega, da je s tem danu možnost politi=ne in kulturne vzajemnosti, to se pravi, dana je možnost, da se Slovenci in Srho-Hrvatjc kot enakovredni narodi v svojih kulturnih in politi=nih stremljenjih vzajemno podpiramo, tako, da bomo Slovenci kot narod v svojem dosedanjem razvoju napredovali in dosegli z vzajemno bratsko pomo=jo lažje svoj najvišji narodni cilj: izrazito slovensko kulturo in na- rodno politi=no svobodo. Ako nam jugoslovanska ideja tega ne more *' N:i-'. narodni problem, str. 211. *° JuKoslovanatvo, str. 119. « lilo. 334 ZGODOVINSKI K obnovljenju ilirizma na Slo- venskem« opozarja, da je izraz novoilirizem bolj naziv, ki pa obsega ve= smeri: »Nekateri namre= vidijo kon=ni cilj njih stremljenja v po- liti=nem edinstvu Jugoslovanov, katerega predstopnju je trializem; ne- kateri vidijo pravi cilj ilirizma v brezpogojni asimilaciji Slovencev s Srbo-llrvati — to smer zastopa posebno dr. Ušeni=nik — nekateri zopet ho=ejo sodelovati za enkrat le na jezikovno-kulturno združenje vseli Jugoslovanov v zavesti, <\n bo temu neobhodno sledilo narodno " Na S narodni problrm ilr. 2*1. » lulo, str. 252. 335 ZGODOVINSKI Ce torej Slovenci in Hrvatje še nismo en narod, zakaj bi ne mogli postati en narod? Politi=na formacija, ki bi na to vplivala, ni nemogo=a, pa ni da bi morala biti enostranska, temve= je lahko vza- jemna. Izmed kulturnih dobrin bi morali žrtvovati Slovenci pa= le jezik, pa »individualnost«. Narodna »individualnost« pa je le tedaj ne- kaj pomembnega, ako je narod sam zase mo=an, da se lahko kulturno vsestransko razvija. A tak naš narod ni... Hrvatski jezik je lep in bogat in z našim soroden kakor nare=je z nare=jem. Ako torej edinstvo jam=i, da bi narod lahko krepko razvijal vse sile krš=anske kulture, nima ideal edinstva pa= ni= absurdnega. Žrtvovali bi le svojo neznatno individualnost, da bi živeli življenje mogo=nejšega naroda in našli v njem le povišano svojo individualnost.«55 Zbližanje slovenskih in hrva- ških klerikalcev je prišlo v tistem =asu še posebej do izraza po skupnih sestankih v Opatiji septembra in v Ljubljani oktobra 1912. V zvezi s tem je zanimiv Ušcni=nikov argument v Narodno napred- na stranka ho=e politi=no organizirati slovenski narod na temelju na- cionalizma, demokratizma in svobodomiselnosti. Kon=ni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blago- stanje na podlagi povzdige duševne izobrazbe, gospodarsko osamosvo- jitev in socialno pravi=nost na podlagi enakopravnosti vseh stanov. Stranka zahteva vsled tegu kot temeljni postulat slovenskega naroda na- rodno avtonomijo, katere kon=ni cilj bodi zedinjena Slovenija in združi- tev s Hrvatsko. Od države zahteva predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in uveljavljanje popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in soli. uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi sloven- skega u=nega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih sol. Stranka uvideva, da je slovensko ozemlje preve= eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogcl s samopomoejo dose=i zoper vse sovražnike zadostno zavarovano samo- stalnost; zategadelj ho=e slranka iskati pomo=i v intenzivnem kultur- nem in gospodarskem zbliževanju in združenju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi.cM S tem programom se je Rostohar Strinjal. Nanj se je skliceval, ko je tudi >Slovcnski narode za=el z ilir- sko propagando in trdil, da je jezikovna združitev slovenš=ine s srbo- hrvaš=ino »najrealnejša pot za približanje duš in ustvarjanje enega na- roda ... ta ni narodnjak, kdor pri nas zasebno ali javno nasprotuje takemu jugoslovanskemu mišljenju in postopanju.