*»d distributed under permit No. 424 authorized by the Ad of October 6, 1917, on file it the Poet Office of Chicago, Illinois. By order of the Presid**,
•	A. S. Burleson, Postmaster General. A
fct m karUti 4«kvik«f«
Dalavci la tfn*
TU* »NM* b 4av*ta4 to
tka iatomti mi wark-kM	Workaf.
I la »II what
•ntitUd

Pro4
Kntarml u aaaand-claaa matur, D»«-. I, I»«?, at Um peat \ /fle« At (hic»|u. iUM uttU«r lb* Act »r t oiitfrtM» «I M ar «Ii »rd. l»f».
Office: 4008 W. 31. St.. Cfcicigi, III. Delavci vseh dežela, združite sel1
PAZITE
M ¿fvilko V okiapaju, U M nakaja p«l*g «*i«|«
uulov«, prilaplja-naga ipodaj »II mm ovitku. Ako im (&Šd»\
t ta vilka ........
tadaj vam • prikopajo iU-vilko aaiaga liata pataša narolaiaa. Proaiaaa, p«, ■ovita jm takoj.
STEV. (NO.
) 5*4
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
•f-p*.
CHICAGO, ILL., DNE Ji. JULIJA (JULY 30th) 1918. LETO (VOL.) XIII. ,
Intervencija v Rusiji.
Dolgo je bil nastop zaveznikov v Rusiji na dnevnem redu in nekaterim časnikarskim član-kirjem je bila najljubša zabava, kaj se od te strani stori v Sibiriji. Pogostoma so se take špekulacije objavljale kot gotova fakta in v mnogih slučajih so se enostavno želje postavljale na mest«) resnice. Ni dvoma, da so mnogi taki članki imeli določen^namen; skušali so enostavno vplivati na vlado, da bi izvedla tako akcijo, kakršna bi bila gotovim interesom najbolj všeč.
Po vseh deželah je dobiti elemente, ki niso nasprotni le boljševikom, ampak jim smrdi vsa revolucija od konca do kraja. Taki krogi bi najrajši videli, da bi katerakoli zunanja sila "napravila red" na Ruskem, to sc pravi, da bi z vojaško močjo skrušila, kar je, pa nastavila tako "krepko" vlado, od kakršne bi dotični interesi lahko pričakovali največ koristi.
Od takih strani so prihajali najglasnejši klici po močni'oboroženi intervenciji, ki ne bi pravzaprav pomenila nič druzega kakor vojno z Rusijo. Vpričo kaotičnih, razmer, ki vladajo sedaj na Ruskem, ni bilo težko najti argumente, ki so na-vktamo opravičevali tako zahtevo. .
• Špekulacije so sedaj pri kraju, kajti predsednik Wilson je definitivno določil akcijo, ki jo podvzalne Amerika, in zavezniki so o tem obveščeni. Japonska, ki ima aktivno sodelovati z Ameriko,*je z washingtonsko vlado sporazumna.
Kakor je bilo pričakovati, je predsednik Wilson nasproten vojaški intervenciji, vsaj v sedanjih razmerah, ko ne prihaja prošnja zanjo iz Rusije same.
AMSKI&KA IZJAVA.
Zastopnik državnega tajnika Polk je podal o nameravani akciji sledečo izjavo:
"Po sodbi vlade Zedinjenih držav, sodbi, do katere je dospela po ponovnem in zelo temeljitem uvaževanju splošnega položaja, bi bila vojaška intervencija v Rusiji bolj sposobna, da bi pomnožila ondotno žalostno konfuzijo, nego da hi jo ozdravila, in bi prej užalila Rusijo, nego ji poissgsls iz njenih zadreg.
Öt bi rusko ljudstvo sploh imelo kaj koristi
vočasne, da bi jo rešila sedanjih obupnih težav,
ina jeno dejstvo bi se medtem porabilo za vzdrža-vanje tujih vojsk, ne pa da se Rusiji vrne, kar je njenega in da bi se prehranili njeni možje, ženske in otroci.
Sedaj rabimo vso svojo eneržijo za ta namen, da zmagamo na zapadni fronti, in po sodbi vlade Zedinjenih držav ne bi nikakor bilo modro deliti sli cepiti naše sile.
Kakor spoznava vlada Zedinjenih držav sedanji položaj, je torej vojaška akcija v Rusiji priporočljiva, da dobe Čehoslovaki toliko zaščite in pomoči, kolikor je mogoče, zoper oborožene nemške in avstrijske vjetnike, ki jih napadajo, pa tudi c[* se podpre vsak poizkus samovlade ali samoobrambe, za katerega so Rusi sami pri volji sprejeti pomoč.
Edini sedanji namen, za katerega se bodo rabile ameriške čete, bodisi iz Vladivostoka ali iz Murmanska in Arhangelska, je ta, da čuvajo vojaške zaloge, jih utegnejo dosledno rabiti ruske sile in dq podajo Rusom toliko podpore, kolikor je bodo sami želeli sprejeti pri organizaciji samoobrambe.
S takimi nameni pred očmi sodeluje sedaj vlflda Zedinjenih držav z vladami Francije in Velike Britanije v okolici Murmanska in Arhangelska.
Zedinjene države in Japonska sta sedaj e-dini sili, ki sta v takem položaju, da moreta na-
Za nemškim poslanikom Mirbaclioui v Moskvi je prišel nemški vojni poveljnik v Ukrajini maršal von Bichhorn na vrsto. V torek je bil v Kijevu na ulici izvršen atentat, kateremu je podlegel maršal in njegov adjutant stotnik Dressler.
Poročilo, ki je prišlo iz Amsterdama, pravi o dogodku sledeče: "Uradno naznanilo, ki je prišlo iz ukrajinskega glavnega meuta, javlja, da sta bila v torek v Kijevu vojaški poveljnik feldniaršal von Eichhorn in njegov adjutant stotnik von Dre*iler t bombo težko ranjena. Poznejša depeša iz Kijeva pravi, da sta ponoči oba umrla. Atentat je bil izvršen, ko se je Kichhorn s svojim adjutan-tom peljal iz kazine v vojni glavni stan. Bomba je bila vržena iz voza, ki se je pripeljal tesno k feldmaršalovi kočiji, ko je bila že blizu glavnega Mana. Atentator in voznik sta bila aretirana."
Poznejše vesti pripovedujejo, da je bil atentat osnovan med socialnimi revolucionar! v Mo-«kvi.
Na vsak način žanje Nemčija, kar je sejala. In če se bojujejo njeni sovražniki danes z bombami in prirejajo atentate, se pravzaprav nima nič pritožiti. Atentat se navadno smatra za zahrbtno dejanje in v mnogih slučajih je res tak. Kjer je «a boj odprto politično polje in kjer ima narod Irihunale, pred katerimi more najti pravice, se ne more zagovarjati političen umor. Tmia Nemčija
stopiti v Sibiriji z zadostno silo, ki je potreb-na tudi za dosego tako skromnih namenov, kakor so bili oznaoeui.
Vlada Zedinjenih ijržav je torej predložila japonski vladi, da pošlje vsaka po nekoliko tisoč mož v Vladivostok z namenom, da sodelujejo ket enotna sila pri zasedanju Vladivostoka in da zavarujejo kolikor mogoče, ¿zemlje za Čehoslovaki, ki se k rečejo proti zapadli. Japonska vlada je izrekla svoj sporazum.
Podviemajoča to akcijo, želi vlada Zedinjenih držav naznaniti ruskemu ljudstvu javno in svečano, da ne namerava nobenega . dotikanja politične siiverenosti Rusije, nobenega vmešavanja v njene notranje zadeve, niti ne v lokalu" zadeve v tistih omejenih krajih, ki bi jih njene vojaške sile morale zasesti, in da se noče dotakniti njene zemljiške integritete ne sedaj ne pozneje.
Kar hočemo storiti, ima edini namen, da podamo ruskemu narodu toliko pomoči pri njegovih naporih za kontrolo svojih lastnih zadev, svojega ozemlja in .svoje usode, kolikor bo njemu samcem sprejemljiva. Kakor je znano, izda japonska vlada podobno izjavo.
Ti načrti in nameni vlade Zedinjenih držav so bili naznanjeni vladam Velike Britanije, Francije in Italije, in te vlade so sporočile državnemu oddelku, da jih načeloma odobravaj".
Noben zekljueek, do katerega je prišla vlada Zedinjenih držav v tej važni zadevi, pa nima neinena, da bi oviral akcije ali se vmešaval v neodvisno sodbo vlad, s katerim smo sedaj spojeni v vojni.
Vlada Zedinjenih držav ima tudi željo in namen poslužiti se prve prilike, da pošlje v Sibirijo komisijo trgovcev, kmetovalskih izvedencev, delavskih svetovalcev, zastopnikov Rdečega Križa in agentov Y. M. C. A., ki so vajeni organiziranja najboljših metod za podajanje koristnih informacij in prosvetne pomoči najboljše vrste.
Namen je, da se na sistematičen način za-dovolje neposredne gospodarske potrebe ondot nega ljudstva, kakorkoli se pokaže kakšna mož
smela ovirati vojaške pomoči za Čehoslovake
Vlada Zedinjenih držav upa in pričakuje, da bodo vlade, s katerimi je spojena, aktivno podpirale izvršitev teh vojaških in gospodarskih načrtov, kjerkoli bo mogoče.
JAPONSKA IZJAVA.
Uradno glasilo v Toki ju je objavilo naslednjo izjavo:
"Japonska vlada, navdana s čuvstvi odkritosrčnega prijateljstva do ruskega 'naroda, je vedno gojila največje upanje, da se kmalu ustanovi red v Rusiji in da bo uživala zdrav in neovi-se evropske centralne sile okoristile s pomanj-ran razvoj svojega narodnega življenja.
Vendar pa predleže zadostni dokazi, da *o kanjent obrambne moči in s kaotičnim položajem, v katerega je bila Rusija niomentano vržena, pa utrjujejo svojo oblast nad drtželo in razširjajo svoji» aktivnost trajno po vzhodni rtStk? zemlji.
Trmoglavo so ovirali prehod (Vkoslovakov skozi Sibirijo. V sile, ki se upirajo tem hrabrim četam, je bilo uvrščenih mnogo nemških in av-stro-ogrskih vjetnikov, ki zavzemajo praktično mesto poveljništ va.
(češkoslovaškim četam, ki žele zagotoviti svoboden in neodvisen obstanek svojemu narodu in lojalno podpirajo skupno zadevo zavezni* kov, gre po pravici simpatija in uvaievsnje ti jih

Sobojevnikov, katerim je njih usoda važns in liiočno cenjena stvar.	'
Vpričo nevarnosti, kateri so češkoslovaške čele sedaj izpostav ¿¿ene v Sibiriji od nemških in avstro-ogrskih napadov, so zavezniki naravno lutili, da ne morejo indiferentno gledati na razvoj dogodkov, in gotovo število njih čet je že dobilo nalog za odhod v Vladivostok.
Vlada Zedinjenih držav, ki enako čuti tezo situacije, je pred kratkim podala japonski vladi predloge za hitro odpošiljatev čet, du se o-lajša pritisk na češkoslovaške sile.
.Japonska vlada, ki .želi soglasje z nameni ¿edinjeiiih držav, je sklenila, da stori takoj ko-npke za «liapouiranje s primernimi silami za predlagano misijo, in gotovo število teh čet bo ta loj odposlano v Vladivostok.
Nastopajoča to pot vzdržuje japonska vlada yujo trajno željo, da pospeši razmerje prijateljstva iu potrjuje obljubljeno politiko respek-tlranja teritorijalne integritete Rusije iu vzdrževanja vsakega vmešavanja v njeno notranjo politiko.
Nadalje izjavlja, da umakne po dosegi omenjenih namenov takoj vse japonske čete z ruskega teritorija in pusti neovirano suverenost Rusije v vseh njenih fazah, bodisi političnih ali vojaških."
AKCIJA ZEDINJENIH DRŽAV.
Pol kova izjava naglaša, da so Zedinjene države ponovno in resno uvaževale splošni položaj, preden si je vlada napravila sodbo. Odkar ss se objavile prve vesti o nameravani akciji v Sibiriji, je poteklo mnogo časa; znano je pa tudi, je predsednik medtem slišal mnogo ljudi, ki piznajo položaj v Rusiji, med njimi take, ki so bile zadnji čas same v deželi. Program Zedinjenih drža v se res kaže kot plod resnega in vsestranskega uvaževanja.
Predvsem je treba naglašati, da ne more biti nobenega dvoma o iskrenosti izjave. To je izmed vaega, kar prihaja pri tej akciji v poštev, najvažnejše in ničesar ne bi bilo tsko goreče želeti, ka-
Ako razumejo Rusik da hočejo Zedinjene države
vse to, kar jc v izjavi povedano in drugega nič,
tedaj morajo samo pozdraviti iz srca akcijo, ki jim lahko prinese resnično in izdatno pomoč.
Računati je seveda treba s tem, da bodo nemški agenti na Ruskem porabili vso svojo moč, da bi diskretirali akcijo Zedinjenih držav. Slikali bodo Ameriko kot sebično; dcklamirali bodo, da se skrivajo za njeno pomočjo osvojevalni nameni in — kar more napraviti v sedanji Rusiji največi vtisk — trdili bodo, da se vrši vsa akcija v interesu ameriških kapitalistov. Saj je bil celo Viljem tako predrzen in je govoril, da je vstopila Amerika zaradi profitov svojih kapitalistov v vojno in da je Wilson orodje WTall St recta. Kar govori prusko božanstvo, to ponavljajo kakor papige njegovi agenti po vsem svetu.
Kapitalistični interesi so pa tisto, kar vzbuja v sedanji Rusiji najodkritosrčnejši odpor Zakaj o tem ne more biti nobenega dvoma, da prevladuje med ruskim ljudstvom socialistično eirv-stvovanje. To ne pomeni, da je vse rusko ljud stvo socialističm» zavedno; med čuvstvom in znanjem, ki je podlaga zavednosti, je velika razlika. Prav tam, kjer je čuvatvo močnejše od kritične razsodbe, ima pa sugestija najložje delo, in te sugestije ne bo manjkalo. Ljudje, ki sovražijo socializem kot živega hudiča, se bodo masam pred stavljali kot najradikalnejši socialisti in bodo govorili o Wilsonovih kapitalističnih namenih,
Atentat v Kijevu.
je svoj rop na vzhodu sama izvršila na najzahrbt-nejši način. (V se vzame vse skupaj, kakor je bilo, niso nemške armade zmagale na Ruskem, temveč kajzerstvo je ogoljufalo Ruse in Fince, Ukrajince in Poljake in vse skupaj. Reči, da je bila to diplomatiena zmaga, bi bilo preveliko ponižanje pojma diplomacije. S priznanjem lepili načel je pripravljala narode nekdanje Rusije na mir, cd katerega »o po njenih besedah morali pričakovati pravičnost. A ko jih je toliki» preslepila, da si» o-pustili vsako misel na nadaljni boj in postali nesposobni za uspešno vojno, je snela krinki» iu pokazala tiranski obraz. Vsa njena metoda je bila nepoštena od konca do kraja. Kdor je tako postopal, pa nima nobene pravice tožiti, če se'mu vrača na enak način.
Razume se, da ne izprenieni ne Mirbachov ne Kichhornov umor položaja. Na mesto grofa Mir« bacha prihaja llelfferich, nekdanji nemški finančni tajnik kot poslanik v Rini j o, namesto Kichhor-na pa posadi kajzer tudi kakšnega drugega generala.
Omenjena atentata se pa vendar ne smeta presojati s tega stališča. Važna sta kot simptoma re-belnega duha, ki se budi v Rusiji in se poslužuje atentatov, ker nima sedaj drugega sredstva. Napada na Mirhacha iu na Kichhoma sta bila v prvi
• «
vrsti glauni protestni demonstraciji zoper Nemči-
jo, v drugi pa zoper tiste, ki deloma v resnici, deloma pa po imenu vladajo. Ali pomen obeh atentatov sega vendar še preko demomit racije. Socialni revolucionarji morajo vedeti, da zbudi tak na- « pad divji srd na kajzerjeveni dvoru in da čuti Viljem tako reč kot žalitev svojega božanstva. Kn-krat se je zadovoljil s tem, da maščuje moskovska vlada umor njegovega poslanika. Toda če se to nekolikokrat ponovi, je verjetno, da potegne v svoji jezi meč iz nožnice in pošlje svoje armade, ila siHiiarično kaznujejo "hudodelce".
Očividno je to tisto, kar bi socialni revolucionarji radi dosegli s svojimi atentati. V takem slučaju bi bila mogoča edino alternativa: Ali da se Rusija popolnoma podvrže Nemčiji, ali pa da obnovi vojno. Socialni revolucionarji najbrže računajo, da bi se zgodilo drugo, in če imajo razloge za tako mišljenje, mora biti protinemški duh na Ruskem veliko močnejši, nejfo hi bilo «oditi po postopanju sedanje vlade.
To bi bilo zelo verjetno in razumljivo. Ko se je sklepal brest-litovski mir, so mu bile mase gotovo nagnjene. Nedvomno so se boljševiki takrat največ z ozirom na razpoloženje v masah odločili, ila sprejme ji» vse nemške pogoje. Ali ljudstvo je tedaj pričakovalo, da mu prinese mir boljše razmere. Sedaj pa vidi, da mine mesec za mesecem, razmere se pa ne zboljšajo, temveč so še slabše,
ker vedo, da bi s tem najprej nahujskali ljudstvo proti Ameriki.
Akcijo, ki jo nameravajo Zedinjene države, Im> torej morala, da si zagotovi čim popolnejši uspeh, vpoštevati ta dejstva in skrbeti, da para-lizira protiagitaeijo kajzerjeviji agentov. Naj-Ifpši rezultat doseže misija, ako pridobi Zedi-njenim državam zaupanje ruskega ljudstva. To bo pred vsem naloga komisije, ki jo namerava predsednik poslati v Rusijo.
Naloge te komisije bodo v vsakem oziru velike in težke; dokazati masam odkritosrčnost A-merike bo pa na vsak način največja in najvažnejša naloga. <"> to doseže, bo pa rezultat vreden vseh naporov.
Nam je jasno, da je akcija Zedinjenih držav nesebična. Korist od nje bo v prvi vrsti imela Rusija in tg korist postane lahko ogromna. Boljševiki sami bi morali to spoznati in če so prepričani, da imajo res maso ruskega ljudstva za seboj, bi morali pozdraviti nastop Amerike iti mu dati od svoje strani največjo podporo. Zakaj če se res opirajo na maso ljudstva, more ukcija Zedinjenih držav le utrditi njih vlado.
Amerika se noče vtikati v notranje zadeve Rusije, iu če se Amerika noče, je gotovo, da se nihče na strani zaveznikov ne bo. Vsa akcija Zedinjenih držav bo le pomagala, da si ustanove Rusi tisto vlado, ki jo sami hočejo. Ako hočejo bolj« ševike, bodo torej vsled posredovanja Zedinjenih držav še bolj gotovo vladali, tem bolj gotovo, ker jim bo z ameriško pomočjo omogočeno, da spravijo gospodarsko življenje v red iu izvrše tisto konstruktivno delo, ki ga doslej zaradi pomanjkanja sredstev nihče ni mogel opraviti. Ct padejo boljševiki, bo to dokaz, da se ne morejo o-pirati na mase ljudstva; tedaj ne padejo zaradi ameriške intervencije, temveč zaradi pomanjkanja ljudskega zaupanja.
rim je mogoče ruskemu ljudstvu veopiti prepričanje o nesebičnosti Amerike, bo akcija pozdravljena — če ne od vladsjočih, pa gotovo od naroda. Kajti danes ni nobenega dvoma več, da ni bila Rusija le oropana in ponižana z brest-
bolj igrača v rokah Nemčije. In ker je sama preveč opešana, ne bi bil daleč čas, ko bi moskovska vlada prav tako kakor kijevska postala e-
nostavno berlinski vladi podrejena instanca, k! sprejema od kajzerja ukaze, zato da jih izvršuje. Tega jo lahko reši akcija Zedinjenih držav, ki gotovo ne obtiči sredi pota, če se pokaže v Rusiji dobra volja, ampak poda izmučeni deželi toliko pomoči, da se res lahko zopet postavi na svoje noge.
Kdor hoče biti odkritosrčen, mora priznati, da je Anjerika tekom te vojne drugim narodom toliko pomagala, da ni v zgodovini enakega zgleda. In nobenega razloga ni za dvom, da ne bi tudi Rusiji pomagala do skrajnosti.