<*• >Slovcnski narod« je Rostoharja napadal in ga prcdstovljal kot brezpogojnega nasprotnika jugoslovanske ideje. Rostohar pa je ugotavljal, da pri »Slovenskem naroduc svojega lastnega programa ne razumejo in ga ne jemljejo resno. Opredelil je ac enkrat svoje stališ=e: >V resnici se borimo le proti jalovemu jngoslovanstvu. Ako pn ne drvimo slepo za vsakim klovnom jugoslovnnstva, zato še nismo nasprotniki jugoslovanske misli. Ho=emo v jugoslovanskem gibanju ve= resnobc ... Mi od jugoslovanskega giba- nja zahtevamo in pri=akujemo, da nošo slovensko narodno zavest poživi, naše narodne sile okrepi in nam da nove življenjske sile. Zato upa- mo v j u g o s 1 o v a n s t v o in se navdušujemo zanj. Vsa- ko drugo Jugoslovanstvo pa kot zavedni Slovenci in realni Jugoslovani odklanjamo. Da, sem naj- prej Slovenec in Ic kot Slovenec ho=em biti Jugo- slovan, kdor izmed nns pa postavlja Jugoslovanstvo nad Slovenstvo, ni slovenski narodnjak. To je moj odgovor.«60 Rostohar zavra=a tudi argument >nckaterih slovenskih =asopisov«, ki so se zavzemali za ilirizem, =eš da je sodoben tok življenja, ki ga je treba podpirati, kdor ga zavira, se nima pravice imenovati napred- nega. > Tudi bolezen je razvoj organizma, ampak razvoj, ki eksistenco organizma ogroža. Ali bo morda zdravnik pasivno zasledoval ta razvoj u NM, I. II., Razno, itr. 143. n i»to. - lito, »Ir. 144—145. 337 ZGODOVINSKI Ce se že uvede beseda, naj se uvede beseda, ki je razumljiva sedem milijonom ljudi (vsem Srbohrva- tom).rutinirunc pa francoskega izvora. Srbohrvatskost priznava Rostohar osemindvajsetim besedam in pravi, obžalujo= njihovo uporabo v slovenskem jeziku, da je treba kar po slovarju se=i, =e jih ho=emo razumeti in da bo treba uporabljati besednjak, =e se bo jezik razvijal v ilirsko smer. »Zakaj pišemo slovenske knjige, izdajamo revije in =asopise? Zato, da vsi Slovenci od inteligentnega pa do preprostega kmetica in delavcu lahko berejo in se izobražujejo brez slovarjev!«65 Priznava, da se piše nu Slovenskem v že zelo izkvarjeni slovenš=ini, a z veseljem pripominja, da se bralci pritožujejo nad tem pojavom celo v izrazito jugoslovanskem Dnevu.*4 Najglasnejši odmev pa je tedaj sprožila znana anketa »Vede*.*5 Dr. Bogomil Vošnjak trdi, da misel jugoslovanske ankete ni bila mlajša od same revije.** Prav ta duh v uredniškem krogu je bil najbrž resen razlog Rostoharjeve odtujitve. Anketa je bila prvi= objavljena v zadnji šesti številki drugega letnika, 1912. Potem je v letu 1013 Veda objavljala od- govore dvaintridesetih intelektualcev (dvajset Slovencev, deset Hrvatov, en Srb, en Pogrcšamo v anketi bistveno stvar, namre= to=no dolo=itev cilja, katerega naj zasle- duje približevanje slovenskega jezika k srbo-hrvaš=ini. kajti od formu- laciji' tega kon=nega cilja je odvisen tudi odgovor na anketna vpraša- šanjn.c88 Zato zahteva od >gospodov reprezentantov novoilirskega gi- banja« pojasnilo, v =em se novoilirizem razlikuje od bivšega ilirizma. Polemiziranje z urednikoma Vede Knafli=em in VoŠnjakom je pre- hajalo že v osebno napadanje, oba sta. skupaj z Ušeni=nikom, Rosto- liarja celo obdolžila denunciacije. Filolog Ivan UM-11,11 je s svojo razpravo v >Vcdi« O sorodstvenih razmerah južnih Slovanov08 poskušal dokazati, da so južni Slovani ena jezikovna celota, etni=na ali plemenska enota, da so bili prvotno en narod, ki se je po diferenciaciji s=asoma zdrobil in izgubil enotnost, ker pripada trem veram, piše v treh književnih jezikih, nastopa s štirimi imeni (Slovenci. Hrvati, Srbi, Bolgari) in živi v sedmih državah, kar