Na Ruskem bi pa morali spoznati, da so v višjem nego nacionalnem interesu dolžni sprejeti pomoč, ki zagotovi Rusiji demokracijo. Seveda se bodo skušali ameriški misiji razni kon trarevolueionarji obešati za krila. Ali po Polkovi izjavi in po vsej Wilsonovi politiki je gotovo, da bodo s tem prav toliko dosegli kolikor "diktator" Horvat. Prav ameriška akcija prepreči reakcijo, ki bi jo sicer obup v bedo na gnanega ljudstva povzročil. Ohranitev ruske demokracije je pa svetoven interes in zato so voditelji ruskega ljudstva dolžni, da sprejmejo vsako pomoč v ta namen. Tudi boljševiki boto torej morali sedaj pokazati, če prav razumejo svojo nalogo in če so kos položaju. Oe so, bo dobro zanje in za Rusijo.
nego so bile prej. Na eni strani niso bili boljševiki sposobni, da bi izvršili čudež in organizirali po Vsej deželi produktivno življenje iz kaosa, na drugi strani vidi ljudHtvo, da izteza Nemčija roke še po tem, kar mu je ostalo. Mase niso žalovale, če se jim je reklo, da bodo Ukrajinci, Finci, Poljaki, Leti i. t. d. ločeni od Rusije; toda prepričani so bili, da bo vsaj Velika Rusija neodvisna in da bo njeno ljudstvo uživalo resničen mir.
V tem pričakovanju je pa I juto razočarano. Tudi tisti, ki si ne belijo veliko glave z visokimi političnimi vprašanji, čutijo, da nimajo dovolj hrane, in če je kaj upanja, da prinese žetev nekoliko živeža v hišo, ne morajo povsod bati, da ga zaseže kajzerska lakota. Boji za poljske pridelke med ruskimi in ukrajinskimi kmeti na eni in nemškimi vojaki na drugi strani so nadvse tipični in če bi danes prišlo do ponovne vojne z Nemčijo, bi jo gotovo velik del naroda iz vsega srca odobraval.
Ali vprašanje je, če bi bila Rusija sposobna za obnovitev vojne. In prav o tem je na vsak način največji dvom. Položaj je za Rusijo skrajno kritičen. Kajpada ne vemo, če ima sploh toliko vojnega materijala, da bi prišel kaj v poštev in če je to, kar je ostalo od njene industrije, soosob-no, da bi zalagalo armado v slučaju nove vojne.
(Konec na 8. strani).

Na seji lokalne organizacije za Chieago in okolico dne 1. avgdaM t. I. ne je konstituiral in izpopolnil odbor, ki in^i v oakrbf vse reči, ki se ti -čejo kongresa. Podpisani je meti drugiu» sprejel tudi nalogo, da poskrbi zunaiflim delegatom stanovanja. Zunanje delegate prosim sledeče: Kakor hitro ste izvoljeni, mi pošljite svoje ime in naslov, da Vam preskrbim vse potrebuo glede stanovanja ob času zasedanja. Najbolje je, da so vsi delegati v četrtek zvečer, to je 12. septembra, že v Chicagi. Ker je pa Chieago velika vak, kjer so dolge ulice in hiša na hiši pa še ena gor, zato se utegne temu ali onemu primeriti, da bi težko našel svoj prostor. V tem slučaju naj se vsakdo tele-fonično oglasi na spodaj označeno številko, nakar bomo skrbeli, da pojde kdo na postajo.
Frank Savi, 4008 W. Slst 8t., Ohicago, I1L Telefon: Lawudale 8157.
*t. 138, SNPJ., $9.00; dr. Slov. Sinovi št. 112, S? N. P. J., $13.95; dr. Svobodo misleci št. 169, SNPJ., $5.00, kraj. organ. v-Huena Viata, Pa., $3.45; dr. Slovenec št. 262, SNPJ., $4 00; okraj, organ, v K. Palestine, 0., $4.30; dr. Sloga v Tujini št. 224, S, N. P. J., $5.00; dr. av. Mihaela št. 27, J S. K J., $10.00; dr. št. 109, SSPZ., $5.50; Fr. Bregar, Clinton, lnd., $2.00; soc.,klub št. 123, JSZ., $5.00; dr. sv. Frančiška št. 110, JSKJ., $5.00; dr. št. 44, S. S. P. Z., $4.80; dr. Hokol Št. 20, SNPJ., $4.15; dr. št. 37, SSPZ., $4 20; dr. Združitev št. 333, SNPJ., $1.34; kraj. organ. Camp Shuiuway, Colo., $4.75; mali zneski v znamkah in gotovini $2.22.
Anton Terbovec, tajnik.
IZ URADA TAJNIKA S. R. Z.	s
Člane Slovenskega Republičanskega Združe -nja, klube, društva, krajevne organizacije S. K. Z., kakor tudi posamezne rojake, ki se zanimajo za nase gibanje, opozarjam na knjižico "Krfska deklaracija in demokracija", katero je izdal izvr-ševalni odbor S. K. Z. V knjižici je znana "kriška deklaracija", s primernim pojasnilom, kakor tudi "chicaška izjava", ki tvori temelj S. H. Z. Is obeh dokumentov m pojasnila bo vsakemu lahko umljivo, v čem se naša načela razlikujejo od načel Londonskega odbora in S. N. Z., ki stoji za njim -r Da se vsaj deloma pokrijejo tiskarski . stroški in poštnina, so za knjižico določene sledeče cene: Za posamezne iztise 5e, za 25 iztisov $1.00, za 50 iztisov $1.50. za sto iztisov $2.50, za petsto iztisov $10.00, za tknoč iztisoy $17.50. Naroča se pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah.
Anton Terbovec, tajnik.
Xin. IZKAZ PRISPEVKOV ZA 8. R. Z.
Krajevna organizacija S! R. Z., East Palestine, O. $3.90; Slov. knjiž. društvo, Dubuque, la., $2.50; John Grilc, Denver, Colo. $1.00; Matt: Pogorele, Chieago, lil. $2.00; krajevna organizacija v Johnstown, Pa., $150.00; kraj. organ, v Forest City, Pa. $2.50; kraj. morgan, v Johnstown, Pa. $2.00;* Miss Mary Aučin, Chicago, 111. $5.10; J. B. Mihelich, E. Helena, Mont. $1.50; kraj. organ. v Export, Pa., $12.45; kraj. organ, v Aurora, 111. $1.75;.dr. Francisco Ferrer št. 131. S. N. P. J. $5.00; kraj. organ, v Ely, Minn., $1.00; Mrs. Mary Skubic, Chicago, 111. nabrala $5.00; dr. Triglav št. 2 N. P. J. $5.05; pevsko društvo Slovan, Pullman, 111. $5.00; dr. Sloga št. 14^N. P. J. $5.40; krajevna organ, v Detroit, Mi< $40.50. And. Pelhan, Corwin Springs, Mont. 7#c; Marseiles št. 337 S. N. P. J. $2.00; dr. št. 38 S. D. P. Z. Lansing, O. $8.70; kraj. organ, v Ely, Minn $12.75; Ant. Ausich, Madrid, la. nabral $7.50; M. Ivanšek, Brooklyn. N. Y., 50c, kraj organ. v South Fork, Pa. $3.25; Ant. Zamik, ller-minie, Pa. $5.00; dr. Sloga št. 16 S. N. P. J. $5.-55; dr. Proletarec št. 50 S. D. P. Z. $2.00; dr. Se-sterska Ljubezen št. 187 S. N. P. J. $2.50; Fr. Goričar, Bear Creek, Mont., $2.00; And. Shine, Oak Park, III., $2.00; L. Lotrič, 50c; F. Simeič, F. Kramar in F. Težak, v Farrel, Pa., $1.60; kraj. organizacija v Kartell, Minn., $7.00; dr. Slavija St. 1. SNPJ., $2.50; Rud. Kraintz, Girard, Kans., nabral $2.80; dr. Slov. Zastava št. 64, SNPJ., *6.20; dr. Boritelj št. 1, SDPZ., $5.00; dr. Pivka št. 201, SNPJ., .$4.00; kraj. organizac. v Eveleth, Minn., $6.75; dr. Victoria št. 220, SNPJ., $6.00; dr. Edinost št. 12, SNPJn $5.00; dr. št. 112, SSPZ., $5.00; dr. Rožna dolina št. 92, SNPJ., $5.00; dr. Kamnik št. 204, SNPJ., $10 00; kraj. organ, v Forest City, Pa., $5.50; dr. Slovenski Lovec št. 143, SNPJ., $1.50; dr. Planinski Glas št. 180, SNPJ., $1.00; dr. Delmont, št. 280, SNPJ., $4.25; soc. klub št. 1, JSZ., $10.00; soc. klub št. 73, JSZ., $6.25; A. Meisgeier, Pueblo, Colo., $1.00; dr. Zarja št. 349, SNPJ., $3.50; Slov. Organ. Nov. Amer. Državljanov v Reading, Pa., $12.25; Gašpar Basel, Fair-point, O., nabral $8.25; dr. Cerkniško Jezero št. 248, SNPJ., $9.00; dr. Lilija št. 95, SNPJ., $3.00; dr. Zvezda št. 297, SNPJ., $5.00; dr. Slov; Zmaga št. 208, SNPJ.. $5.00; dr. Zveza št. 36, SNPJ., $10.00; dr. Jutranja Zora št. 54, SNPJ., $20.17; okrožna organizacija v Johnstown, Pa., $¡30.25; dr. Vrh Planin . tt, Crab Tree, Pa., $1.75; kraj. -organ., Dunlo, Pa., $7.90; dr. sv. Alojzija št. 13, J. S. K. J., $1000; dr. št. 103, SSPZ., $10.00; dr. št. 118, SSPZ., $2.50; društvo Prvi Maj St. 65, SNPJ., $3.00; dr. Bratstvo št. 274, SNPJ., $1.50; dr. Danica št. 124, J. S. K. J., $4 00; kraj organ, v Win-terquarters, Vlah, $10.85; dr. Postojnska Jama
Izvleček zapisnika VII. redne sej« chikaake lokalne organizacije 8RZ. dna 12. julija.
Brat tajnik Zajec otvori sejo. Za predsednika za tekočo sejo je izvoljen brat Udovk*h. Sledi čitanje imen odbornikov in zastopnikov. Odbor je ves navzoč. Zastopniki društva 14, SSPZ., in društva Slov. delavski Sokol niso navzoči.
Zapisnik prejšnje seje je bil sprejet, kot je bil čitan.
Dopis brata Pokelška je bil sprejet na znanje in zadeva je rešena v smislu vsebine njegovega pisma.
Sledi obširiko poročilo tajnika o financah i a agitacijwkem delovanju lok. organizacije. Poroča, da so sedaj v chikaški organizaciji 104 stalni pri-spevatelji. Poroča o * praznovanju ' obletnice proglasa ameriške neodvisnosti dne 4. julija, katere so se udeležila društva z zapadne in severne strani Chicage, ki so vsa aktivna v delovanju pri lokalni organizaciji SRZ. Stroški v zvezi s to slavnostjo so znašali $42,34, svoto je založila lokalna organizacija SRZ., pod pogojem, da jo prizadeta društva povrnejo takoj, ko jo odobre njihove društvene seje.
Poroča o pripravah za bodočo konvencijo SRZ., ki se prične dne 13. septembra v Chicagi. Poroča, da je izvrševalni odbor S. R. Z. pooblastil brata A. J. Tenbovea, da naj stopi v zvezo z odborom lokalne organizacije, ki bo imel nalogo oskrbeti vse potrebno za to zborovanje. Naglaša, da je z delom zelo obložen in da mora večkrat po ves teden delati ob večerih, če hoče delo vestno in ob času opraviti. Kljub temu mu posel zastaja in apelira, naj se delo primerno razdeli med zastopnike in druge člane. Poroča, da je pisal pismo štev. 1, S. S. P. Z., v katerem je omenjeno društvo opozarja, naj pošilja zastopnike na sejo in sodeluje z ostalimi društvi v lokalni organizaciji. Poslal jim je tudi nabiralne pole in članske karte za stalne pr^pevatelje. Kaj so s pismom napravili, mu ni znano, ker ni nanj dobil snobenega odgovora. Brat Stržinar, zastopnik o-menjenega društva poroča, da tudi njemu ni znano, ker ni bil navzoč na zadnii društveni seji. Pravi, da je bil že pred dvema mesecema izvoljen za zastopnika društva k lokalni organizaciji. da se je pa sedaj prvič udeležil seje, -ker je sedaj prvič dobil poziv za udeležbo seje. Brat tajnik pojasnjuje, da ga ni mogel pozvati prej, ker ni dobil do predkratkim nobenega obvestila o njegovi izvolitcvi od društvenega tajnika. Brat Stržinar nadaljuje, da je spoznal iz tajni-kovega poročila, da je društvo, katero zastopa, eno najbolj mlačnih pri lokalni organizaciji in da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da se to popravi.
Nadzorni odbor poda poročilo o trimesečnem računu. Skupni dohodki v aprilu, maju in juniju znašajo s prenosom od meseca marca *522.97. Skupni stroški v mesecu aprilu, maju in juniju pa $375,12. Ostalo v blagajni lokalne organizacije SRZ. dn# 3. junija $114.85.
V tem računu so všteti tudi dohodki in stroški veselice in dramatične predstave, ki jo je priredila lokalna organizacija, dne 19. maja. Čisti dobiček te veselice je znašal $64.33. Nekaj vstopnic Se ni vrnjenih, oziroma svota za prodane vstopnice. Druge stroške smo imeli z nabavo tiskovin in knjig, poštnino in drugimi manjšimi stvarmi. Nadzorni odbor izjavlja, da so knjige tajnika in blagajnika v redu. Se sprejme na znanje.
Slede poročila stalnih odbornikov. Brat F. J. Aleš poroča, da je dobil potrebe informacije o dvorani Soikol Jonaš, če hočemo v nji napraviti sestanek delegatom in drugemu občinstvu ob priliki konvencije SRZ. Poročilo se sprejme na znanje, razprava o tem se pa odloži pod točko "v korist organizacije."
Pod točko: 'Poročila zastopnikov," poročajo zastopniki društev o agitaciji pri društvih, o pridobivanju stalnih Članov in kampanji za fond $1000.
Slovensko republičansko združenje.
SBDEŽ V OHIOAOI, DLL, IZVRJCEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Joia Zavertnik.
nadzorni odbor.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
centralni odbor.
, John Ermenc, Joseph Frits, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Mots, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodiČ, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Sava, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zaatopniki organizacij in listov, ki sa doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, I1».)
ZA KONVENCIJO & R. Z.
Izvrševalni odbor predlaga za konvencijo S. R. Z., ki se snide 13. septembra v Chicagi, sledeči provizorični
DNEVNI RED:
1.	Tajnik pozdravi delegate in otvori abo rovanje.
2.	Volitev predsedstva in zapisnikarjev konvencije.
,3. Volitev odbora za pregled pojrerilnic.
4.	Tajnikovo poročilo.
5.	Blagajnikovo poročilo.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Splošni položaj in dosedanje delo.
8.	Prihodnje naloge S. R. Z.
9.	S. R. Z. in Hrvatsko Republikansko V -druženje. •
10.	S. R. Z. in vojni cilji Zedinjenih držav.
11.	, Volitev izvrševalnega, centralnega in nadzornega odbora.
12.	Razno.
Definitivni dnevni red določi seveda konvencija sama, ko se konstituira. Vse organizacije, ki žele kakšno izpremembo dnevnega reda ali imajo kakšue predloge, ki bi se morali pri dnevnem redu jemati v poštev ali pa so sploh važnejšega pomena, so naprošene, da jih sporoče tajniku, čim prej je mogoče.
Konvencija se vrši v dvorani Piksen Audito-rium na Blue lsland A ve., blizu 18. ulice in se prične ob 8. dopoldne.
Anton Terbovec, tajnik.
delegatom II. kongresa 8. r. Z.
Dne 13. septembra t. 1. se prične v Chicagi
jrugi kongres S. R. Z., katerega bodo reprezenti-rali vsi tisti ameriški Slovenci, ki se strinjajo in zagovarjajo idejo, da je najboljša forma vlade republika, ne pa dedno veličanstvo. Zbrali se bodo na tem zboru ljudje, ki so v svojih mlajših letih živeli v državi, kjer so jih učili kot sveto resnico, da sedi na prestolu človek, ki je nameščen po milosti božji. Prišli so v deželo, kjer ne nastavlja milost božja, tfcmveč previdnost ljudstva reprezen-tante naroda na vladna mesta za gotovo dobo. Ker smo živeli v absolutistični monarhiji, in ker Živimo sedaj v federativni republiki, nam jc vladna forma obeh dežel brez vsakega razkladanja dobro znana. Priznamo, da nam je republika mnogo bolj P° godu kot pa cesarstva in kraljestva. In , ker je tako, želimo, da dobi tudi tista dežela in narod, kjer nam je zibelka tekla, formo ljudo-vlade.
Najodgovornejši administrativni uradniki te dežele izjavljajo razločno in na glas, da naj dobi sleherni narod le tako vlado, kakršno si sam želi. Sedaj je čas, prijatelji, zastaviti pot f raza r jem in priporočati ljudstvu, naj se bori za ideje republikanske forme, in da se vsem cesarskim in kralje-. vim agitatorjem pokažejo vrata.
Bliža se drugi kongres S. R. Z. Po doseda -njem zanimanju sodeč, bo na tem kongresu udeležba vse nekaj druzega, kot si pa kraljevski hlapci Žele. Želim, da bi bil efekt tak, da bi vse sovražnike resnične demokracije po tem kongresu zazeblo na koncu palcev, in če bi prav toplomer kazal nad 100 stopinj v senci.
Iz raznih nemških virov poročajo, da pobira Nemčija v armado vse moške, kar jih more odtrgati od dela. Izmed 200,000 delavcev v Kruppo-vih tovarnah so jih že vzeli 40,000 v armado.
Iz Amsterdama poročajo, da «sta prišla na Holandsko Bethmann Hollweg, bivši nemški kan-celar in bivši zunanji miniftvr Kuehlmann s tajno mirovno misijo.
Iz Londona poročajo: Lord Curzon, član britiškega vojnega kabineta, je dejal v ponde-. ljek, da ima Velika Britanija 7,000,000 mož pod orožjem in od teh je 5,000,000 na bojiščih.
Londonski "Exchange Telegraph" ima poročilo, da je v bolgarski armadi izbruhnil legar, ki se je razširil tudi med četami v Sofiji. Bolezen se je pojavila tudi na kraljevem dvoru in iz tega razloga je baje Ferdinand pobegnil s svojo družino v tujino.
Uradni bolgarski list "Mirnj" je pričel pripravljati prebivalstvo na bližajoči se prelom s Turčijo. Vesti iz Sofije pravijo, da piše "Miruj", da nočejo Turki držati svojih »bljub r. ozirom na prizadeto ozemlje in zato da bo morala Bol-gavVs nretrgati prijateljstvo z njimi.
Iz Londona poročajo/da so munieijskl delavci, ki so bili na Strajku, v Coventry sklenili, da se vrnejo na delo.	N
Če delajo nekateri socialisti napake, se ne more iz tega izvajati, da je socializem naučen.
17. Stockholnm poročajo, da mobilizira sovjetska vlada veliko armado za notranjo obrambo proti sovražnikom sovjetske republike. Govori se o novih zarotah in vstajah proti Ijeninovi vladi.
Z Dunaja poročajo, da so češkcslovaške čete okupirale več mest na Kavkazu in med temi tudi pristanišče Stavropol ob Črnem morju. Zdaj se pripravljajo na napnd na Novorosijsk.
Praktično so štiri leta vojne bolj pospešila socializem, kakor pred njo dvajset let miru. Kadar se bo sklepal mir, bo to vsemu svetu jasno.
Z Dunaja poročajo, da je dejal novi ministrski predsednik Husarek te dni v gosposki zbornici, da se mora Avstrija z Nemčijo vred boriti toliko časa, dokler misli ententa na razkosanje monarhije.
Iz Amsterdama poročajo: V tovarnah y Kal-ku blizo Kolina je te dni izbruhnil štrajk. Delavci so se zbrsli na ulicah in ker je bila policija preslaba, da bi jih razpršila, so oblatiti poklicale voja -štvo, ki je streljalo ns štrajkarje iz strojnih pušk. Voditelje so aretirali.
Na vrsto pride točka; "V korist organizad, je." Razni zastopniki povdarjajo, da ae moramo z večjo vnemo lotiti podrobnega agitacijakeg* deia. Le če bomo vršili to, bomo lahko napravili iz* chicaške podružnice SRZ. vzorno organiaaei-jo. Na zastopnike se apelira, naj agitirajo za pri-dobivanje stalnih prispevateljev. Od gmotnih sredstev zavisi uspeh ali neuspeh naše organiza t cije. Sklenilo se je, da se kampanja za fond $1000 sistematično organizira. Tajniku se naroči, naj da tiskati poverilne liste kolektorjem, d« se bodo z njimi pri občinstvu lahko izkazali, da so pooblaščeni za ta posel. Odboru za razdelitev kolektarskih okrožij se naroči, naj gre takoj ns delo in uredi vse potrebno. Med tem pa naj ko-lektorji nabirajo prispevke, kjerkoli se jim nudi prilika. Brat Aleš povdarja, da nam ne bo težko, nabrati to svoto do 1. oktobra, če bomo vsi vršili svojo dolžnost. Brat lldovič sugerirá, da je umestno, če obiskujeta rojake po dva kolektorja -»kupaj, ker bosta tako dosegla boljše uspehe kakor posamezniki. Se sklene, da se njegov nasvet vpošteva povsod, koder ga je mogoče izvesti.
Na vrsto pride diskusija o bodoči konvenciji ^RZ. Alešovo poročilo o dvorani Sokol Ja-noš v Ciceru se vzame v razpravo in po daljšem debatiranju se sklene, da se ta dvorana ne vpo-sjevs, ker je preveč oddaljena za zborovanje. Prirejanje veselice pa je v sedanjih razmerah nepriporočljivo in bržkotne je;tudi ne bomo imeli kdaj prirejati, ker bo čas le kratek in ga bo treba porabiti za zborovanje.
Za zborovalne prostore so nekateri dele gatje priporočali manjšo dvorano, toda ko so se vzele y obzir vse okoliščine, se je sklenilo najeti velike zborovalne prostore. Prednost ima Pjlseu Auditorium na Blue Island in 18. cesti. Ako ne bo mogoče dobiti te dvorane, se vzame dvorana Sokol Pilsen na So. Ashland in 18. ulici.
V nedeljo 15. septembra pa prirede skupila slovenska društva iz Chicage in okolice veliko manifestacijsko parado skupno z delegati konvencije Slovenskega republičanskega združenja. V soboto, to je dan pred to 'nameravano parado, bo končana konvencija, katero bomo v nedeljo zaključili s pohodom slovenskih društev, delegatov in drugega občinstva, nakar odidetno v zborovalne prostore konvencije, kjer zaključimo vso stvar z velikim shodom. Na programu bodio govori, pevske in godbene točke. Na zastopnike se apelira, naj že sedaj agitirajo za to vseslovensko manifestacijo ameriških Slovencev demokratične misli. Društva naj razvijejo agitacijo za a-deležbo svojih članov pri tej namifestaciji. Parada we prične že dopoldne ob 10., in bo vzela do dve uri čaaa. Ker je na sporedu tudi shod in druge točke, je potrebno, da pričnemo s parado že dopoldne, ker bo mnogo-delegatov SRZ. moralo iti popoldne v Springfield, 111. na konvencijo SNPJ.
Društva naj pridejo ob tej priliki z zastavami, nppise bo pa preskrbela organizacija.
Sklene se, da se pozovejo slovenska pevska društva iz Chicage, So. Chicago, Waukegana in Milwaukee na sodelovanje pri tej slavnostni manifestaciji.
Sklene se, da s enapravijo primerni koraki zs
agitacijo med ehicaškimi Hrvati in Srbi za udeležite v pri paradi. Na konvenciji bodo navzoči tudi delegatje Hrvatskega republikanskega u-druženja, zato je umestno, da se pozovejo tudi tisti Ilir vat i in Srbi, ki odobravajo program SRZ.
Sklene se, da se da tiskati dvatisoč letakov s programom slavnosti V slovenskem in dvatiso* v hrvatskem, odnosno v srbskem jeziku.
Izvoli se poseben odbor, ki ima na skrbi dobavo stanovanj in yse druge stvari, tičoče se konvencije in nedeljske manifestacije. Ta odbor bo sodeloval skupno z bratom Terboveem, ki je zastopnik izvrševalnega odbora S. R. Z. v posebnem odboru lokalne organizacije.
Člani tega odbora so: Fr. Gottlicher, F. Pod-1'pec, F. k&vs, F. Udovicb in Fr. Zaje.
Sklenjeno, da se da prednost slovenski godbi, če hoče igrati pri paradi in na shodu dne 15. septembra.
Brat Aleš predlaga, naj lokalna organizacija naroči 500 knjiži "Krfska deklaracija in demokracija", ki jih bodo razdajali zastopniki društev pri agitaciji za SRZ. Predlog sprejet.
Fr. Zaje predlaga, naj se pošlje $60 centrali S. R. Z. Kím- so bili zastopniki mnenia, da bomo imeli s pripravami za konvencijo mnogo stroškov, je brat Zaje svoj predlog umaknil.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo s pozivom, naj se vsi udeleže prihod-nje seje v avgustu.
F. Z.
Francoski vodilni listi pišejo z ozirom ns u-mor maršala Eichorna, da žanje Nemčija zdaj v Rusiji, kar je sejala. Rusi se kljub svoji miroljubnosti ne dajo stlačiti pod nemški jarem in s pru skimi tirani je edini argument bomba, kakor je bil s carjevimi tirani.
Iz \Vashingtona poročajo: Po uradnih vesteh iz Pariza so čete poljskih prostovoljcev, re-krutiranih v Združenih državah, v boju vzhod-no od Remsa na zapadni fronti. Polja-ki so h vjeli preko 200 Nemcev.
Državni department je dobil brzojavno depešo od padanika Frnncisa, da je v družbi z angleškimi francoskimi in italijanskimi diplomati zapustil Kandalasko 30. julija in dospel v Mur-mansk na obali Ledenega morja. Francis pa ni navedel vzroka, zakaj je zapustil Vologdo.
Kaj si more kajzer Viljem misliti o svoji bo zanstveni osebi, kadar dobiva poročila o atentatih na nemške poslanike in generale! Če pride danes »li jutri brzojav, da je tudi njega zadela kakšna bomba, se ne bo nič kaj ¿oditi. A najbrže bi l>om-ba na njegovo cesarsko telo napravila enak učinek kakor pri Eichhornu.
Iz Washingtona, I). C., poročajo: Skupno posojilo zaveznikom znaša $6,492,040,000 i+zakiadniški uradniki so pojasnili, da ostane tajno, kako jc bil porabljen denar, ker bi informacije o porabi denarja koristile sovražniku. Ravnotako so uradniki izjavili, da ni res, da namerava zakladuiški department obelodanili, kaj so kupili zavezni-
ki v Združenih državah. Medza-vezniški svet za finance in nakupovanje, kateremu predseduje Oscar T. Crossby, namestnik zveznega zakladnika, pošilja zdaj iz liondoua in Pariza naročila za živila, vojni materijal in druge po-trel>ščine, ki jih potrebujejo v prihodnjih mesecih. Ta poročila pregledajo skrbno ameriški urad -
niki in na njih podlagi določijo od časa do časa nov kredit. Porabijo jih tudi, da lože določijo primerne pošiljatve za posamezne zaveznike. Zavezniki dobe zdaj približno $10,-000,000 na dan iz Združenih držav. Zakladniški department je zdaj dovolil $100.000,(KM) kredita Franciji, $9,000,00(H) Belgiji in $3,(HM),000 Srbiji.
PROL^TAKBC
Koroške narodne
Po pt t ju Hočejo oni svatje, ki »o prišli ali p** ali pa ae pripeljali — kajti jakači ne »topijo raz konje — v hišo, pa jim zabranijo nevestini sorodniki. Pri vratih stoji mož, ki stavi na svate sledeča vprašanja, na katera odgovarja "bande-rar'\ "Od kod prihajate?" "Z jutrovega." "Po kaj ste prišli?" "Zvedeli smo, da imate neko ro-žieo, mi pa imamo nagelček in bi ju radi zvezali skupaj." 44To še morete, Če nam veste povedati, kdo visi med zemljo in nebom T Kdo je med Bo gom, Očetom in Sinom T Koliko potrebuje Bog za hlače?" i. dr.
Ko odgovori "banderar" na vprašanja, «pustijo svate v hišo in v izbo jih spremijo nevestini roditelji in tam stopi na ženinovo levo stran "sta-*ašina," na desnp pa "svat." Pripeljejo jim nato prvo nevesto, staro ženo s slamnatim vencem na glavi, s katero pa ni zadovoljen starejšina reko*: 4'Ta ni nam podobna, je ne poznamo." Stare jšina ji podari nekaj denarja in jo odslovi. Potem privedejo družico, fci jo ogovori starejšrna Že bojj prijazno in se raduje nad njo, a prava le Še ni, zato jo postavi poleg 4tsvata" in mu jo izroči. Zdaj šele pripeljejo nevesto, ki do tedaj ni smela videti ženina. Sprejmejo jo z veseljem in starejšina jo izroči ženinu in jima sklene delnici. Za roke se držeč, se zavrtita ženin in nevesta trikrat na desno, na to poklekne nevesta na tla, pokliče očeta, mater, brate in sestre ter prosi vpričo vseh zbranih vsakega posebe odpuščanja in poljubi >^sakega v slovo. Zadnji ji ponudi roko. da vstane, in .sedaj prosi vse tam stoječe odpuščanja. Med tem razdeli družica svatom šop-xe, na kar se izprevod uredi in jahači zapojo: 44 Jaz grem, jaz grem, jaz moram iti, preč od tega kraja; voščim vam *	'no lafeo noč,
vi men ' 'no srečno rajŽo."
Izprevod se pomika potem proti cerkvi, in sicer so prvi jahači, potem moški peš ali na vozovih, potem 44rjušenea," ki ima v rokah šartelj, na šartlju klobase in šopek v znamenje, da je povabljen tudi župnik. Za "rjušenco" stopa nevesta, za nevesto družica, potem "starašina," ženin in svat in potem vse druge ženske.
Koneem nevestine vasi "zapinjajo" (na Gorenjskem "zavirajo") nevesti, ali bolje rečeno, ženinu domači fantje, da odkupi nevesto. Na oz-
kem mestu napno črez pot vrv in v sredi poti drži mladenič tablo, na kateri je naslikan cesarski orel, ki je znamenje za niuto, na drugi strani table je pa napisano kako število, n. pr., 80.000 K. Domači fantje imajo pri "zapinjanju" pripravljen venec za nevesto. Ko pridejo svatje do onega mesta, se ustavijo in 44banderar" se čudi, da ne morejo dalje, ter vpraša okoli stoječe fsnte: "Kako to, fantje, da je tukaj danes rnuta, hodili smo že večkrat skozi to vas, a mote ni bilo!" Fantje se opravičujejo, da imajo pravico, zapreti pot iz vasi, ker jim odvedejo najlepše bitje; odpro pa jim pot, če izplačajo na tabli »s-pisano svoto denarja. Hvatje se čudijo, da ae ksj takega zahteva od njih, ko bi morali biti veseli, da so prišli k njim v najlepših oblekah in z godbo. A nrladeniči so neizprosni in jim očitajo, da jim odvedejo nekaj, kar bi bilo tudi za nje, kajti "mi smo jo vzgajali in ji prilivali, da je zrastla,-ali trgate jo vi." Ko odnehajo nekoliko fantje in odstranijo ali vse ničle ali pustijo eno, jim izplača "banderar" zahtevano svoto, n. pr. 80 K, ki mu jih je poprej izročil ženin. Navadno se pa zgovuji ženin z mladeniči že prejšnji dan glede odkupnine, ki se določi po nevestinem premoženju.
Ko izplačuje 44banderar" odkupnino, izroči fant nevesti venec na krožniku, na katerem ima tudi čašo vina. Fant čestita nevesti in ji napije, nevesta natakne vene«* na desno roko, na krožnik pa spusti nekaj denarja; na to napije fant Še ženinu. Ako se ženin ustavi in ne da 44zapi-njalce," tedaj imajo fantje j>ravieo, da požigajo za svati. Ko se namreč odpeljejo svatje, zazgo. nekaj slame, kar je nevesti in ženinu v sramoto. Nevesti, ki se omoži v domači vasi, ni treba plačati "zapinjalce." "Zapinjajo" pa tudi dekleta fantu, Če se priženi v drugo vas. Denar, ki ga dobijo, porabijo ali za pijačo ali za godbo pri plesu, ali pa ga darujejo, če so zavedni, v dobre ali narodne namene.
Ko pride izprevod do cerkve, sname 44 banderar" klobuk, stopi na desno stran pri cerkvenih vratih, pognie na klobuk robec in nabira od mimogredočih svatovskih ali svatov denar. V cerkvi izroči robec z denarjem nevesti. Pred poroko zaigra godba na koru od "nebeške ohciti"; 44banderar" stopi med tem pred oltar, zasuče trikrat bandero proti solncu in gre od leve strani o-koli oltarja; za njim vsi moški, potep "rjuŠen-
ca," ki poloti na desno stran oltarja šartelj in klobase za duhovnika, za "rjušenco" gre nevesta, ki obstane pred oltarjem, za nevesto družica, potem starejšina in ženin, ki stopi nevesti na levo stran, za njim pa svat. Po poroki blagoalovf duhovnik vino, ki ga je prinesel nevestin oče, na-lije dve Čaši ter napije nevesti in Ženinu, ki na-pijeta "rjušenci" in starejšini, a ta nalije vino ostalim svatom. Prva gresta proti vratom ženin in nevesta, se ustavita med vrati in nabirata od svatov v robec denar ter ga vržeta med zunaj čakajoče otroke. Ko se po poroki mudita ženin in nevesta v župnišču pri podpisovanju, prepevajo pred cerkvijo svatje razn$ pesmi. Med potjo na ženinov dom „>c ustavi izprevod pred to ali ono * gostilno, kjer naroči 44banderar" za svate pijače, ki jo naliva natakarica.
Nekdaj je jahal hitro banderar pred svati na ženinov doiu, dobil od kuhsric pripravljen 44rogu," ga zavil v 44bandero" in odjahal zopet k nevesti in ženinu, jima odkril 44rogu" in oba sta vgrizniia v jabolko; v to sta potem vtaknila nekaj denarja za kuharice. 44Banderar" je i^rtčil potem zopet kuharicam 44rogu", ki je bil suh vršiček in imel nataknjena jabolka, pečene in iz kvasu narejene reči, na vrhu pa lep šopek.
Na ženinovem douiu jih pričakuje ženinova mati med hišnimi vrati, poda nevesti in ženinu desnico, ju poljubi in nagovori nevesto: "Kaj je rekel Kristus "jogrom," ko je prišel k njim skozi zaprta vrata?" Nevesta odgovori: "Mir vam bodi!" Mati govori dalje: 44Ženin, da bi tudi med nami vladal mir." Mati vzame po tem hleb kruha, položi nanj ključe ter jih izroči nevesti v znamenje, da je sedaj gospodinja ona. Potem poda nevesti hleb kruha, od tega odreže nevesta krajec, vtakne vanj nekaj denarja in ga izroči dekletu, ki mu je botra. Dekle mora leteti s krajcem po solncu okoli hiše, in sicer kolikor mogoče hitro. Ravnotako štor! ž nin, ki pa da Kraje«' fantu. To letanje pomeni, da želita ženin in nevesta veselih in zdravih otrok. Nevesta razreže še ostali kruh in ga razdeli med otroke, ženinova mati ]>a ji poda blagoslovljeno vodo, s katero Škropi okoli hiše; z njo gresta "rjušenca" in ženinova mati.
Predno je prestopila nova gospodinja hišni prag, so nekdaj vrgli kokoš črez nevesto rako, da je ta prestopila poprej hišni prag, kajti verovali so, da začarajo čarovnice, Če mora nekatera nevesta umreti kmalu po poroki. Da bi oteli ne-
vesto, so vrli kokoš, ki je na se vzela nevesti namenjeno hitro smrt.
Za nevesto in Ženinom so vstopili v hišo vsi svatje. Mati vede ženina iu nevesto v posebno sobo, kjer sta bila pripravljena za molitev dva enako visoka stoličks v znamenje, da sta oba enaka in da ne sineta v Življenju drug druzega poniževati. Na stoličkih sta zmolila potem vse tri dele rožnega venca, ki jih je molila naprej 4'rjušenca." Po molitvi sta šele šla k pojedini ali "mavu." Jesti sta morala nekdaj oba z eno žlico in oba iz ene sklede. Pravi "mav" se je zučcl nekdaj šele zvečer, in rned tem časom so «svatje plesali na ženinovem domu, dočim se plelc dandanes navadno v bližnji gostilni. Vsak svat si je izbral družico po "banderarju" že na potu iz eerkve; dandanes jih izbirajo pri 44mavu," za to skrbi 44banderar", posadi prave skupaj, iu sicer postreže vsak svat svoji družici pri 44mavu" z jedjo. Pri prvi mizi sedijo ženin, nevesta, starejšina, rjušenca, bratje, oč^ta in nevestina mati, ki pa se pripeljejo šele na večer. Pri drugi mizi sedita "družica" in "svat" z vencem in drugi svatje in družice; "banderar" nima družice, ker mora vse voditi in nadzorovati.
Na mizo se prinese najpoprej kisla juha, pečenka L dr. Nekdaj so postavili na mizo 44kopo," ki je bila tako napravljena:; Položili so v široko skledo tri šartlje; med vsakim šartljem je bil "povitnjak." Na to so položili vrsto pečenk, potem "faneovtov," zopet vrsto peč€ink, vmes pa 44preste." Tako so naložiH drugo jed na drugo, da je bila 44kopa" pol metra visoka. Raz" 44kopo" si je vzel vsak, kar je hotel. Po prvi 44kopi" je prišla godba v izbo in godla, ko je pel vsak svat po vrsti in držal med tem 44bandero" v rokih. Ženin in nevesta nisla* pela, par pa jima je zaigrala godlja |>es«'ni o "nebeški os<-eti aii o lice*
ti": . ' ■	i m
%	■ 'J
4 4 Kaj zan lep trošt inoj veselje vživia moje srce, -kadar se spomnim, da Bog Oče je za nebesa stvaril me.
Mi kristjani 4zvoljeni, mi smo vsi povabljeni k tej nebeški osceti, ktera ne bo n'kol nehala."
(DftU«)
Bilo je hladno, obzorje je bilo zagrnjeno, in Roza je zaman gledala v daljavo. Šele pozno popoldne je aolnee poeijalo, in za trenotek se je razlila svetla in jasna luč po gori, odtod se je nagnila v dolino in mimogrede splavala čez belo hišico. Po cesti na klancu je nekdo tekel v črni obleki; v roki je imel palico in zamahoval je ž njo po zraku. Rozi je zakoprOelo srce.
"On je, Filip gre!"
Oologlava je zletela naprej in tekla navzgor, se spodtikala ob kamenje ter vso pot ponavljaia: "Filip gre!" Brez sape je priletela na klanec, a tam ni bilo nikogar. Stara vrba je stala ob peščeni strugi, kjer se je pretakal curek studeučnice, in njene tanke veje so trepetale ter čudno vršale. Trhlo deblo je bilo zavito in prihuljeno od burje. Tam se je Roza ustavila. Zdelo se ji je, da gre nekdo tam daleč proti gozdu, ali ničesar ni mogla razločiti, tudi korakov ni slišala.
Solnce se je skrilo in le izza oblakov je postrani sipalo žarke proti strmim goram; ostri vrhunci in snežena slemena so sijala v krasni, svetli luči kot oozlačeni.A to je bilo samo za hip;takoj je ugasnila aveHoba, žarki ^o umrli in le krvavo-rdeča zarja je še bila razlita čez večerno nebo.
Roza je upirala oči proti goram, kot bi hotela prodreti neznano daljo. —
44In vendar je dejal, da pride, ko bodo cvetele astre ..." .
Jutro je bilo hladno in jasno, zrak čist in od vzhoda je sijalo solnce. Blesteče gore so bile čisto blizu, sneg se je svetil po strmih gorah in navpičnih zarezah. Snoči je bil vihar; mrzel dež je lil ves večer, in zjutraj je bila slana.