vse so momenti, ki zavirajo novo združenje v eno narodno enoto, kar Jugoslovani po Koštialu se vedno so. Opirajo= se predvsem na znan- stveno etnografsko delo prof. dr. Lubornira Nicdcrlcja. Rostohar KoŠtiulu ugovarja in pravi: >Slovenci smo danes izrazita, samostojna narodna individualnost, narod, ki ne predstavlja ve= enotnega plemena, ampak je socialna tvorba asimilacije iz ve= heterogenih slovanskih in ncslovan- skili rodov ter plemen; smo torej perfekten narod v sociološkem po- menu... Južni Slovani v histori=ni dobi nismo nikoli bili niti plemenska niti narodna enota, ampak, kakor dale= moremo zasledovati njih zgodo- vinski razvoji jih nahajamo jezikovno diferencirane in plemensko po- mešane... Iz plemensko raznovrstne mase so v histori=ni dobi nastali: narod Slovencev, narod Srbov. Hrvatov in narod Bolgarov na ta na=in, da je v velikem asimilacijskem procesu prišel na površje slovanski element s svojo tesno in mo=no socialno organizacijo — zadrugo, ki je bila vedno najmo=nejša zaš=ita slovanskih nare=ij in stare slovanske kulture... Slovenci. Srbi — Hrvatje in Bolgari smo torej trije dovršeni narodi, iz katerih ni mogo=e ve= ustvarjati enotnega naroda vseh Jugo- slovanov, ne (hi bi morali prej razbiti sedaj obstoje=e narodne indivi- dualitete70 Makedonce je Niederlc (in z njim tudi Rostohar) oprede- ljeval kot Bolgare. Polemiko s Koštialom Rostohar zaklju=uje: >Mi vidi- mo bodo=nost južnih Slovanov ne morda v ubijanju sedanjih narodnih individualitet in stvarjanju novega enotnega naroda vseh Jugoslovanov, tudi ne v formalnem zvarenju sedanjih narodnih jezikov, ampak v skupni narodni nevarnosti ter v skupnih interesih narodnih, kulturnih, politi=nih in gospodarskih.< Zadnja Rostoharjeva misel je pomembna. Rostohar je pojmoval jugoslovansko misel kar najširše, videl je bodo=- nost južnih Slovanov v neki enakopravni skupnosti Slovencev, Srbov- Hrvatov in Bolgarov. Zaradi svojega naziranja. da mora biti >zacnkrat< slovenska politi=na orientacija navezana na obstoj Avstrije, se sicer " NM. I. I.. nomo lir. 219-240. •• VMIO. »OH, %U. 572-5%. M NM, i. II.. Ali IO ju/m Slovani narodna enola, ilr. 159-140. 359 ZGODOVINSKI Pokrajinskega glasila jugoslo- vanske mladine na Slovenskem* vodili z Rostohnrjcm polemiko v »Dne- vu«. V »Preporodu« so svoja stališ=a opredelili v =lanku »Zakaj ho=emo biti Jugoslovani«.71 Pred veliko nemško nevarnostjo je »neobhodno iskati zavetja in to je mogo=e samo pri Jugoslovanih.< Drugi važen vzrok je kulturni: »Nas žeja po višji, po najvišji kulturi in to moremo dose=i samo kot =lani kulturne narodne enote jugoslovanske«... Tretje: »Naše duševne in telesne sposobnosti so ostale brez koristi, ker smo majhen narod, ker je naša zgodovina samo robstvo in naša sedanjost sužnjost... neka«78 ekseku- tiva narodno radikalnega starešinstva etni=no nnitaristi=no resolucijo (»Slovenci, Hrvati in Srbi snio kompaktna jezikovna in etni=na sku- pina...), je ogor=en zapisal: >Za svojo osebo že danes izjavimo, du bi ne lioteli imeti ni=esar ve= opraviti z narodno radikalno strujo, v tre- nutku, ko postane ta nesmiselna resolucija eksekutive kar >jugoslovanski kredo* struje.