Roza je šla na vrt pogledat, kaj je z rožami. Astre so bile poparjene, mrtvo cvetje se je dotikalo blatne zemlje, potonike so padle na vse strani, ožgane in kot pomandrane. Šla je med gredicami in se ustavila pred razvitim šopom cvetlic, ki jim je prizanesla nevihta in ki jim niti »lana ni mogla Škodovati. Roza je menila na prvi pogled, da so astre, ier se veselo začudila, kako da se niso vrgle na zemljo pred viharjem in jih ni umorila pekoča slana. Stale so pokoncu na trdili deblih, cvetje je bilo sivo-belo„ žalostno in bolno, listi nazobčani podolgovati. Bile so jesenske rože, otožne barve, kot bi žalovale. Roza jih je spoznala. Videla jih je vsako jesen na grobovih; na dan Vseh svetnikov so bile gomile okrašene s temi visokimi in turobnimi rolami.
44To niso astre, to so mrtvaške rože! Kdo jih je vsadil?" Ni se spominjaj, da bi jih bila ona vsejala, in prevzela jo je temna slutnja. Srce ji je zastajalo, kot4bi se kri v njej ledenila. ;
44Moj Bog, moj Bog!"
Silno se je prestrašila, in kot da vidi pred seboj nekaj groznega, je -strmela predse. Roke je držala pred seboj in se plaho umaknila iz vrta. Skrila se je v hišo, zaklenila za seboj duri m še zgrudila na stol. Zakrila si je obraz in mislila.
14 Astre so odcvetele, njega pa ni bilo. In zdaj cvete mrtvaška roža . . ." > ,
Sedela je nepremično celo dopoldne. Skozi okno se je videlo ravno na vrt, na gredice, na bolestno in ledeno vzravnano rožo. Stala je mirno in tožno kot na grobu, narezljani lističi v cvetni kroni so narahlo drhteli.
44Nekaj se je zgodilo," je ponavljala, in v srce ji je ptdla slutnja, da moža ne bo videla nikdar več. Ostala je triadna, kot brezčutna ter gledala skozi drugo okno; od tam se je videla prav na klanec, na košček ceste pod gozdom. #
Otrok se je zbudil v zibelki in začel jokati Tedaj so se še njej ulile solze, dolgo zadrževane,
in neutešen, obupen jok se je zaslišal v sobi. Odmeval je ves dan do noči. Žalost je legla na belo hišico, ker je na vrtu cvetela mrtvaška roža . . .
Ni se ganila od doma in se je črno oblekla. Minila je dolga noč, polna solz in tuge. Trudna je sedela pri mizi in gledala «kozi okno. — Na klancu se je prikazala temna moška postava in za njo druga; stopali sta proti vasi. Koraki so jima brli trudni in so omahovali; z veliko težavo in počasi sta se pomikali navzdol. Za njima je prišlo še kakih deset ljudi; še večja izmučenost se je poznala na njihovi hoji. Vlekli so se dalje težko; vsak je flosil umazano vrečo na ramenih in se opiral ob palico.
Roza je vstala in stopila na prag. Mimo so prišli možje in mladeniči, ki so spomladi odšli na tuje za delom. Bili so zdelani in umazani, obleka vsa blatna, in obn^zi suhi in temni. Oči so jim bile udrte ter so zrle srepo iz globokih jamic med ostrimi kostmi. .
Planila je k njim in vprašala:
44Kje je Filip?" *	'
Prva dva sta šla naprej in ji nista odgovorila; bila sta iz druge vasi. Obrnila se je do ostalih, svojega moža ni našla med njimi.
44Kje je Filip?"
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
Štefanu Poljancu se je zdelo, da je bil tisti govor že nekaterikrat slišal. 44Ampak", je pomislil, "govornik je vse in govor ni nič. Da bi, na priliko, jaz govoril te besede, ki nimajo nobeneag posebnega jedra, ne posebne lepote, bi me nihče ne poslušal in nihče bi mi ne ploskal. Na jeziku tega lepeag gospoda po so se nenadoma izpremenile. zadobile so velik pomen in blag zvok. Poglavitna stvar je na govoru govorjena, ne pisana beseda in med vsemi ljudmi na svetu sodi samo govorniku pravica do plagijata. Njegova zasluga je in njegov poklic, da vdahne življenje mrtvi besedi in jo nakravi aktivno. Tudi Mirabeau ni imel zmirom časa, da bi si bil sam napisal govor, in vendar ga ni človeka, ki bi mu kratil slavo. O Petrin, visoko Jrti tvoja pot!"
Tako je premišljeval Štefan Poijaner in se je okrenil, ker je mislil, da je stvar pri kraju. Tod okrenil, ker je mislil, da je stvar pri kraju. Toda oder je stopil bogoslovec v ozki Črni suknji, plaš-ljiv in bledikast človek, in je pričel govoriti s tenkim glasom. Poleg Poljanca je stal debel študent, ki je bil tako svobodomiseln, da je bilo Štefana strah. "Ejduš, ali bi ga . . .!" se je razsrdil svobodomiselni študent in je zaškripal s zobmi. V tistem trenotkn pa je bogoalovec dovršil in svobodomiselni študent je ploskal in klical z bobnečim glasom: "Živje! Živjal" lz sosednje sobe ae je te
glasilo veselo žvenketanje kozarcev in tja se je napotil Štefan Poljanec. Ponižen kakor je bil, je sedel v mračen kot, da bi ne bil nikomur v nadlego. Iz vseh duri so šumeli črni gostje v sobo in kmalu so bile mize zasedene. K Poljancu je prisede! Kositar, k,i je bil kratkoviden; položil si je krila črne suknje skrbno na kolena, nataknil si jc nanošitfk ter se ozrl po omizju.
"O, glej, ti tukaj, Poljanec! No, kako pa se ti godi?"
4'Dobro. Kaj pa ti? Ali še nisi doštudiral?"
44 Xe, ampak . . . Veš, z advokaturo ni nič. « sodni jo tudi ne. Človek pride do kruha, ko ima že sive luse. Zdaj sera pri notarju Koscu na oGri-skem; star je že, siromak, in ne bo več dolgo. — Sploh so goriški notarji vsi do zadnjega boleh ni in nadlosni, Bog jim dodeli lahko smrt. Ampak, to je, mi smo zatiran narod; težko dobi Slovenec pošteno službo, če nima takega imena, da ga lahko nekolifco izpremeni. Zdaj se pišem a C, pa ne vem, če bo kaj pomagalo. Kosec zasluži na leto dvanajst tisoč. Tako trpi človek za svoj narod. Poznam nekoga, ki ima tako ime, da se bere lahko laško in slovensko, ne da bi ga kaj izpreminjal. Nekateri ljudje imajo srečo."
Med črnimi gručami se je izprehajal po sobi doktor Petrin; obraz se mu je svetil, smehljal se je prijazno ter se oziral naokoli.
"Ej, Poljanče, ti tukaj! Daj no roko!" -
Ponudil je Štefanu desnico, z levico ga je potrkal po rami in je prisedel na prazen stol.
"Lepo si govoril, čestitam!"
"No, tako pač! Izbrali so me, pa sem moršl!" se je nasmehnil zadovoljno Petrin.
44Misliš torej, da jo kmalu dobimo?" je vprašal Poljanec.
"Kaj?"
4'Univerzo."
Petrin se je zasmejal krohotoma.
"Še zmirom tak idealist, kakor si bil! Nikoli je ne dobimo!"
Štefan ga je pogledal začuden in ni mogel izpregovoriti.
"O. Idealist!" se je smejal Petrin. "Pazna «C ti, da si ost Al tam, kjer si bil, v tistih otroških letih, ko smo še tsko lepo sanjali in ko smo bili pogumni, da bi bili pognali Jupitarja z Olimpa. Ti fti še zmirom tisti otrok; prav je in zavidam ti; ini pa smo že bolj ali manj možje, stojimo v resnem življenju in računimo s praktičnimi razmer« vi."	s
Začuden in ponižan je poslušal Poljanec in je trkal narahlo s pestjo po mizi, kakor je trkal doktor Petrin, ko je tsal na odru in klical natakarju: "Sem i univerzo!"
44Da, Poljanec, otrok si Se, ne zameri; zmi-ri,m si bil otrok in po pravici bi moral biti večji pesnik, nego si. Ali se še ukvarja* s peozijo?"
"Nič več".
iz vrste je stopil Markov.
44Ne bo ga," je dejal tiho.
"Ne bo ga," je ponovila tiho in mrtvo za njim. Začel ji je pripovedovati, da ga je v jami ubilo. Roza ni razumela ničesar: samo ponavlja-ia je: "Ne bo ga!"
Gledala je za njimi, ki so odhajali v vas; oči so ji bile suhe in brez življenja. Stopila je v hišo in k zibelki:
"Ne bo ga!"
0
Otrok se ji je nedolžno nasmehnil, in tedaj je v njej vstala tema žalosti in bilo ji je. kot da se ji je pretrgalo srce. Zgrudila se je na tla pred zibelko. Zopet je odmevala cela hišica od neuteš-nega, bolnega joka ves dan in vso noč. Mati je jokala pretresljivo, objemala otroka, kot da ga hoče utopiti v solzah.
Drugi dan je vstala, šla na vrt in izkopala iz prsti mrtvaško rožo. Hitela je ž njo proti pokopališču.
Tam je poiskala najbolj zapuščeno gomilo, ki je bila brez križa. Zrahljala je prst in vuadila rožo ravno na sredo groba. — Mislila je na moža: Kje je umrl, kam so ga pokopali, kje je njegov grob ?
Tega ne bo izvedela nikoli. V tujem kraju so ga zagrebli brez solz in brez ljubezni.
Objela je z rokami pozabljeno neznano gomilo in začela je moliti za moža, ki se ni vrnil, ko so cvetele astre, in ki se ne povrne nikoli. —
Na zemljo je legla tema, na visokem nebu so se zasvetile zvezde. —
Kot bi cvetele astre na sinjem polju . . .
44Kaj pa počneš zdaj?" "Nič."
Doktor Petrin se je Čudno nasmehnil, ljubeznivost je ugasnila v njegovih očeh, pogledal je na Poljančevo obleko, na kravato, na čevlje.
"Tako, tako! No, pa Bog s tabo!"
Vstal je in mu ponudil dvoje prstov v slovo. Nsto se je pridružil Črni gruči, zssmejsl se je ceselo, žareč in ponosen je bil hjegov obraz.
"Petrin se ženi!" je irpregovoril Kositar.
44Ženi se?"
Kri je udarila v Štefanova lica in oči so se mu zalile.
"Nekateri ljudje imajo srečo!" je vidiknli Kositar. 4'Mlajši je od mene, pa so mu odprta vsa pota v svet. Zmirom je imel p roteči jo in povsod, Bog vedi zakaj; jazVm se vse svoje življenje pehal za kakšno protekcijo, pa se mi nikoli ni posrečilo."
"Rekel si, da se ženi."
Zaročil se je in zdaj se vozi z njo po mesta in razkazuje svojo slavo. Bogata je in lepa; temu človeku se vse posreči."
"Bogata je?"
41 Neizmerno. Saj sem tudi par. že skoro imel i ogito nevesto, ampak jaz nimam sreče. Zahi»-jam v hišo,, vedem se spodobno, in ko mislim, da je že vse narejeno, pišem lepo pismo; povedati nisem hotel kar tako, ne znam govoriti; in nti odpiše, da naj se ne prikažem nikoli več. Kaj pa sem ji storil? Nekateri ljudje imajo srečo."
(Dalje.)
PROLETAREC
UST ILA INTERESI DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
——• LriuUuk In U<Uj*tclJ . —
Jigaslevaask» delavska tiskava* tlruibs v thlesga, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 aa celo Isto, $1.00 ca pol lata. Za Evropo IS.60 aa calo leto, $1.26 ra pol lata.
Oglasi po dogovoru. Pri apremembi bivaliila je poleg aovega naznaniti tadi stari naslov.
Glasilo tlovMiak« (cruludj« Ju|mL — McUlIitUu ivtii v Ameriki. —
Vsa pritožb« glede nerednega pošilja-aja (lata in druaih narednoati, j« pošiljati predsedniku družb« ft. Udovich, 1844 So. Racia« Ave., Ckicago, III.
=
PROLETARIAN
OvmS »Ml published tvny Tu«»«l*y ky
Stalk Slavic Warkmra's Pub. Ca., Cklcago, lilineis. __
Subscription rat«a: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half
year.
Advertising ratee oa agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. Si. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndale 8157.
¿mes.
.V zakladniškem departmentu je bilo registriranih nad en miljoii zadolžnie svobode. Zakladniški tajnik McAdoo svetuje, da si vsakdo vkujiži svoje zadolžnice svobode, da bodo zavarovane proti tatovom. Aplikacije za registrira nje se dobe na vsaki banki. Regi striranje ne stane nič. Morda bodo prihodnje zadolžniee svobode imele kupon, ki ga bo lastnik odtrgal, izpolnil in odposlal zakladniške-mu departmentu.
Delavstvo po vojni.
Iz Washingtona poročajo: Zbornični davčni odsek se je zedinil v tem, da naj se določi naraščajoč posestni davek do 50 odstotkov. Najviše bodo obdavčena velepose-»tva. Mr. Kitchin, predsednik odseka pravi, da bo posestni davek še revidiran. Od novega davka pričakujejo $100,000,000 dohodkov na leto. Doslej je nosil davek na posesti le $70,000,000.
Is Wa8hingtona, D. C.r poroča jo: Zbornični odsek soglaša, da se poviša davek na avtomobile, lepo-tična sredstva, patentirana zdra -vila, fotografične aparate, fono-grafe, avtomatične gl asovi re in produkte, ki služijo športu. Davek bo znašal deset odstotkov od cene ; sedanji davek na avtomobile, fotografične aparate, fonografe, avtomatične glasovirje in produkte, ki služijo športu, znaša tri odstotke, na patentirana zdravila in le -poticna sredstva pa 2 odstotka. Odsek je sklenil, da podvoji seda-
kakor posega vojna v razmere v kapitalističnem razredu, tako se dotika z Železno roko tudi delavskega razreda. Ampak tega prijema in stiska v celoti. Tudi vojna ue napravi iz delavca kapitalista Bedo vsega delavstva povečava. Materijalne žrtve in izgube vali na njegova pleča. Živ-ljenske potrebščine mu podražu-je, ne le za današnji dan, ampak tudi za bodočnost. Priliko za delo mu omejuje. Že sedaj se razširja žensko delo; izkušnje na tem polju bo kapitalizem porabil po vojni in konkurenca med spoloma, ki se sedaj ne čuti, dokler so moški v zakopih, se po njihovem poMratku poostri do skrajnosti.
Temu se pridruži konkurenca pol invalidnih delvcev, ki bodo v-pričo silno izpopolnjene »strojne tehnike popolnoma poriibni, zadovoljevati se bodo morali pa vendar z nepopolno plačo, ker ne bodo mogli skriti svojih telesnih, za domovino prinesenih žrtev.
Koncentracija kapitala, ki jo pospešuje vojna, poveča odvisnost " delavstva od podjetnikov. Čim manje je delodajalcev, tem bolj so delavci navezani nanje in tem absolutneje lahko diktirajo pogoje. Vse teže je tedaj dela-vcu reči: Pri tebi mi ne ugaja; poj-dem drugam. Posebno za neiz-učene delavce, ki iščejo dela v svoji stroki, se poslabšajo razmere, kadar postajajo posamezni kapitalisti kralji celih industrij.
Povečana moč kapitalizma na eni, pomnožena beda delavstva na drugi strani — to je posledica, ki jo porodi vojna.
Razmerje med razredoma se neizogibno poostri. Vsled tega se pa tudi nujno poostri razredni boj.
Pred vojno je «bil razredni boj, med vojno se nadaljuje, po vojni se poostri.
To je največji, najobsežnejši, najnepopustljivejii in neprizanes-ljivejši boj, kar jih pozna človeštvo.
Pijano ošabnosti po nezaslišanemu povečanju bogastva "lahko podjetništvo za nekaj časa pritegne vajeti, da se z^i vsak odpor nemogoč. Vrženo v dotlej neznano bedo lahko izgubi delavstvo za nekaj časa upanje in pogum, da se topo vda črnemu suženjstvu.
Ali le za nekaj časa je to mogoče in le kratek more biti ta čas.
Kakor iz gora tekoča voda, pred katero se nenadoma umak nejo jezovi, pa zabobni z vso silo v dolino in poplavi vso nižino, tako izrabi kapitalizem, če izginejo njegove ovire, breobzirno, brez pomisleka in premisleka vso svojo moč in se posluži prilike izkoriščanja. Pritisk denarnega, gospodstva v takih zanj ugodnih
svoj Čas, da se zbudi v resnično življenje.
Že leta 1793., v zadetku francoske revolucije, so pariški delavci v neki peticiji proti akordniui plačam, katere je odredil kon-vent za dela pri trdnjavskih stavbah, dejali: "V času resnične enakosti ne sme biti razburljivega nesorazmerja pri delavcih. Delavci so stebri naroda; oni so bili tisti, ki so, se vzdignili dne 10. avgusta."
Deseti avgust je bil dan naskoka na Tuilerije, na sijajno, tedaj kraljevsko palačo. Ako niso imeli delavci takrat, ko so jurišali, še žive, jasne razredne zavesti, so pa imeli vsaj tako slutnjo v svojih dušah; ko so spoznali, dn jim revolucija ni prinesla materialnega zboljšanja kot delavcem, so začeli razumevati razlike Jjl nasprotja med razredi. . S tem, da se kali razredna zavest, se ne odpravi ne beda ne njeni vzroki. In kadar doseže beda stopnjo neznosnosti, tedaj izbruhne upor zoper pritisk v tistih oblikah, ki so v takih razmerah mogoče. Bes se združi z ob-vlanostjo jnjeui-biw\vpa uoten j upom, nezadovoljnost z maščevalnostjo; čimbolj je nasiln&tvo oviralo organizacijo potlačenih in njih jasno spoznavanje, tem bolj je upor sam neorganiziran, slep in divji, podoben orkanu.
Kapitalizem, "ki izkorišča brez-
Delavsko časopisje.
Neodvisen boj delu vat va — to je nauk socializma in vprašanje vseh vprašanj je to;
Ali je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva t
Zaveden delavec, ki pozua svoj položaj v Človeški družbi, bo ua to odgovoril jasno in razločno: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpreminjajo oblike delavčevega življenja. Ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje i-majo na zemlji dva svetova. V e-nem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič druzega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bo-
Nohena zvijača ni preslaba, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pissri dolgovezne, mile Člauke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da «bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje m njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega protika-pitailističnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in sla-vospeve jeziku in razglaša narodni boj, da se ne bi delavstvu »a-svebilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slovencu, Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo delavce, čefc, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljud-
gastva, samim sebi pa komaj za stvu, jutri ga preslepi. Resnično silo ohranijo borno življenje. Na služi le tistim, ki mu dajejo kru-
eni strani se kupiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha.
ha: protidelavskemu kapitalizmu.
Vpričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo.
Razvoj nalsega časopisja do tiste stopnje, da bo kos kapitalističnemu, je pogoj delavskih uspehov in končne delavske zmage. V svojem časopisju »i mora
marjern v Združenih drŽavah. Največ je posodila zvezna zemlji-šena banka v Spokanu, VVash., kajti farmarji so prejeli $1,262,-800 posojila.
V juniju je došlo 1,1% prošenj za posojilo v znesku $5,127,011. Potrjenih je bilo 2,516 posojil iu posojenih je bilo $6,793,527. 8 pr-vim jlijeni so znašala vsa vknji-žena posojila z zveznih zemljušči-nih bankah $109,517,308.
nji davek na vstopnino in kluhove doneske. Sedanji davek jc deset razmerah ne pozna meje. Nobenn o&itbtkofi, novi pa dvajset udstot vest, nobeni obziri na človečnost, kov. Vsi i i od se k o vi zaključki so- nobeni verski zakoni mu jih n* gflašajo s priporočili zakladniške-i pokažejo; Šc razum govori zaman,
če mu pripovedujejo da ugonab-
ga departmenta. Odsek je napravil razliko med avtomobili za pre važanje ljudi inn tovornimi avto mobili. Za tovorne avtomobile j« določil le pet odstotkov davka. .
Iz Bostona, Mass., poročajo: Državni odbor za pogajanja v sporih med podjetniki in elektrarniškimi delavci je odločil, da naj se delav-
g^cd vrnejo na delo, medtem ko rešuje odbor njih mezdno zahtevo. W. C. Fish, ravnatelj tovarn eGneral Elektric Co. v Lynnu, je sprejel odlok, voditelji štrajkujočih de -»lavcev pa zahtevajo, da naj reši narodni vojni delavski cdbor njih zahtevo.
Iz Washingtona poročajo: De legacija delavskih zastopnikov, ki jo je vodil newyorški advokat W. Bourke Coekran, je prišla v Belo hišo, ds priporoči predsedniku, naj odvzame zadevo Thomas J. Mooneyja kalifornijskim državnim sodiščem in jo isroči zveznim sodiščem.' Deputa-cija ni bila predstavljena predsedniku, ker se je nshajal na poltedenski kabinetni seji, zatorej predloži svoje Želje pismeno.
Iz Wsshingtona poročajo: Živilski upravitelj Hoover je brzo-javil iz Londona, da so hotelirji in restavraterji ,ki so napravili obljubo, da ne bodo do letošnje Žetve rabili pšenice pri prirejanju jedil, odvezani te obljube s prvim avgustom t. 1. Okoli 5,000 hotelirjev in 100,000 restavraterjev je storilo prostovoljno obljubo.
lja delavske moči, ki so potreb ne za njegovo uspevanje.
Enrichissez vous! Obogatite se! je najvišji zakon, kadar se pokaže prilika za to; in na vse pomisleke o škodljivih posledicah odgovarja profitatatvo sko-mizgovaje: Aprčz nous le deluge! Naj pride za nami potop!
V takem položaju pripravlja kapitalizem sam pogoje elemen-tornega odpora.
Čim veičja je potlačenost delavstva, čim bolj jc v bedi otopelo, čim se je začasno pogrez-nilo v nemo vdano, mučeniško prenašanje vsega gorja, tem večja je ^nevarnost, da pride neizogibni upor kakor divji, uničujoči vihar, ki ruši in podira in pomandra stokrat več, nego bi bilo treba, Največji pritisk ne more preprečiti protitlaka; doseči ne more nič druzega, kakor da odgodi boj za nekaj časa, ampak zato ga odvrne od vsaj razmeroma mirnega razvoja, pa spravi njegov tok v strugo, v kateri za-šumi tem besneje in zdivja tem strašne je.
Vsa zgodovina je polna takih dokazov; tudi v preteklem stoletju, v katerem so se vpričo vsta-jajočega kapitalizma razvili modemi razredni boji, se neprenehoma ponavljajo.
Razredns zavest ne pride v delavskih možganih hipoma, nenadoma na površje, ali Čim začno razmere * iz delavstva nstvsrjsti razred, se rodi ta zavest, tudi če potrebuje kakor otrok do porods
nam je znan. Nonebe skrivnosti je tedaj, da povzdignemo in razni več v njem, temveč natančno ¿¡riino glavn> slovenski deflavski vemo, da so kapitalisti gospodarji \\s{f Klasilo jugoslovanske socia dela in vseh sadov zaraditega, kei li8tične zveze za Ameriko ''Prole ituajo v svojih rokah delovna tarca". Če je delavec nanj naro-sredstva.1 Dobro vemo, da je de-1 je st0ril nrikaj. AJi storiti lavee v najkrutejši odvisnosti ¡ niora yeč: Pridobivati mu mora
zato, ker ne more sam razpolagati, s svojo delovno močjo, mar-
nove naročnike.
Ne^držema moramo naprej, da
več jo mora prodajati onim, ki so dohittfno naspotroike na vsakem si prilastili stroje, tovarne, želez-, pojju jn jih prekosimo, niče, ladje, rudnike, gozde in po-» y ta namen je treba, da izvrše
. Če bi se to godilo po volji kaka- delavstvo ustvariti tako orožje, nega skrivnostnega, večno neraz- fcj ^ lahko uspešno vihti. Naše umljivega zakona, tedaj res ne bi ( časopisje se mora tako izpopolniti kazalo nič druzega, kakor vdati da lahko služilo vsem svojim se v božjo volji in žalosti čakati, namenom. In teh je mnogo na vse kaj bo. Toda razlog tega nezasli- j strani, vestno, ki izrablja svojo moč j sanega in neznosnega razmerja Prva naša naloga v tem oairu brezobzirno, ki skuša delavstvo v kovati v verige, pripravlja sam sebi največjo nevarnost in vodi boj na polje, ker se mora izvesti z največjo ogorčenostjo.
Po vojni se bodo nadaljevali razredni boji, ker ne morejo prenehati. Na srečo ne bodo imeli, vsaj povsod ne, tistih oblik, v katere bi jih vsilil kapitalizem, če bi bile te oblike le od njega odvisne.
Med delavstvom je že toliko razredne zavesti, da je ne more uničiti ne vojna ne povečani pritisk kapitalizma. Tudi v Ameriki, kjer se je kapitalizem ob krvavem človeškem klanju brezpri-merno obogatil in kjer jc ob nenormalni prosperiteti silno narasla njegova lupe in jo bo tudi skušal izabljati proti delavstvu, se ne more več zatreti razredna zavest.
Povsod je socializem že toliko Živ, da ga ne more zadaviti nobe-na sila tega sveta. Dasi ni sla vojna niti mimo njegove organizacije brez škodljivih učinkov, se vendar ni izpolnila najsrčnejša želja mogotcev, ker se ni mogla. Vojna je povzročila zmedo po-
lja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delovnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov.
Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič drugega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavcc suženj v tovarni, v pre-mogokapu, na lokohiotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske.
Če nam je pa to znano, tedaj ne smemo kakor fatalisti ča
tudi delavci svojo dolžnost. Politično časopisje je potrebno za politični boj.
Sodrugi! Kako se hočete pouči ti, kaj sc godi v ameriškem kongresu, v legislativah, v občinah, kako hočete izvedeti, kaj se go di doma, po svetu in v stari domovini za delavce važnega, če nc citate, Če nimate močnega časopisja ?
Katko hočete razumeti velike dogodke, ki zasegajo v naše živ ljenje, če ne berete svojega poli tičnega časopisja?
Odkod hočete zajemati svoje znanje, kako se hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzorje? -
In kdo naj zastopa Vaše potrebe, Vaše interese, Vase stališče proti nasprotnikom, kdo Vas naj brani in zagovarja, kadar Vas hudobno napadajo, če nimate močnega časopisja?
In kdo na ji vpliva v Vašem
vsod; povzročila jo je med me- kati, da se enkrat morda po bog-ščanstvom, v industriji, v dinasti- ve kakšnih čudežnih potih zruši jah, v glavah modrijanov in uče- kapitalistični sistem in zašije nad njakov, v cerlevah; organizirano j njegovimi razvalinami solnee so-delavstvo se ni moglo popolnoma ¡.•ializma. Spomniti se moramo, na izogniti sploini zmedi.	, je vsak uspeh v človeškem ziv-
Ali uničiti ni mo^la socializmi» ljenju odvisen od moči. Potrpež-3n njegovih organičnih oblik "niti! ljivost in golo upanje Se ni rodilo ¡ sirnslu na javno življenje, na povojna. In po vojni bo socializem nobene zmage; odločevala je ved- litiko, na mišljenje indiferent-tista sila, ki prepreči, da bi de no moč.	njh delavcev in nasprotnikov, če
lavske mase otopele in se slepo Kapitalizem ne vlada "po mi- 111 naie PoHtidno časopisje krep-vdalc nasilstvu. Socializem ne bc losti božji,"'temveč po milosti j ko i¡1 ostro? dal, da bi bilo delavstvo popolno svoje siie> \n vladal bo, dokler se 0d «vrševanja vseh nalog je ma ponižano in pahnjeno v UU ne i2kaže, da je proletariat moč odvigna sedanjost in bodočnost bedo, iz katere bi prejalislej mo- nejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da d,Tfv.ft- Vsc te nalo*e izvršu* rala izbruhniti obnpna revolta. vrfa delavstvo kapitalističnima f " ^oletarec," m livnševal jih katere edina moč bi bila uniče- malika ob tla; ampak brez kole-1™ teIn bo,je' člm moenejéi bo. vanje, ki pa ne bi bila sposobna darjev in preročanstev je gotovo, 10d de,avstva Pa Je odvisno, da bo
da preuredi razmere in da res: delavstvo.
Razredni boji'se bodo nadaljevali po vojni in naloga soeializ-ma bo tudi tedaj, da rnzširja razredno zavest in \itrjuje delavsko organizacijo.
Kakor vsaka ideja na tem svetu, pa more tudi socializem živeti le v ljudeh. Materijalne razmere določajo razvoj in pohod zgodovine; ali živa sredstva razmer so ljudje. Socializem ne more napredovati in zmagovati kot čista, akademična, teoretična ideja, ampak le kot zavedna akcija tistih, katerim je nj^ga uresničenje potrebno. Napolniti mora srca in tfave, zlasti glave delavstva; s porabo znanja, ki ga daje socializem, se mora delavstvo organizirati, da si ustvari moč, ki je potrebna za boj in za zmago.
da je konec zlatica teleta tisti \ m0**n.. Kdor izmed delavstva po-hip, ko je delavska moč večja od j ma*a' dfl do^ "Proletaree" več
Iz Vieksburga, Mina., poročajo: e&«t belopolt ni kov, ki trdijo, da i-»o Člani vigilantnega odbora, je bilo aretiranih, ker so povaljali po
kapitalistične.
Z bojem si mora delavstvo ustvarjati in zbirati tisto moč, ki je potrebna, da zmaga. In v teh bojih je delavsko časopisje njegovo najodločnejše orožje.
Kapitalisti razumejo, kakšen'j |,meč pomen in kakišno moč ima časopisje in od njih bi se lahko učdli.
Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in urilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in paro-brodov, kakor ne brez brzojava in pošto kakor ne brez borz in bank. Časopisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada k repke je kakor vladar z žezlom in škrlatom.
Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje nalojre
naročnikov, da se utrdi njegova podlaga, da se sčasoma poveča, da prihaja v vedno širše kroige, ,v več rok in med več oči, pomaga sebi in svojemu razredu. "Pro-lctarec" sam zase ni nič. "Prol-letarec" za delavstvo je knjiga
smoli in kurjem perju dve zamor- in zbirati svoje moči, ima pa ka ki, ki sta baje dejali, da nočeta de- pitalistično časopisje še poseben lati. Aretirani «o bili radi nespo- namen: Zapeljavati iina ljudstvo,
Iz Washingtona, D. C. poročajo: Predsednik Wilson je dal 5,-000,000 iz zakladnice poljedelskemu departmentu, da disponira in pomaga z njimi farmarjem na za-padu, ki imajo vsled suše veliko i7.gubo na pšenici in drugem pridelku. Vsota se razdeli med farmarje kot posojilo po zveznih zepiljiščnih bankah. Namen posojila ni, da se navdušijo farmarji za sejanje zimske pšenice in rži, pravi poljedelski department ampak da se farmajrem pomaga iz bede, da ostanejo na farmah in pomagajo pri produkciji živil. Farmarji bodo dobili pn tri dolarje posojila na aker iu
Prodaja vojno-varčevalnil» znamk v državi Illinois in dru. god po Združenih državah kaže, nih vojnovarčevalnih ' znamk za $20 po zrelostni vrednosti na vsako ženo, moža in otroka v Združenih državah.
Račuu je pripravljen na podlagi proračuna za državo lili. nois v glavnem državnem stanu v Chicagu in izdan od zakladni-škega departmenta v Washingto-nu za vse ljudstvo v Združenih državah. V kaiinpanji meseca ju' rtija je bilo prodanih po zrelostni vrednosti za $12,646,572, 50 vojnovarčevalnih znamk, povrh so pa bile napravljene obljube za nakup za $75,000,000 znamk. Pred prvim junijem je bilo prodanih za $22,943,240,50 znamk, tako da je bilo vseh znamk v državi Illinois prodanih v prvi polovici leta za $35,589,822. Če bodo v prihodnji letni polovici ljudje držali svoje obljube in kupili za $75,879,435 znamk, tedaj bo koncem leta prodanih za $111,-469,257 znamk. Celoletna vsota za državo znaša $125,000,000. Da sc doseže ta vsota, bo treba posebnega dela..
V vseh Združenih državah je treba prodati v tem letu za $2,-000,000,000 znamk po zrelostni vrednosti. Aktualni prejemki v denarju bodo znašali od te vsote $1,675,000,000. Hogoče bo nekaj razlike, ki prihaja od tega, v katerem mesecu bodo znamke prodane. Proračun zakladniškega departmenta kaže, da je bilo v prvih sedemnajstih dneh julija prodanih za $103,413,917 znamk. Ta vsota ne predstavlja zrelostne vrednosti, ampak le denar, ki je prišel v blagajno. Vsak dan prodajo za $6,063,171 znamk, vštete so tudi nedelje. Od prvega julija do konca leta je 184 dni. Če pojdejo znamke izpod rok kot v juliju, bo prodanih za $1,419,46S znamk. To pomeni, da bo koncem leta prodanih premalo znamk za $250,000,000, če bodo ljudje segali po njih kot v juliju.
Kaj nam povedo te številke? Vsi moramo na delo in spodbujati drug drugega za nakup vojnovarčevalnih znamk. Če storimo svojo dolžnost, dosežemo prav zanesljivo še pred koncem leta določeno vsoto $2,000,000,000 zrelostne vrednosti.
Lloyd D. Waddell, predsednik odbora za razpečavanje vojno-varčevalnih znamk v okraju Cook,'je naznanil, da sc prične nova kampanja za razpečavanje vojnovarčevalnih znamk s 15. avgustom in traja do 22. avgusta. Vsaka družina, ki kupi v tem tednu vojnohranilno znamko, dobi Pershingovo sliko z izrekom, da jo razobesi v oknu.
Vsi registri ranči, ki so se registrirali v letošnjem juniju in so se poročili po 15. januarju 1918, pridejo v prvi razred, ne glede na to, če imajo skrbeti za žene in otroke. Vsi registriranei, ki so se registrirali v lanskem juniju in so se poročili po 18. maju 1917, pridejo v prvi razred, če ne dokažejo, da morajo skrbeti za ženo in otroke i nda se niso poročili radi tega, da jim ne bo treba k vojakom.
dobnega obnašanja in kasneje iz-j-uščeni, ko so položili poroštvo, ds pridejo k obravnavi.
da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev.
na 100 ali 150 akrov zemljiAča. Posojilo dobe le taki farmarji, ki so v potrebi in ne morejo drugje dobiti posojila.
vezne zemljiščne banke so posodile v juniju $8,343,420 far-
Iz New Yorka poročajo: II-radniki justičnega departmenta so aretirali Bruno Opermana, Nemca, na njegovi farmi blizo Englishtowna, 1 N. Y., in ga privedli jem. Na njegovi farmi našli so brezžičen aparat in visok drog za razobeAanje zastave. Že pred več tedni, ko so operirale nemške potapljače ob obrežju, so se zvezni uradniki trudili, da odkrijejo brezžično postajo na obrežju, ki je v zvezi s sovražnikom. Oprpermanova farma je sredi snirečjega gozda, dobro skrita in se nahaja na samoti.
J. L. Repogle, zezni upravitelj jekla, pravi, ds bo treba zopet znižati dobsvo jekla za nevažne industrije, ker se neprenehoms množi konsum jekla v vojni in-dustriji.
Stališče socialistične stranke in vojna.
NEPODKREPLJENI UGOVORI.
Slikali in čitali smo ugovore proti aktivni politiki socialistov v aevn.ii vojni, ki so izhajali od predpostavke, da je demokracija v Nemčiji stvar nemškega naroda samega in z zelo izbranimi besedami so nam skušali dopovedati, da ue more vojna vsiliti Nemčiji demokracije, ker si more baje svobodo priboriti le tisti narod sam, ki je prizadet. S takimi argumenti se lahko uspešno operira na kakšnem ljudskem shodu, če je govornik dober sofist in se ne more izvršiti temeljita diskusija o predmetu. Stranka pa ne sme uravnavati svoje politike po takih cenenih geslih, ki niso nikjer V zgodovini utrjeni in jih vsa izkušnja izpodbija. Najmanje pa se smejo glasniki takili narodov sklicevali na socialistično tradicijo, ki je bila tem nazorom diametralno nasprotna.
V dobi absolutnega carizma je bila po zapad-ni Evropi takorekoč dogma socializma, da je poraz ruske avtokracije splošna evropska zadeva iu Marx je bil najglasnejši zagovornik vojne zoper Rusijo, gotovo ne iz sovraštva proti ruskemu narodu, ampak iz spozuanja, da je obstanek ondot-ne samovlade trajna nevarnost za demokracijo v Kvropi. Rebel, ki je šel rajši v zapor, kakor da bi bil glasoval za vojne kredite v času prusko-fran-coske vojne, je pozneje v parlamentu izjavil, da hi sam vzel puško na rame, če bi šlo proti ruskemu earizmu. Na drugi strani so vplivni nemški socialisti izrekali, da bi socializmu vojna, v kateri hi bila poražena Nemčija, neizmerno koristila, kakor je imela ruska socialna demokracija dobiček od poraza Rusije v japonski vojni.
Neprenehoma je treba obujati spomin na dejstvo, da je socializem internacionalen in da so mednarodni interesi zanj važnejši od nacionalnih. In prav tisti elementi, ki se smatrajo za najbolj radikalne, četudi se v tem času radikalno motijo, kaj radi naglašajo internacionalizem. To bi bilo v redu,-če bi se tedaj tudi ravnali po besedah in vpoštevali, da je treba vse velike dogodke presojati in vse važne al^je uravnavati s stališče internacionalnih interesov.
Ameriška stranka je na to pozabila, že pri sestavljanju nesrečne st. louiške resolucije. Ali sedaj, ko se je zgodovina pomaknila za tak ogromen kos naprej, je zadnji Čas, da se reši svoje velike napake in stori, kar zahteva potreba velike dobe ¿d nje.
ZA MEDNARODNE INTERESE
Če je bil padec ruskega carizma internacionalnega pomena, je porušen je kajzerjeve avtokracije prav tako mednarodno vprašanje, vprašanje svetovne demokracije. Stvar bi se lahko prepustila Nemcem, če bi le oni trpeli od nje. V tem slučaju bi se lahko reklo, da je sužnju težko pomagati, če hoče biti za vsako ceno suženj. Toda kajzerstvo je postalo nevarnost vsega sveta, o-groževaleč vsake demokracije in mogočna zapreka trajnega miru.
To pa ni na noben način več zadeva samih Nemcev. Oni niso mogli ukrotiti svoje vlade, niso mogli kači izpuliti strupenih zob, niso mogli preprečiti kajzerskega napada. Iz tega sledi, da mora to delo opraviti močnejša sila, v prvi vrsti zato, da bodo narodi v bodoče rešeni tiste nevarnosti, katero so sedaj lahko spoznali, v drugi vrsti pa zato, ker se s tem pomaga nemškemu narodu do svobode.
Beseda, da more priti vsaka osvoboditev le od znotraj, je skrajno naivna. Vsa zgodovina je
polna slučajev, v katerih so slabi dobili zunanjo pomoč in so se le z njo osvobodili. Seveda je v narodu samem potrebna volja za svobodo. Ampak nič nenavadnega ni, da je ta volja močnejša od materijalne sile, ki je potrebna za izvršitev.
Čudno je, da je mogla teorija o osvoboditvi, ki naj bi smela priti le od znotraj, mogla najti pot v socialistične vrste. Kajti nesocialistična je do absurdnosti. Vzajemna pomoč je eno najvažnejših socialističnih sredstev; solidarnost je temeljni kamen socializma; lnternaeionala bi bila nemogoča brez solidarnosti. Vsakemu sodrugu je popolnoma razumljivo, da si delavci v slučaju kakšnega štrajka, pri katerem gre morda za pol ure dnevnega dela ali za par centov mezde, brez obzira na narodnost in domovino vzajemno pomagajo. Po kakšni logiki naj bi prišlo to pravilo solidarnosti naenkrat ob veljavo, kadar gre za osvoboditev narodov izpod takih sistemov, kakršni so nemški, avstrijski, turškit
Ali dvomijo vodje ameriške socialistične stranke, da je v nemškem narodu volja za demokracijo?