« Ni povsem jasno, zakaj se ni obrnil Rosiolinr tudi proti etni=nemu unitarizmu socialne demokracije, zlasti njene tivolske resolucije. Mogo=e ga je pomirila kritika kulturno-jezikovnegn jugoslovnnstva tivolske re- solucije, ki je izšla prav iz vrst samih socialnih demokratov: dr. Henrika Turne dr. Antona Dcrinote, dr. Drugotinn Lon=arja ter Albina Prcpe- lulia-Abditusa. Kakor proti ilirizmu je bil Rostohnr tudi proti panslavizmu. Za- vzemal pa se je za slovansko misel, torej misel harmoni=ne solidarnosti, vzajemnosti vseh slovanskih narodov, katere cilj je njihova ohranitev, od najve=jega do najmanjšega. In v zvezi s tem je presojal tudi verski moment: >Vcrskn strpnost je glavni pogoj k realni slovanski vzajem- nosti. Zato ima slovanska misel nasprotnika v klerikalizmu, v katoli- škem kakor pravoslavnem. To =utimo južni Slovani, posebno Hrvatje in Srbi, to =utijo tudi severni Slovani, Poljaki in Rusi... Kdor je pre- pri=an Slovan in kdor je pravi Slovan, ne more biti punslavist. Pan- slavizcm v mali izdaji je tudi ilirizem.c" S svojo strokovno specialnostjo, s psihologijo se Rostohar v Napredni misli sicer ni predstavljal. V boju proti ilirstvu pa je enkrat sumkrat uporabil tudi psihološke argumente. »Prvi in najvažnejši psihološki vzrok ilirizmn je narodna obupanost, ki ima v zgodovini našega naroda svoj glavni vir... Vsako poglavje naše zgodovine je obtožnica proti vladi, ki ni znala iz Slovencev ni= druzega po=eti, kakor dn jih z nasiljem napravi za lojalne davkopla=evalec. Vsled tega je za=ela vera slovenskega naroda v pruvicoljuhnost avstrijske vlade pešati in vedno bolj se utrjuje prepri=anje, da Slovenci kot narod nimamo v monarhiji nobene garancije za svoj obstoj. Daljši psihološki vzrok zo ilirsko gibanje nam je iskati v zmagoslavni vojski balkanskih Slovanov. Slovanska narodna duša je ideulna in je že po naturi zavzeta zn romantiko... Vse faze balkanske vojne so bile predmet vskdnnjih razgovorov tudi v uajoddaljenejših gorskih vaseh. Iz zavesti, da so naši bratski narodi na jugu zadobili zopet svobodo kulturnega in politi=nega samoodlo=e- vnnju, do=im se morajo Slovenci z naporom vseh sil boriti za nnjprimi- tivnejše narodne pravice, vendar ne morejo kliti kake druge ideje, kot resignacijn na dosedanji tradiciji... Ilirsko gibanje po svojih nnjglo- bokejših motivih ni ni= druzega kakor klic po odrešenju iz obupnega položaja našega naroda. Kot tretji psihološki vzrok ilirizmu je omeniti okolnost, da slovenska narodna zavest še ni zadostno stabilizirana in n V Vedi, 1913, str. 506, kjer je resolucija tudi T celem podana, ne pile »neka«. Vsekakor pa U bcaedica pomeni, da nostohar kar nI mogel verjeli, da bi nekdaj njegova »truja rdaj tako nantopnla. n NM. I. I., Socialno polillcnl pregled, ilr. 235-236. 23 Zeodovins|.i CftMpU 3^f ZGODOVINSKI Ce Avstrija izpremeni dosedanji kurz svoje politike in se osamosvoji, kar se bo V dogledni bodo=nosti vendarle moralo zgoditi, ako se bo zadostno ozirala na svoje gospodarske in politi=ne interese, tedaj bo mo= Nem=ije zlom- ljena. tw Zaradi usode Slovencev se Rostohar boji razpada Avstrije, kajti »tedaj bo prišel tudi oni moment sporazuma o delitvi med Italijo in Nem=ijo, o katerem italijanski sociolog prof. Michcls pravi, da je mogo= v dogledni bodo=nost i.«h- Ta strah in skrb sta branila Rostoharju, da bi Uvide], da Avstrija nima možnosti za spremembo, ki bi upravi=ila njen nadaljnji obstoj. Razvojni dogodki oheh balkanskih vojn so pomenjali osrednje dnevno politi=no zanimanje Slovencev. Ljubljanski dnevniki »Slovenski narod«. »Dane, »Slovenec« in tržaška »Edinost« so posve=ali vse svoje prve strani poro=anju z balkanskih bojiš=. Navduševali so se (»h zmagah bratskih južnoslovanskih narodov nad Turki. Široko je bila organi- zirana akcija pošiljanja denarne in druge raznovrstne pomo=i slovan- skemu jugu. Tudi Rostohar je balkanski vojni vestno spremljal ter ju v Napredni misli komentiral. Srbija je v prvi balkanski vojni zavzela Albanijo. Prišla je do morja. Toda Avstrija seje s tem za=utila ogroženo. n KriliU