Bilo bi zelo žalostno, če bi bilo tako, ampak vojna zoper Nemčijo ne bi bila tedaj nič manj potrebna. Zakaj če bi bilo res, da živi sredi Evrope velik narod, ki je sam vsakčas prostovoljno pripravljen na ukaz svojega despota napadati sosede, ropati, teptati svobodo drugih in počenjati vsakovrstna zločinstva, če bi bili Nemci res nizkoten pretorianski narod, mnogomiljonska četa tiranskih trabantov, tedaj bi ves narod predstavljal nevarnost', kateri bi bilo treba zelo odločno pogledati v oči.
Ko je leta 1748. mnogo avstrijskih Slovanov igralo zelo dvomljivo biriško vlogo, ko je Jela-čič prevaril Hrvate in iz armade bana, ki se bojuje za s\obodo svojega naroda, napravil kohorte avstrijskega generala, ki naj bi potlačile revolucijo na Dunaju in na Ogrskem, je Marx îagrmel : 41 Ce bodo Slovani orodje protirevolucije, tedaj naj vedo, da velja proti njim boj, boj do iztrebljenja t" — Če ne bi bili Nemci nič druzega kakor zavedno, prostovoljno orodje evropske in svetovne reakcije, sredstvo kajzerskega despotizma, kaj bi Marx dejal o njih T Kaj bi moral socializem reči o njih?
Toda mi ne verjamemo, da je ves nemški naroči tak in menda ne verjame tega niti vodstvo ameriške socialistične stranke. Saj vemo nekaj o Liebknechtu, Dittmannu, Rozi Luksenburgovi, o îevolti v nemški mornarici, o posameznih uporih v armadi, v lakotnih demonstracijah žensk, o februarskem štrajku i. t. d. Znamenje, da živi na Nemškem želja po demokraciji, ne manjka. Toda nemški narod ni dovolj močan, da bi se rešil des-potizma. Ve.s ta narod je stlačen v kajzerjev mi-iitaristični sistem, in ta sistem je močnejši od naroda. Kako je to mogoče, bi se moglo povedati le z natančno analizo militarističnega sistema. Ali dejstvo je očitno, in dejstvo je treba vpo-števati.
ZA NEMŠKO DEMOKRACIJO.
Več kakor pol sveta je moralo očutiti strašno silo nemškega militarizma. In nemški narod sam je njegova žrtev.
Kaj naj pravi svet na to?
Če bi šlo po st. louiški revoluciji, bi morali kratkomalo kapitulirati pred to silo. Če bi šlo po Bergerju, ki govoriči o odpoklicu ameriške armade iz Francije, bi morali kajzerizmu še poklon
napraviti in mu naravnost povedati, da ima odprto pot.
Po st. louifiki resoluciji se nas vojna nič ne tiče; to se pravi, če bi imeli v Ameriki dovolj moči, da odločevali o njeni politiki, bi šli proč od te vojne, "ki se nas nič ne tiče. In s tem bi izvršili — to je treba jasno povedati — neodpustno izdajstvo nad demokracijo in nad socializmom..
• Odstranitev ameriške armade z bojišča in A-nicrike iz vojne sploh bi imela popolnoma gotov rezultat. Zmago centralnih sil. Ideologi lahko odgovarjajo, da nočejo podpirati centralnih sil, temveč da nočejo podpirati nobene strani. Toda ideologija in nikakršna politita. Socialistična stranka je pa politična in zato mora pri vsakem dejanju vprašati -za rezultat.
Politika, ki bi se naslanjala na st. louiško resolucijo, bi zavedno omogočila zmago centralnih sil. Tega pa na noben način ne sme dovoliti socialistična stranka — nobena socialistična stranka! — in razložili smo že, da ne sme tega dovoliti zaradi internacionalnih interesov, zaradi interesov demokracije, zaradi interesov socializma.
•Bernstein je zelo obžaloval brest-litovski mir in je očital boljševikom, da so ga sklenili. Povedal je tudi svoje razloge in glavni med njimi je ta, da je revolucija v Nemčiji izključena, do^ kïer ni njena vojaška sila omajana.
Bernstein je želel — in to je bil glas socialista — da bi bila revolucionarna Rusija pomagala omajati kajzerjevo vojaško silo. Ko so se bolj^» viki umaknili iz vojne, bi bilo upanje na tako omajanje popolnoma izginilo, če ne bi bila ameriška moč stopila na mesto ruske. Bernsteinu je ostalo upanje, le preuešeno je i}a drugo stran. A če verjamemo, "da je na Nemškem kaj več demokratičnega duha in da ni ves socializem utonil v Scheidemannovi luži, tedaj se mora Bernsteino-va želja smatrati za željo prave socialne demokracij« v Nemčiji, iz česar sledi, da pomaga Amerika s svojo aktivno udeležbo v vojni nemški socialni demokraciji do uresničenja njenih želja.
Kako naj bi se temu upirala ameriška socialistična stranka?
Lahko se prizna — in mi smo to že storili — da ni bila situacija od vsega začetka jasna. Lahko je kdo videl drugačno sliko še takrat, ko je Amerika stopila v vojno, dasi je moral vsaj vsak poznavalec Evropskih razmer takrat razumeti, kaj bi pomenila zmaga Nemčije. Zato je tudi slovenska socialistična sekcija že st. louiški konvenciji predložila izjavo, ki je upozarjala na ta dejstva. Ali če so takrat mogli biti kakšni dvomi, so absolutno morali izginiti, ko je kajzerizem na brest-litovskih konferencah snel krinko.
Če bi imele Zedinjene države socialista za prezidenta in socialistično veČino v kongresu, bi bile morale, če ne prej, pa gotovo po brest-litov-skeni miru opustili vse, kar bi bilo količkaj dišalo po nevtralnosti in rezultat ne bi Mogel biti drugačen, nego je sedaj : Vojna.
Stranka pa ne more biti logična, pa preklinjati, kar so drugi storili, dasi bi morala sama prav to storiti, če bi bila na krmilu.
REVOLUCIONARNI ZNAČAJ.
Socialistična stranka tudi ne sme pozabiti, da l*1 ta vojna tekom svojega razvoja dobila očiten revolucionaren značaj. Najjasneje je to v Avstriji, kjer stoji ogromna večina vsega ljudstva v neizprosni opoziciji proti vladi, ker se odločuje
v tej vojni usoda narodov avstro-ogrske monarhije.
Rusko revolucijo je pozdravil ves socialistični in resnično demokratični svet. A neovrženo dejstvo je, da je bila ta revolucija mogoča le vsled vojne, zlasti pa jo je le vojna mogla napraviti uspešno.
Treba se je s socialističnega stališča vprašati : Kaj bi bilo bolje — da ni bilo ne* vojne, ne re* volucije, ali da je bila revolucija in vojua?
Zaradi revolucije in njenega uspeha je bilo treba vojno v zeti na račun.
Za Rusijo pa prihaja Avstrija. Njeni narodi nočejo ničesar slišati o polovičarskem konpromisu o umetnem preživljanju telesa, ki je obsojeno na smrt. Namen revolucije v poliglotni monarhiji jo radikalen konec habsburške avtokracije. Na njeno mesto naj stopijo demokratično organizirani, neodvisni narodi, sposobni za vsfop v mednarodno zvezo.
To je revolucija, ki uima nič manjšega pomena kakor odstranitev carizma. Ta revolucija sc ne tiče le ped jarmi jenih narodov v Avstro Ogrski, temveč vse svetovne demokracije, torej tudi socialistične Internacionale in posameznih socialističnih strank. Šele če se izvrši ta revolucija, dobi socializem v srednji Evroji in na Balkanu podlago /.a uspešen razvoj.
Avstrijska revolucija je pa brez vojne prav tako ali še bolj nemogoča kakor ruska. Nič ne de, da je ogromna večina prebivalstva v monarhiji prot¡avstrijska in protihabsbur&ka. Mnogonarod-na sestava te groteskne politične tvorbe, ki ovira že s svojim obstankom v srcu Evrope ves razvoj iu napredek, je doslej omogočila vladajočim, da so izigravali narod proti narodu, iu ji bo to omogočala, dokler bo Avstrija živela. Avstrijska revolucija ne more biti uspešna brez zunanje pomoči in to poi^oč ji daje vojna, ki ima premagati habsburško avtokracijo. Od aktivnega sodelovanja Amerike je pa ta uspeh najbolj odvisen.
Ameriška socialistična stranka se ne more postaviti proti neodvisnosti narodov. Ona ne more biti manj demokratična od predsednika Wilsona, ki izjavlja, da ne sme noben narod biti prisiljen pod vlado, katere ne mara sam. Vsaka socialistična stranka mora podpirati vsair. napredek demokracije s tistimi sredstvi, ki so pač na razpolago. V sedanji dobi je vojna tisto sredstvo in sicer edino sredstvo.	'	,
Logični zaključek je ta, da mora vsaka, torej tudi uničila Socialistična stranka v sedanjem času podpirati tisto vojno, ki omogoči poraz avtokracije in razširjanje demokracije.
• '
Socialistična stranka v Ameriki mora torej označiti svoje stališče na tak način, da bo absolutno vsak dvom nemogoč. S st. louiško resolucijo sc ne more nič začeti. Praktično je pravzaprav že davno mrtva, ampak treba jo je tudi formalno pokopati, da tudi o polnoči ne bo mogla strašiti. Označitev strankinega stališča pa mora biti taka, da se ne more tolmačiti na dva ali tri načine in da ne pušča nobenih stranskih vratic, skozi katere bi se mogle vtihotapiti kajzerske simpatije.
Ta naloga se mora izvršiti sedaj. Če je strankino vodstvo ne bi izvršilo ali če bi opravilo kaj polovičarskega, bi bilo odgovorno za posledice, ki bi bile v stranki neizogil^ie. Zakaj zavedni člani morajo imeti priliko, da spravijo svoje ravnanje v soglasje s svojo vestjo.
Iz Stoolkholma poročajo: "Oficielni organ nove sibirske vlade v Omsku piše z dne 12. julija, da je japonska vlada posodila Sibiriji $250,-000,000 za ustanovitev nove armade pod pogojem, da založi Sibirija japonske čete z živili v slučaju, če bo potrebna zunanja intervencija. Sibirska vlada se je baje obrnila tudi do Združenih držav za posojilo."
Kakor je znano, sta se v Sibiriji uit a novi i i dve "novi" vladi; ena je sicer protiboljševišk?., ali je demokratično organizirana na sovjetski podlagi, drugo pa predstavlja "diktator" general Horvat. Očitno misli stoetoholmski brzojav prvo vlado. Horvat, katerega so tudi zavezniki svarili, nima menda sploh nikogar za seboj Vprašanje je, kaj da dela general Semenov, ki je nekaj časa manevriral po vzhodni Sibiriji in Mandžuriji in če je s kom v zvezi.
Iz Amsterdama poročajo: Vlade centralnih držav so si v navzkrižju. Bolgarsko-turški spor je vedno bolj resen in med Berlinom ter Dunajem visi še vedno nerešeno vprašanje Poljske. Prusija ne mara nič slišati, ds bi Avstrija anektirala Poljsko, nudtem ko pravijo na Dunaju, da je "pridni-žitev" poljskega kraljestva k habsburški kroni živa potreba. — O mirnem sporazumu bolgarsko-turškega vprašanja ni še nobenega znamenja. Neka vest iz Kodanja o prelomu med Turčijo in Nemčijo ni potrjena, gotovo se pa nanaša na uradno izjavo v Carigradu, da hoče imeti Turčija proste roke v Kavkaziji irt da noče trpeti nobenega vmešavanja od strani Nemčije. Turki so jezni na Bolgare, katerim pravijo "balkanski Nemci". V nemškem časopisju je vse polno polemike zaradi turško-bolgarskega vprašanja.
Iz Washingtona poročajo: Po dobljenih informacijah je ameriški p< danik Franci« v Rusiji zapustil Vologdo in odšel v družbi ostalih zavezniških poslanikov v Arhangel. Ondotni krajevni «ovjet jim pa ni dovolil ostati, temveč jim je dal dve ladji, da so se odpeljsli v Ksndalssko, v Lnn-landiji, na skrajnem severu. — Poročila niro ofi-cielna in od Frsnciss ni še nobenih pojasnil. Dr-
žavni parlament hoče poizvedeti in se natančno prepričati, da li so poslaniki res bili pregnani iz Arhangela. Nič jasnega tudi ni v poročilih, zakaj so poslaniki odšli iz Vologde, kjer so se bili nastanili, odkar se je sovjetska vlada preselila iz Petro-grada v Moskvo. Poročilo pravi ,da je zunanji minister Čičerin povabil poslanike, da se naj preselijo v Moskvo, čemur se niso odzvali, temveč so odpotovali v Arhangel. Poslaniki so menda slutili, da je "vabilo" prišlo pod pritiskom Nemčije.
Iz Ženeve poročajo: "La Suisse" je objavila intervju z nekim visokim nevtralnim diplomatom, ki je prišel te dni iz Berlina v Bern in pravi, da je kljub prikrivanju nemške v.lade prišla resnica o porazu ob Marni med široke mase nemškega ljudstva. Omenjeni diplomat pravi dalje: "Take duševne potrtosti še ni bilo v Nemčiji, odkar traja vojna. Ljudstvo je pričelo «poznavati, da je vojna izgubljena, kadarkoli se zljubi generalu Fo-chu ponovno udariti. Glasovi za mir se množe in čujejo se celo zahteve, da naj vlada odstopi Alza-cijo-Loreno Franciji, dokler ni še prepozno. Tega še ni bilo do danes slišati v Nemčiji. Izgube nemške armade znašajo v zadnjih treh mesecih blizu miljon mož. V zadnjih dveh ofenzivah so Nemci izgubili 350,000 mož. Ranjenci, ki prihajajo domov, so zelo poparjeni in demoralizirani."
Iz Curiha poročajo: Bolgarski kralj Ferdinand je s svojo družino skrivoma zapustil Sofijo in z njim je odšlo večje število nemških in avstrijskih častnikov. Bolgari niso nič vedeli za njegov odhod in šele teden dni pozneje je prebivalstvo Sofije smelo izvedeti, da Ferdinanda ni več tam. Kam je odšel, je javnosti še vedno neznano.
¡7. Amsterdama poročajo: Revolta ukrajinskih kmetov obsega velik del dežele; rebeli uničujejo železnice in podirajo mostove južnovzhod-no >>d Kijeva. Avstrijske čete, ki se nahajajo v dotičnem okraju, ne morejo kontrolirati rebelnih kmetov. — Nemški listi izražajo bojazen zaradi sedanjega poloiaja na vzhot^i. Junkerski listi zahtevajo maičevsnje za smrt Kichorna in po-
polno vojaško diktaturo v Ukrajini. 4Vorwaerts' pravi, da bo stvar rodila nove zapletljajc z bolj-ševiki in da bo "mir" z Rusijo povzročil vedno več sitnosti. "Lokal Anzeiger" pa%d<»lzi enten-to, (bi je kriva Eiehornovc smrti kakor Mir-baehove.
Iz Londona poročajo: "Dopisnik tukajšnje 'Daily Mail' v Vladivostok»! piše, da je dobila nova sibirska provizorična vlada na svoje vpra -sanje o angleških namenih v Rusiji odgovor, da zahteva Anglija za Rusijo povrnitev vseh dežel, ki so ji bile ugrabljene z brest-litovškim mirom in po njem, da se pa ne bo vtikala v notranje zadeve Rusije in sc absolutno ne namerava dotakniti ruskih teritorijalnih pravic.
Iz Amsterdama poročajo: Nizozemski delavci, ki so se pravkar vrnili iz Essena, pravijo, da so žene delavcev v Kruppovih tovarnah sklenile, da ne sme noben delavec iz nevtralnih držav več iskati dela v Essenu. Ko je pred kratkim prišla skupina Nizozemcev v Essen, jih je sprejelo na ko-!«>dvoru na tisoče žensk s kamenjem in klici: "Dol z nevtralnimi tatovi dela!" Vzrok tega giba nja je, ker je za vsa koga inozemskega delavca premeščen nemški delavec na bojno fronto.-
1/. Amsterdama poročajo: "Bayerisehe Lan« deszeitung" poroča, da so boljševiki ustrelili tri velike kneze, med katerimi je baje tudi Nikolaj Nikolajcvič, stric bivšega carja in nekdanji vrhovni poveljnik ruske armade.
Iz Moskve poročajo brezžično, da so češkoslovaške čete zasedle most na Volgi v Sizramu, ki tvori važno postojanko v zvezi s Sibirijo. Moskovski listi tudi poročajo, da mobilizirajo Čeho-slovaki v Sibiriji Ruse v svojo armado. Kmetje in delavri v Omsku in Kurgauu so poslali oster protest proti temu početju.
Mehiaka vlada je za 15 dni podaljšala rok, da morejo tujezemski koncesionisti izročiti ne -izrabljena oljna polja mehiški vladi. Rok je po-
tekel s prvini avgustom, a ker se vrse pogajanja med koncesionisti in mehiško vlado radi raznih modifikacij, je vlada podaljšala rok do 1,5. av -gusta.
Iz Amsterdama javljajo, da misli nemška vlada prekiniti stike z Ukrajino in odpoklicati svojega poslanika barona Mumnia. — Kajzer Viljem je pozval generala Falkenhayna v svoj glavni stan na fronti in govori se, da prevzame Falkenhayn mesto usmrčenega maršala Eichhorna v Ukrajini. Nemčija je pred resno krizo. Položaj v Ukrajini in Rusiji sploh dokazuje, da mora kajzer tam pomnožiti svoje čete, medtem ko ne more vzeti niti enega vojaka z zapadne fronte.
Iz Kijeva poročajo, da so v okolici tega mesta izbruhnili veliki protinemški izgredi. Kmetje »o organizirali veliko silo proti Nemcem.

Čez Amsterdam poročajo iz nemških virov, da je med nemškimi junkerji zavrela velika jeza. zaradi umora maršala Eichhorna v Kijevu. Nemški listi rohne nad Ukrajinci in zahtevajo, da na-* stopi Nemčija z železno pestjo proti tistim, ki so odgovorni za atentat; dalje zahtevajoVvseneiuški listi, da mora Nemčija intervenirati v Rusiji, ako noče izgubiti še tistega ugleda, kar ga ima tam.
Poročevalec "llamburger Frcmdcnblatta" javlja iz Kije va: "Težki oblaki se zbirajo na poli-tičnem obzorju Ukrajine. Vlada se trudi, da hi preprečila splošni nemir in zapira puntitrje v veliki množini. Aretiran je tudi Gyxickij, stinattj* minister hetmanovc vlade, ki je nastopal kot mn nnrhist."
Po vesteh iz Curiha se je sovjetska vlrda v Rusiji odrekla pravicam do Estonije in Livonije, ruskih dežel ob Baltiškem morju. Nemčija neprestano iztiskava koncesijo sa koncesijo pod pritiskom nadaljne vojaške invazije in boljševiška vlada ,ki hoče imeti zunanji mir za vsako ceno, se inora vdajati
%
Ur'' J»
Rusija jc šc vedno uganka. Vesti si nasprotujejo Mlejkoprcj, tako da ai ua njih podlagi ni mogoče napraviti jasne slike. Toda največja u-ganka je ta, kako da ne iiajde boljseviska vlada nobene poti, nobenega sredstva, da bi sama povedala svetu, ali so vesti, ki kroiijo po vsem časopisju, resnične ali zlagane in da bi podala tujini podatke, oo katerih bi bilo mogoče presojati, kar delajo. Četudi je res, da so z brzojavnimi zvezami težave, vendar niso take, da bi bile vladi nepremagljive. Zlasti z Ameriko bi morala tudi Moskva najti zvezo in če so boljšcviki prepričani o pravičnosti svoje stvari, bi sc morali potruditi, da podajo svetu vesti iz svojega lastnega vira.
Absolutni molk, v katerega sc odcvata Lenin in Trockij, ju dela čiatdalje bolj sumljiva, in če ostaneta še kaj časa tako zapečatena, zakrivita s tem, da bo svet moral verjeti, kar sc mu bo v kupu prihajajočih vesti pač zdelo najbolj verjetno.
Če je v zadnjih poročilih o boljšcviški politiki kaj resnice, tedaj se bo moralo priti do zaključka, da ni nobena frakcija na svetu tako kompromitirala socializma, kakor holjšcviki. In trezni, stvarni socialisti bodo tedaj imeli nadčloveško delo, da popravijo škodo, ki «o jo eksperimenti iz Krcuila moralno in materijalno napravili socia -lizmu.
iz Stoekholma jc prišlo v London poročilo, da sta se tam zglasila zastopnika socialno revolucionarne in socialno demokratične stranke «z Rusija, za prvo Rusanov, a za drugo Akselrod, ki apelirata na socialiste vseh dežel, da naj sestavijo mednarodno komisijo, ki naj sc gre sama prepričat, če nimajo ruski socialisti prav, kadar trdijo, da so boljše vik i zakrivili nepopisno gorje, uničili industrijo in povzročili splošno bedo, da despotič-no zatirajo ljudstvo in da se skušajo sedaj za vsako ceno vzdržati na krmilu.
Rusanov in Akselrod sta bila lasi zastopnika svojih strank v Ktockholmu, ko so poizkušali organizirati mednarodno konferenco. Akselrod jc splošno znan v mednarodnih socialističnih krogih
in sc z rajnim richauovom lahko smatra za ustanovitelja ruske socialno demokratične stranke. Če govori on tako, kakor |>oroča brzojav, *ç morajo njegove besede ua vsak način resno uvažcvali.
Ua vlada na Uuskem materijulua beda, je nedvomno. Koliko gre od tega na račun boljševi -kov iu koliko je zakrivil že stari režim, je seveda težko uganiti. Na vsak načiu jc gotovo, da'se je žc v dobi ca ruma širilo pomanjkanje iu lakota; četudi ni to povzročilo revolucije, jo je vendar pospešilo. Zdi sc pa, da so boljše viki močno precenjevali svoje sposobnosti, ko so vzeli državno krmilo v svoje roke, zakaj v tem se vjcjaajo vse vesti, da sc jc beda tekom njihovega vladanja prej povečala, kakor zmanjšala.
l)afti nam ni bil tiste vrste radikarizem, ki so ga praktieirali holjšcviki, nikdar simpatičen, smo sc vendar trudili, da bi bili tudi napram njim pravični. Toda nobena objektivnost ne more sedati tako daleč, da bi (odobravala, kar je slaik) in se sprijaznila z dejanji, ki se, ako sc izkažejo za resnična, uc morejo imenovati drugače kakor zločin.
Ko so holjšcviki v Pet rog rad upoizkušali svoje prve révolte, smo to označevali za napako in povdarjali, da bi bili v tedanjih razmerah morali poiskati pot za sodelovanje s KcrenskijcYO vlado. Revolucija jc premagala carizem in odst ranila stari režim- ; To je bilo samo na sebi ogromno delo, in ko je bilo dovršeno, se je bilo treba vprašati, koliko se more šc izvršiti s tistimi silami, ki jih je imela zrcvoluciouirana Rusija na razpolago. Zc eari/em je povzročil toliko desorganizacije, da je bilo ljudstvo v deželi in armada na fronti taktično v bedi. Ntvhena revolucija se ne more izvršiti, ne da bi tudi ona kaj uničila: Zmagovalci so imeli tedaj neizogibno nalogo, da preuče situacijo in si dajo odgovor na vprašanje, koliko je treba konstruktivnega dela, da se zavaruje, kar je pridobljeno, priden se gre dalje. Za to zavarovanje je bilo predvsem treba izvedeti, kako bi bilo mogoče ljudstvu omogočiti življenje. Gospodarska, transportna, produkcijska vprašanja, organizacija so-
cialnega iivljeojs sploh je nalagala vsaki resui vladi najvažnejše probleme.
Zdi se, da so boljšcviški voditelji gledali s povsem druga"čniiui očiui na položaj in pri tem prezrli, ksr je bilo za trenutek najvažnejše. To sc prav pogestoma zgodi ljudem, ki gledajo le na končni cilj, pa pozabijo pri tem na pot. BoJjše-vikov ae je polastila častihlepno*!, da bi napravili mogoče tisto, kar je samo po aebi nemogoče. Iz Rusije so hoteli napraviti socialistično republiko.
To je bila utopga. Socializem ima pogoje, brez katerih se ne uiorc uresničiti Socializem ne pomeni, ds vladajo tu ali tam ljudje, ki ae imenujejo socialisti. Socializem pomeni družabno organizacijo produkcije in distribucije; v ta namen PP mora biti produkcija tafco razvita, na tako visoki stopnji, da jo more družba prevzeti in voditi.
O tem ni bilo v Rusiji govora. Boljšcviki bi pa morali biti sami nedosežni Čudodelniki s ča • rovniškimi močmi, da bi mogli iz tal izteptati industrijo,-nenadoma odpreti naravne vire, čez noč prepresti deželo z železnicami in sploh postaviti gospodarsko življenje na tako visoko stopnjo, da bi bilo socialistično gospodarstvo mogoče.
Kerenskijeva vlada gotovo ni bila brez na • pak. Sploh je fantastično pričakovati cd katerekoli človeške vlade absolutno popolnost iu nezmotljivost. Ali kar je imela na vsak način dobrega ua sebi, je bilo to, da je hotela v daucm času opraviti, kar je bilo takrat mogoče. S pozitivnim delom je hotela ustvariti podlago, na kateri bi sc bilo moglo graditi dalje.
•
Preden je Kerenskij padel, so razmere žc to-' liko dozorele, da je bila republika v Rusiji utrjena. Nobena protirevolucija v prid carizma ni bila takrat mogoča, ali vsaj uspeha ni obljubvala. Bilo jc torej najvažnejše, da se tirede razmere v republiki tako, da more živeti — tako republika kakor ljudstvo. To je bilo treba graditi.
Nasprotno pa je bilo boljševikom geslo, da je treba še dalje rušiti, ker ni bila revolucija šc pri zadnjem cilju. In res so rušili. To pa napo-
sled ni tako težko, da bi se moglo smatrati za po.
sebuo veliko junaštvu. V situaciji, v kakršni je bila Rusija takrat, jo ljudstvo pravzaprav uajloze pridobiti za rušenje.
Lenin in Trockij sta takrat najbržc res vodila. S svojim načinom vodstva sta pa bolj apelirala na instinkte mase, iu siecr uesocialistične ma-sp, kakor na trezno sodbo. Kar sta predlagala, j« bilo masi simpatično. Ampak čez uekaj časa se > vslcd prebujenja instinktov zgodilo, da nista vee vodila mase, ampak da je masa vidila aju.
Ker ni bHa ta niaiia nikdar prej organizirana, nikdar socialistično poučena, socialistično izurjena in preizkušena, niso bile njene'Želje socialistične. liCiiin in Trockij sta imela nepri .lcimiua zadnji cilj pred očmi, miua mužikov je gledala na .to, kar ji jc bilo najbliže.
Če so Indjševiki hoteli doseči svoje cil^e, so morali storiti vse, da ostanejo na krmilu; če so hoteli obdržati vlado v svojih rokah, so morali gledati, da se ne zamerijo masi, ki jih je ddvajalu <d zadnjega cilja. Taljo so zabredli v vrtinec, v eir-euluS viciosus, v katerem se je izlegla tista politika, ki zbuja od dne do dne večji odpor pri resnih social istih.
Boljšcviki so rušili, in zdi se, da so rušili vse dotlej, dokler niso porušili vsake možnosti za pj-vratek in po v zdi go blagostanja in vso moč za odpor proti sovražnikom, ki bi mogli od svoje strani porušiti vse, kar je ostalo <d revolucije.
Skoraj ni več dvoma, da je boljše viška vladna metoda teroristična. To jo loči z nepremostljiviai brezdnom od socialist ime» ki mora biti pač dosledna in krepka, ki se pa mora vendar prcdv»em opirati na prepričanje in zaupanje večine ljudstvu. S terorizmom se ne more vpeljavati socializem. 8 terorizmom se ne more .ustanavljati industrija, s terorizmom se ne morejo ustvarjati sposobni ljudje. Če se morejo boljšcviki res le s terorizmom vzdržavati, bi bila ednia usluga, ki jo morejo še izkazati -.{Ocializmu, ta, da se umaknejo.
Demokracija in juogslovansko gibanje.
Demokracija je nekaterim ljudem, tudi čc imajo staro grščino v mezincu, še vedno tuja beseda. Prevesti jo pač znajo, toda njene vsebine ne razumejo, in nekateri je najbrž do smrti ne bodo razumeli, ker je njih uatura nedemokratična. Take ljudi najdemo pri londonskem odboru in njegovih zastopnikih in zagovornikih.
O tem londonskem odboru so nam pripovedovali ljudje, ki so prihajali čez vodo agitirat zanj, take reči, kakor da bi bil sestavljen prav iz .«varnih bogov. Potočnjak, kot rojen dcklamator, ni mogel o njem govoriti drugače kakor v ekstazi. Zu-panič nam je pripovedoval, da je. mogočnejši vsake balkanske vlade. Vosnjak pa tudi takoj vzroji, če ni vse na kolenih, kadar se izreče od bo: ovo ime.
Prav te navade pa delajo med ameriškimi Slo venci najslabši vtisk, in da nočejo gospodje tfga razumeti, jim dela največjo škodo. Vsi, ki so prihajali sem, so se motili, ko so mislili, da so imeli stike z ljudstvom, če so zahajali v krog par samozvanih kapacitet, ki so v resnici kvečjemu v tem "kapacitete", da imajo par grošev pod palcem. Kdor hoče poznati dušo tukajšnjega slovenskega ljudstva, je pa prav gotovo ne spozna v uredništvu "Clevclandske Amerike" in v podobnih krajih.
Salomon ni postal vsak Slovenec, ki je prišel v Ameriko, to jc res. Tudi med nami je še zaostalosti in raznih napak; Toda v splošnem je neutajiva resnica, da sc je naše ljudstvo tukaj naučilo
veliko bolj mbkiiti s svojo glavo, kakor v stareiu Jkjraiy. To pomeni, da se mu ne«daj(f gotovo ideje vsiliti proti njegovi volji, kakor si domišljujejo gospodje iz Jugoslovanske kancelarije. Nasprotno jc pa ameriški Slovenec treznemu razsojanju veliko bolj pristopen, kakor njegov rojak v t areni kraju, in kar mu je razumljivo in simpatično, tega sc oklene, četudi potrebuje včasi kaj voc časa, preden se odloči.
To se pravi, da se ne doseže pri tukajšnjem ljudstvu z nedemokratičnimi metodami nič, ker
Î,jc samo postalo demokratično. ^To je tudi razlog, da nimajo'agenti londonskega oKJiora sreče pri njem. * Tega je pa omenjeni tdbor sam kriv^ ker vni nikdar napravil resnega poizkusa, da bi bil prišel z ljudstvom na demokratičen načui v stike. Nikdar sc ni potrudil, da bi sc bil poučil o mišljenju in čuvstvovanju ljudstva; takoj se je bil konstituiral kot nekakšna vlada in ves čas jc postopal diktatorično. Krfska deklaracija, ki jo je sklenil
s Pašičem na svojo pest, jc najboljši dokaz.
•
Kjer gre za vprašanje ljudstva, sc slovensko J ljudstvo v Ameriki ne dâ izključiti. Kar se bo sklepalo preko njegove glave, bo vselej naletelo na odpor, zlasti pa tedaj, če je njegovemu misijo
nju tako nasprotno kakor krfska deklaracija. » •
Gospodje v Londonu so popolnoma pozabili, 'da je naše ljudstvo v Ameriki edina kompaktna jugoslovanska masa, ki lahko govori, kakor ne morejo govoriti rojaki v stari domovini, ('c sc je
hotelo o bodočnosti naroda tako obvezno sklepati, kakor se je storilo na Krfu, bi bili torej londonski voditelji morali vprašati ameriške Jugoslovane .seveda tudi ameriške Slovence, preden so šli na konferenco. Predložiti narodu pečeno pogačo,, ko se ne more več predelati, je diktatura, ne pa demokracija, in zato je povsem naravno, da je deklaracija naletela na tako strasten odpor.
Londonski odbor se sploh nikdar ni potrudil, da bi bil dosegel sankcijo ljudstva sam zase. Seveda je razumljivo, da se pri njegovem prvem konstituiranju ni moglo gledati na vsakovrstne formalnosti. Mi nismo dlakocepci in pikolovci, kakor nas blagovoli dr. Vošnjak nazivati, in razumemo, da so v izrednih časih potrebni izredni ko-
?FAkL^»Nihče ni zameril londonskemu odboru, da se je ustanovil. Toda od takrat so potekla skoraj štiri leta, in od tistega časa bi bil pač lahko storil take korake, ki bi bili omogočili, da bi po pravici nastopal kot zastopnik jugoslovanskega ljudstva, katerega dano* ni opravičen reprezentirati.
V	Ameriki žive Slovenci v demokratični republiki. Vsak klerk, vsak šerif v najzakotnejšem kraju mora biti voljen od ljudstva, kakor sam
¡predsednik Zedinjcuih držav. Pa se čudijo, da ne marajo ameriški Slovenci priznavati za svoje re-[prezentante ljudi, ki so se sami imenovali in niso •dali ljudstvu nobene prilike, da kaj pove o tem !
V	čudni kratkovidnosti mislijo nekateri teh gospodov, da hoče Slovensko Republičansko Zdru-
ženje za vsako ceno razkol. . Po njihovem mnenju je nastala ta organizacija sploh le zato, da bi se čim očitneje kazala jugoslovanska nesloga. Fs vendar ne traire biti nobena misel bolj napačna cd te.
Slovensko Republičansko Združenje jc porodila kruta potreba. Ko se je snovalo, ni bilo med Slovenci v Ameriki faktieno nobene aktivne organizacije, ki bi bila mogla kaj delati za bodočnost naroda. "Slovenska Liga" je bila v Gospodu zaspala, o "S. N. Z." pa vsaj nobenega znamenja življenja ni bilo. Tedaj se je ustanovilo S. R. Z., s ustanoviti m je moglo le na taki podlagi, ki j« vstrezala ljudstvu.
Cc nočejo gospodje nasprotniki varati sami [
sebe, morajo priznati, da absolutno nima monar- ' hična ideja pristašev med Slovcnci. Saj so na ti- l licm to že priznali na e.levelandskem sestanku, le javno nočejo povedati, da je bila monarhisticna Krfska deklaracija največji faux pas. In vendar bi bilo to najvažnejše, da bi se pokazalo, v Čem je vse Jugoslovanstvo faktično edino.
Načelno priznanje demokracije in odkritosrčno demokratično postopanje v vseh rečeh, s čimer je neizogibno spojena toleranca političnih in socialnih posebnosti, jc neizogiben pogoj, da bi mogel ves narod nastopati kot enota v onem vprašanju, v katerem je res enega mišljenja. Prav tega pogoja pa gospodje nočejo izpolniti. Kdo je torej krivî
* • $ *% *
Iz Amsterdama javljajo: Meseca februarja 1917 je admiral Capelle, minister hemške mornarice, dejal, da jc vstop Združenih držav v vojno za entento z militarističnega stališča brez pomena. Prvič da ne bo mogla Amerika dobiti toliko prostovoljcev — je dejal — in drugič, čc jih tudi dobi, da jih ne spravi čez morje vpričo nemš. sub-marink. Te dni jc "Volkszeitung" v Vratislavi spomnila Nemce na omenjeno klasično "prerokovanje" admirala Capclleja in dodala: "Danes je v Franciji več stotisoč Američanov in naše sub-marinkc niso potopile niti enega transporta. V prihodnje nas Bog obvaruj prerokov, ki nosijj admiralsko suknjo." — Drugi nemški listi so o priliki Štiriletniee vojne pisali, da je treba radikalnih izprememb v nemškem zunanjem ministrstvu, ako hočejo Nemci, da bo vojna kmalu končana. Iz Curiha poročajo, da je dejal napredni poslanec Haussmann: "Nemčija se zdaj na-hajn na vulkanu, ki grozi izbruhniti vsak trenotek in podreti ves sistem nemške vlade." Drugi člsnkarji sarkastično naštevajo kozle, ki so jih naredili vsenemci s svojo aneksionistično propa gsndo.
Iz Psriza poročajo: Francoski minister notranjih zadev je storil potrebne korake, d s se ne bi zsnesla kolera iz centralnih držav v Francijo. Karantena za nemške vjetnike je že odrejena. Vse vjetnike bodo natančno preiskali, preden bodo smeli oditi z bojišča.
"Les Nouvelles" v Maastriehu poroča, da so prebivalci v Liegu priredili • navdušene demonstracije zaradi zavezniške zmage ob Marni. Nemški governer v Belgiji je nato naložil mestu velik davek za kazen in obenem odredil, da se ne smejo domačini več pokszsti iz hiš po osmih zvečer.
'Strassburger Post" poroča, da so Nemci takoj po umom maršala Eichhorna proglasili v Ukrajini obsedno stanje. Ukrajinski kmetje so se dvignili v krvavih vstajah proti nemškim četam. Na tisoče kmetov je napadlo ječo v Kijevu z namenom, da osvobodc bivšega ministrskega predsednika, ki je tam zaprt, toda Nemci so jih s strojnimi puškami odbili. Hetman Skoro-padski je po umoru Eichorna izdal oklic, v katerem grozi Ukrajincem z najoslrejšimi kaznimi, ako ne bodo mirni; obenem je Skoropadski poslal v Berlin obžalovanje zaradi atentata in zagotavlja Uajzerju, da bo stri vsako rebelno gibanje v Ukrajini.
Skoropadski bi najbržc storil bolje, čc bi gledal, da kmalu odnese pete. Človek bi skoraj lahko stavil, da imajo revolucionarji tudi za njegovo hetmanstvo že pripravljeno kakšno bombico. So čudni ljudje, iu gospod ^Skoropadski hi jih pravzaprav lahko malo bolje poznal.
Iz liondona poročajo: Znamenja kažejo, da namerava Nemčija napasti rusko pokrajino Mur-inan pod pretvezo, da hoče pomagati Fincem anck-tirati to deželo. Neuradno poročajo, da je Nemčija prisilila holjševfkc v Moskvi na izjavo, da so pri volji odstopiti Murman Finski; ker so pa tam zavezniške čete, so potrebne vojaške operacije. Finsko ljudstvo je pričelo nhračati Nemcem hrbet, ker ni dobilo obljubljenega živeža, ampak finska armada, ki šteje 30,000 mož, jc popolnoma pod nemško kontrolo.
morajo zahvaliti junkerskeuiu časopisju, ki neprenehoma laže, da je Wilson dejal, da mora vojna trajati toliko časa, dokler ne bo uničen nemški narod. Nato pojasnjuje Haiden WiLsonove govore in pravi, da govori Wilson vedno spoštljivo o nemškem narodu, katerega loči od nemške vlade. Ilarden zaključuje, da pomeni WiLsonov program svobodo za nemški narod in propast za prusko utilitaristično kasto, katera itak ni vredna eksistence.
Maks Ilarden piše v zndnji številki svojega lista "Dta Zukumpft"V— kakor je razvidno iz depeš, ki olinegajo odlomke iz njegovega članka — da Nemci še danes ne razumejo predsednika Wil-sona i i njegovega mirovnega programa, za kar se
0 felduiaršalu von Eichhornu, ki je bil v Kijevu ubit, poročajo: Ilermann von Kichhorn, nemški vojaški diktator v Ukrajini, je imel v nemški armadi briljautno karijero za seboj. Igral je važno vlogo v razvoju nemške vojaške mašine iu jc bil eden prvih poveljujočih generalov, ki so sc posluževali telefona za ravnanje operacij v polju. Praktičnost telefona je pokazal tekom velikih pruskih manevrov v septembru 1905.
Ko je izbruhnila velika vojna, je bil dodeljen ruski fronti, kjer se je udeležil raznih bojev. Poveljeval je armadi, ki je meseca avgusta 1915 osvojila rusko trdnjavo Kovne. Za ta uspeh je dobi* od kajzerja red "pour le merit". Dalje je vodil operacijo na južnem Poljskem, dokler se ni Rusija skrušila.
Meseca aprila 1918 je bil poslan v Ukrajino, da bi nadzoroval ustanovitev nove vlade. Ko je prišel v Kijev, je razglasil obsedno stanje za vso republiko in je dal aretirati ministre, o katerih je trdil, da so bili v zaroti zoper centralne sile. Ukrajinska rada je poslala nato zahtevo v Berlin, da naj ga Nemčija odpokliče; toda ostal je na svojem mestu z diktatorsko oblastjo. Meseca maja je povzročil padec ukrajinske vlade, na kptere mesto se je postavil "hetmsn" Skoropadskij, medtem ko je faktlčn • vlsdal Kichhorn. Ko se je po-
kazalo, da so ukrajinski kmetje poskrili žito, je Kichhorn uveljavil stroge ukrepe, tako da so Nemci smeli konfiscirati vse žito, ki jim je prišlo v roke. Poročalo sc je, da je nemško vojaštvo a skrajno brezobzirnostjo nastopalo proti kmet oni, ki so se organizirali, da bi se branili nasilnega plenjenja.