in polrmikn. »Ir. 2H4, NM, I. I., IT. 6. » NM. I. I.. »Ir. 2HV " NM, I. II.. AvMrija in Slovenci, str. 51. " lllO* »Ir. 52. »• •HI ZGODOVINSKI vprašanju Albanijo prišlo do nevarnega politi=nega konflikta. Rostohar tedaj vzklikne: Avstrija zahteva avto- nomijo Albanije! Avstrija, ki niti svojim kulturnim narodom ne privoš=i koš=eka politi=ne svobode, ho=e avtonomijo Albanije, o kateri so vedela doslej eelo oficialna avstrijska poro=ila povedati le to, da prebivajo tam krvolo=ni in ropažcljni Arnavti, ki onemogo=ujejo vsak kulturen razvoj. Kdo naj razume politiko avstrijske diplomacije? Avtonomija Albanije ni ni= drugega, kakor politi=en sofizem — ali smisla za prave interese monarhije in njenih narodov ni še nikoli pokazala ... Življenjska naloga naše monarhije ne ohstoji v tem, da razširi svoje meje do Soluna, ampak v tem, da nudi varno zavetje onim manj številnim nurodom, ki si vslcd svojega geogrnfi=nega položaja ne morejo vzdržati svoje samostojne države. Avstrija se te svoje naloge še ni zavedla in vendar je v tem moralno utemeljena njena eksistenca.c83 Rostohar razvija svojo misel: »Ko so srbske =ete zasedle Albanijo, se je avstrijsku diplomacija zaplela zaradi tega v oster konflikt s srbsko državo. Da je Srbija kot zmago- valka zasedla Albanijo, ozemlje osmanske države, mora videti v tem vsak objektiven presojevalec zgolj naravni razvoj vojnega konflikta. V enakem položaju bi bila Avstrija isto storila. Avstrija v sporu za Albanijo pretirava in iskala je o=ividno konfliktov. Mi smo to obsodili in priznali Srbiji pruvico do svobodnega pristopa k morju.c — > Avstrija pa ima gotovo velik interes na tem, da ostane Albanska obal, ki zapira z italskim polotokom izhod iz Jadranskega morja, nevtralna in da ne pride v (neomejeno — ta beseda je bila iz rokopisa po neprevidnosti stavca izpuš=ena) — posest njene najve=je rivalinje — Srbije. Cc bi postala vsa albunska obal srbska posest, bi bil hihko nnš izhod iz jadranskega morja na svetovni trg ogrožen. Trst, naša prva in edina trgovska luka bi izgubil ves svoj pomen in Avstrija bi bila pri- siljena iskati izhodiš=a za svoj izvoz preko Nem=ije. Kaj bi sledilo iz tega za Avstrijo? Sledila bi njena naravnost vazalna odvisnost od nemške države. Avstrija bi bila primorana delati še bolj nemško poli- tiko, kakor jo dela danes. Pri tem bi pa najve= trpeli avstrijski Slovani, predvsem Cehi in Slovenci. V interesu avstrijskih Slovanov je, da more Avstrija delati kolikor mogo=e neodvisno politiko od Nem=ije in Italije, zato se ne strinja z interesi avstrijskih Slovanov, da bi se Avstrija popolnoma spodrinila z Balkana. Mislimo, da tudi v interesu balkanskih Slovanov ni, da bi avstrijski Slovani izginili v nemškem morju. Zaradi tega bo D prid vsemu Slovenstvu, =e Srbi za=nejo upoštevati tudi živ- ljenjske interese avstrijskih Slovanov in zavzamejo zlato pot izravnave svojih in naših avstrijskih interesov.*9* »Mi Slovenci iz srca želimo Srbom najlepših uspehov tako, kakor smo se iz srca veselili njihovih zmag. Ali naš narodni interes, ki nas spoju je z bodo=o usodo Avstrije, nam nalaga, du se postavimo na stran naše monarhije, v kolikor so o tem sporu tangirani njeni in naši živ- ljenjski interesi.*** » Balkantka vojna, I. I., *tr. 148-U9. •* Na dan z rrinico, NM. 1. I-, Ur. 197—198. " NM, 1. I., *lr. 197—198. 344 ZGODOVINSKI CASOriS XXVIII 1974 Rostohar je tako pisni iz svojega pojmovanja slovenkkega narodnega interesa in interesa drugih avstrijskih Slovanov. Slovensko =asopisje pa je vse v p rek napadlo. O=itali so mu. da ho=e avtonomijo Albanije in da je proti Srhom. Rostohar jo