Pozno meseca maja je Kichhorn zahteval več vojaštva iz Nemčije, da bi mogel potlačiti grozečo vstajo. Potem je sledila splošna železničarska stavka v Ukrajini, ki jo jc Kichhorn s stavkokazi iz Nemčije potlačil.
Kichhorn je bii rojen 13. februarja 1848 v V ra tisi a vi. .V vojsko je vstopil leta 1866 in jc bil d(Kieljen artileriji.
Iz Pariza poročajo: Kksekutiva francoske socialistične stranke je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da naj francoska vlada takoj izpremeni svoje nfirovne pogoje, odstrani imperialistične tendence in pove jasno pogoje na temelju Wilio-nove mirovno formule« Dalje zahtevajo socialisti, da se takoj prično posvetovanja za ligo držav. Nadalje zahtevajo, da sc naj skliče mednartden socialističen kongres, za kateregs naj se aranžira konferenca v Švici, ki naj izdela priprave. Kesohi-eija pravi, da morajo socialisti prisiliti zavezniške vlade, če je treba z opozicijo proti vojnemu kre-ditu, ako drugo ne pomaga, da dobe socialistični delegat je potne liste za mednarodni kongres. Nadalje protestirajo francoski socialisti proti nameravani intervenciji v Rusiji, izvzemši ako se za intervencijo izrečejo soglasno niski socialisti. Resolucija zaključuje z obžalovanjem napram goto-vini ¿lanom socialistične parlamentarne skupine, ki simpatizirajo z Ameriško delavsko federacijo, katera je nasprotna zaključkom vseh socislUtie-nih organizacij v zavezniških državah.
»♦mmmmimmm
Stran kja
NAZNANILO članom Slovenske sekcije J. S. Z.
Chioago, III.
Začasni odbor Slovenske sekcije J. S. Z., ki je postula na temelju splošnega glasovanju avtonomna, je imel dne 19. juliju svojo sejo in se je konstituiral tako: Tajnik Filip 0 od i na, blugajnik P. Margóle, zapisnikar P. Podli-pc«'.
Poročilo, da je* dobila Slov. sekcija od skupnega premoženja 4275 dol. 63 centov in da je ves denar naložen na Kaspar State Bank, se vzame na znanje.
Sklene se, da naj se vsi klubi slovenske sekcije obvestijo po. tom "Proletarca," da je eventu ulue zbirke pri klubih le tedaj vpoštevati, če so odobrene od sekcijskega ali glavnega odbora. Klubi naj se torej uc ozirajo na prošnje, ki niso bile naznanjene sekeijskemu odboru in od njega odobrene.
Za govornike naj se klubski tajniki obračajo do sekcijskega tajnika.
Sklene se, da se apelira na di-rektorij Ju gosi. Delftfisk. I)ruž Ih», da kolikor 'mogoče pospeši razpust korporacije, ki je postala le ovira pri izdajanju lista.
Sklene se, da se apelira na vse člane Slovenske sekcije, da čini pridneje agitirajo za pridobivanje novih člartov, za vstanavlja-nje novih klubov in da sploh pomagajo pri splošnem delu do boljšega uspeha in do boljših gmotnih sredstev. Klubi naj zlasti agitirajo, da 'bodo člani Slovenske sekcije naročeni na svoje glasilo "Proletaree" in naj mu sploh gledajo pridobiti čim več novih naročnikov.
Soglasno se sklene, da naj glavni tajnik J. S. Z., kadar objavlja imenik klubov, priobči Slovenski sekciji pripadajoče klube v eni skupini, da se bo vedelo, kateri klubi pripadajo tej ali oni sekciji.
V začasnem odboru Slovenske sekcije so Fr. Podlipec, Fr. Margóle, Fr. .Zajec, John Molek in Filip Oodina.
Filip Godina, tajnik 2814 So. Karto» A
Chicago, 111.
človečke razmere, ampak razun t*gs je izkoriščanje mornarjev In najemanje neiaučenih, ncizur-
jenih ljudi ugrožavalo varnost ladij in potnikov. Kazume se pa. da da j<* taka stavka posebno v sedanjem času velika halamiteta In zato se je z napetostjo priČu-kovalo, kako se razvije zadeva, v katero so posegla tudi vladne o-blasti. Pondeljek je prišel, stavke pa ni bilo; po posredovanju plovbnega odbora, so bile načelne zahteve mornarjev izpolnjene.
Predsednik plovbnega odbora Hurley je naročil lastnikom ladij, da podpišejo poziv zu mor-difikaeije v določbe, po katerih narje, ne da1>i vpletli kakšne mo-bodo nastavljeni. Vprašanje mezde se ima rešiti na skupni konferenci lastnikov ladij, zastopnikov mornarjev in plovbnega odbora.
Mr. Hurley je po konferenci s Furusethom, predsedni-koui, in Olanderjem, tajnikom mornarske organizacije, poslal sledečo brzo javko William Li vin gat on u, predsedniku podjetniške organizacije:
"Plovbeni odbor Združenih držav naroča članom "Zveze jezerskih prevažaleev" in "Zvezi jezerskih prevažaleev", da pod piše narodni poziv na može, ki naj gredo na trgovske ladje, ka kor je bil izdaij v originalu in brc*/ izsprcnienib. Plovbeni odbor priporoča, da naj ne zahteva "Zveza jezerskih prevaževal cev", da se mornarji registrirajo v njenih plovbeuih pisarnah ali zborovalnih prostorih, kadar potrebuje moštvo za svoje ladje, dokler trajajo pogajanja pred plovbeuim odborom Združenih držav."
Zaradi teh prisilnih registracij je bilo največ pritožb od strani mornarjev.
I New Yorka poročajo: Tukaj so prišli na sled velikim sleparijam, s katerimi je bila armada okradana za meso. Veleptorota je obtožila enoindvajset oseb, ki so zapletene v afero. Med njimi so mesarji, vozniki, agenti in vladni nadzorniki. Poroštvo za obtožene je določeno s 1000 do 10.000 dol.
Detroit, Mich. Svim Jugoslovenima u Detroi-tu stavlja se do znanja, da če biti u nedeljo, 11. avgusta u 9 sati prije podne VELIKA NARODNA SKUPŠTI NA
u Russell Theatre
sa temom
JUGOSLOVENSKO PITANJE
Pošto je u današnjem ratu is-karsla sva sila velikih pitanja, medju kojims i jugoslavensko za-uzimlje velevažno nijesto, priir-
tfrulb iz svojih rezervnih skladov in izročilo denar vrhovnemu lm4 l#zniškemu upravitelju. Od posojilu meseca julija jrre m&lfaO za izplačilo zaostale mezde usluž bencem, $3,607,000 za potrebno posojilo proti «% In $t>,32H,000 za delno izplačilo vladuc kouipenza • eije.
Iz Newarka, N. J. poročajo: Paznost čuvajev je preprečila napad z bombami na tovarno Gould and Eberhardt Machinerey Co. v Irvingtoni^. Prijeli so dva zarotnika. Kmalu po aretaciji so bili aretirani Bruno Reichelt, advokat, Frederick R. Bishoff, kemik, in William Heincmuu. Obtoženi so, da so kršili zakon proti špijouaŽi, in postavljeni pod visoko poroštvo.
V Chicagi zgrade novo tovarno za sladkor, ki bo stala $500,000, da se odpravi pomanjkanje slad -
razložil to dejstvo avstrijski so-| drug Pernerstorfer, ko je pisal: "Narodnost v svoji najvišji obliki je nekaj plemenitega. Narodnost po menja obogaten je človeštva. Vsaka kultura je narodna in se pričenja v posameznem ljudstvu. " To se pravi, da se moramo boriti za kulturo in omiko ter vsestranski napredek ljudstva, kate-regu jezik govorimo. — Vsakdo nuj pripomore po svojih močeh, da njegov nurod napreduje, du se eprošču okov reakcije in tako stopi med človeštvo kot velika dru-žiiiu izobraženih, moderno mislečih ljudi. Vsak narod je del člo-vešt* Jn človeštvo bo ozdravelo in zaživelo življenje vsestranskega napredka le tedaj, ako se ftsvobode posamični narodi sle-lie rnega pritiska, ki jih ovira na poti k višji kulturi.
\ sled kapitalizma pa je danes zaprta pot ogromni večini ljudstva do višje kulture. Kako naj delavec skrbi za zadostno izobraz-
ADVERTI8EMENT
tfvtaaovtjeaa duc 16. avgusta 1M*.
PODPORNA ZVEZA
Iakorporlrsaa 82. aprila 190t v drUvt Pena.
korja. Sladkor bodo delali iz ječ- ""'7'
• . , .... • i i • ; »ko nm vzame vecino casa kamena m bo služil za izdelovanje ;
pltalisem, v prostem času se pa
anj
slaščic. Charles Stevenson, predsednik sladkornega odseka v ži -vilski upravi, je dejal, da je po-
komaj oddahne! Kako naj išče višjih dušnih vrednosti, ako pa se mora trdo boriti za vsakdanji ob-
Iz Springfielda, 111., poročajo: Kapitan William E. Mitehell, ki na če lu je naborni postaji v Peori-ji, je razposlal okroïnièo po nabornem distriktu v centralnem 11-linoisu, v kateri pravi, da naj se zavrne vsak novinec, ki je rudar in želi vstopiti v regularno armado, če ni dela pustil v sporazumu s svojim delodajalcem.
I/. Camp Granta, 111., poročajo: "Na povelje štabnega šefa generala Pevton C. Mareha je bila u-vedena preiskava proti gotovim trgovcem, o katerih se misli, da sega njih patriotizem ravno tako daleč, kolikor morejo izvleči po-
lž New Yorka poročajo: George Sylvester Viereck, nemški časnikar, je pričal, da je nemška vlada izdala trideset do petdeset miljonov dolarjev za nemško propagando v Združenih državah, da pa ni dosegla uspehov. Viereck se je udeležil kot ured trik " Patherlanda" konferenc«* nemških uradnikov in zastopnikov nemške propagande, na kateri so priporočali nakup vplivnih časnikov v velikih ameriških mestih. Tako se je izrazil namestnik državnega prokuratorja, mr. Becker. Iz krogov zveznih uradnikov prihaja vest , da poda v kratkem veleporota poročilo o nakupu "NeV York Evening Maila" za Nemčijo.
Sedež: Johnstown, Pa.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood R'd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP EORKO, R. T. D. 2. Box 113, Wwt Newport, Ps. Olavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 631 Main Str., Johnstown. Ps.
1.	Potu. tajal k: 1 RANK PAVLOV6IC, 634 Maia Str., Johnstown, Ps.
2.	Po® tej.: ANDRjRJ VIDRJOH. 170 Main St., ftankiln, Ooaemaugb, Ps Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Olalr Ave., Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Bos 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadior odbora: JOSIP PETEENEL, Bos 06, Willock, Ps.
1.nadsornik:	NIKOLAJ POV3B, 1 Orab St., Nomrej IIlil, N. B. PltU-burgh, Ps.
2.	nadaoruik IVAN OftOSELJ. «B6 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBBRtAN, Bos 72, Bait Minaral,
1.	porotnik: FRANC TEROP6IC, R. T. D. 3. Baz 146, Fort Smitk, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th St.. Bprlngflald. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
, O lavni urad: 634 Main St., Johnstown, Ps.
OAS NARODA.
URADNO OLASILO: 82 Cortland t Street, New York City.
trebui denar za zgradbo tovarne . #	. .	. ,
x	.. '	Istanek? /ato pa je boj proti kapi
že zagotovljen. Novo tovarno zgra- , ,. ,. ,r .. ... , « . • , . ,	* Italizinu, ki je najhujši sovražnik
de na za pa dni strani mesta.	i . u i i
1	kulture in napredka, obenem boj
za lastnega naroda koristi.
Boj proti nekulturnemu in mednarodnemu kapitalizmu pa se more voditi samo mednarodno. Kapitalizem se organizira mednarodno in edino mednarodni proletariat ga bo treščil z zlatega prestola, zgrajenega z izkoriščanjem ogromne proletarske armade vsega sveta. Tako dela proletariat z mednarodnim bojem proti kapitalizmu za povzdigo lastnega naroda.
Varajte se poletnih neprilik
Tekom gorkih poletnih dni je težko vzdržati se neprilik v želodcu. Toda če imate svoje odvajalne organe odprte s pomočjo Trinerje-vega grenkega vina, se bodete n-dolnio počutili in ne bodete trpeli ni v najhujšem vremenu. iVinerje vo ameriško grenko vino sčfcsti o-j dvajalne organe in jih ohrani či-j ste, je jako okusno in ne škoduje niti najbolj nežnemu želodcu. Ne bodete trpeli na zaprtju, nepre-bavnosti, glavobolu, nervon.osti, in dr. Letensko vročino bodete u-dobno in zadovoljno prenašali. Cena je $1.10. Po lekarna)). — Tri-nerjev liniment je jako priljubljen, ker deluje hitro in gotovo.
Cen jena druitva, oziroma njih uradniki, so uliudno profieni poAiljati vae dopisa naravnost ns glavnega tsjnika in nikogar drugega. Denar naj S« pošlje edino potoui FoStnili, Ezpressik, ali Bančnih denarnih nakaanie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Blat Novak, Title Truat and Guarantee Co. in tako naslovljen» potil jejo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega taj nika k*ke pouaunjkljivoMti, naj to uemuUiima naznanijo uradu glavnega tajnika, da ee v prihodnje popravi.
MEDNARODNI SOCIALIZEM.
„ril
se i
|BBBBL
!	NAJBOLJŠI SLADOLED
■	na debelo in drobno, dobite v domači trgovini i	'THALIA"
j	ICE CREAM PARLOR
■	1223 W. 18th St.
■	<l»lizu Kacine Ave., v peslopj« «'Thalia" gle-laliWa.)
^	Dostavljamo nladoled na piknike in zabave po najuiijih cenah.
H	Toflode za iiladoled posodimo brezplačuo.
:	KONCERT IN PLES
■	vsaki Tečer in nedeljo popoldan.
||	Vsem rojakom se priporoča za obisk
S	Phone Canal 5568. WM. FRANCE, lastnik.
I
in zmučene 'noge. Cena 35 in t>5 <•. Po lekarnah. Po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Company, 1333-43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
.................................. višaneg profita iz vojakov v
djuje^e ova skupština, na^koiultaboru-	izkaže, da so tož-
pozivamo jugoslavenske radni-ke i radniee, da dodjn n sto ve-čem broju. Jugoslavensko pitanje ima sada svjetsko značenje, a da se može povoljno riješiti po nas i po demok racij u cijeloga svijeta, treba <la si sami posvetna razjasnimo njegovu jezgru i njegov karakter. Dolazi vrijeme, da odločuju narodi sami o svojoj sudbini, a to vrijedi i za naš narod.
Zato pozivamo i naše monarhi-ste, da dodju, a dobiti če riječ, ako se jave.
Istog dana u 2 sata posije podne biti ee velika zabava, a u 7 sati na večer prikazi vat i če se ka-za I išni komad
"Oadnom Mamonu."
Ulaznina 25c.; ženske ne plaea-ju ulazninu.
J. S. Org. 210 i 114.
be, ki so bile izrečene proti njim, utemeljene, imajo pričakovati, da jim bodo kupčije s taborom prepovedane. Vojakom se bo priporočilo, naj ne kupujejo ničesar pri njih, povrh bodo pa njih imena in tožbe proti njim nabito na naznanjevalni takli v taboru. Povelje generala Mareha pravi, da so bili naznanjeni posamezni slučaji odiranja vojakov v trgovinah. v restavracijah in pri drugih prilikah."
Proti takim posameznim slučajem se lahko nastopi, če pridejo poklicanim faktorjem do znanja. Toda koliko je slučajev, o katerih ne izve nihče razun tistega, ki je bil odrt jn ki včasfniti sam ne ve, da je moral plačati preveč. Tako se godi vojakom, a pogostoma se godi tudi civilistom tako. Priznati je treba, da se je v Zedinjenih državah marsikaj ukrenilo proti MILWAUKEE, WIS.	oderuštvu. Toda dokler bo trgovi-
Seje slovenskega soc. kluba 'sejna privatna reč, ne bo nobena ob-vrše vsaki drugi in četrti petek v| last mogla popolnoma zatreti mesecu v "Iliria dvorani", 310— Profit a rstva. Tako korist olovstvo, 1st Ave. Prihodnja seja bo toraj i™ v bivstvu enake vire kakor devetega avgusta «večer. Ker so,zločini, ki se jim pravi tatvina, tfedno važne stvari na dnevnem rop, roparski umor in podobno.
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v se- y bi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji ^ stvari. Prepričevati mora tiste, ki ie niso prepričani.
Proletarci vseh dežel, združite Ta klic je bil najmočnejše načelo mladega socializma, ko je bil nastopil svojo zmagoslavno pot. Kajti šele mednarodnost je ustvarila tisto moč, na podlagi katere je nastala svetovna stran!.a, ki gre za najvišjimi cilji. Buržva-zija je tudi kmalu spoznala to Je najboljše zdravilo za revmati-silno moč iu preklinjala je med- Eem, nevralgijo, otekline, napetja narodnost in, njene bojevnike. "Kamnajte bresdomovince!" Toda prav ta buržvazija je bila že d.ivno sama uporabljala v dosego svojih smotrov mednarodna moči. kml;.r gre za Jdnček in gospodarske koiisti, je me* anstvo vedno mednarul na; na narodnost tr-i ka le tedaj, kadar so boji medna-! rodno organizir«nega prole^ria-ta
Resničnost zad ijega stavka jej razvidna z nepibitno jasnostjo iz gospodarskega ra/.voja zadnjih let. Snujejo se podjetniške orga-nizacije, najprej po strokah,* iu vse le se združ-ijejo v mogočne osrednje zveze. Slovan, Nemec, Francoz, Anglež, Žid — naj se jledajc. šč ^ako pisano v politiki in naj mesarijo drug drugega j>n meščanskih listih, kadar gre za dobiček ,tedaj se vsa ta pestra družba strne v eno telo, pripravljena kljubovati sleherni sili. Živa priče temu so mnogoštevilne akcijske družbe itd. In vsa ta izkoriščevalca gospe da jemlje delavstvu hudo za zlo, ako poda roko slovenski delavec tovarišu katerekoli narodnosti v ta namen, da ubijejo složno in skupno zmaja izkoriščajočega kapitalizma, (lospodje izkoriščevalci dobro računajo; mislijo, za nas je tembo-1 je,'čim bolj se koljejo delavci


POZIV
na polgodiftnju sjednieu
HRVATSKE SOKOLSKE 2UPE PETAR SVAČIČ
koja če se obdržavati dne 10. auguata u osam sati u večer
U SOKOLSKOJ DVORANI 613 Hillside Avenue South Bethlehem, Pa.
Pravi Socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Proleta-
rec.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodiruske nasvete, znanstvene zanimivosti; podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., med sabo in v tem klanju pozab-jOhicago, 111., v Olevelandu in oko-ljajo na boj proti nam. Zategadelj, lici pa na 6033 St. Clair ave. tudi tako ljubeznivo
redu, zato Vas veže dolžnost, da ffridetc vsi na sejo. Pripeljite .s su-Ift» tovariše, ki se zanimajo za raz-iTdni boj, in še niso v organizaciji John Lenko, tajnik.
Za jadnji pondeljek je bila napovedana stavka mornarjev na Velikih jezerih, kjer so bili tudi v* predvojnih časih' večkrat resni *pori med mornarji in parobrod-nfškimi družbami. Pri teni ni šlo le za to, da so turi mornarji ljudje, ki zaslužijo x><»	pravici
Iz VVashingtona poročajo: Sedem in {rideset železniških družb se je obrnilo na železniško upravo, da bi ji»n posedila denarja za iz-nlačilo zaostale mezde železničarjem. Železniška uprava je posodila 43,250,000. vsa posojila od 1. ianunrja t. 1. pa znašajo $203,714,-000. Skoraj vsa tasvota je bila izplačana iz vladnega železniškega sklada, le $23,155,000 jo hijo izplačanih iz sklada $30,777,000, ki ga je založilo triintrideset železniških
negujejo
razne organizacije, ki cepijo delavske vrste in jim zmanjšujejo sposobnost za boj proti kapitalizmu.
Ker poznamo značaj in pravi namen takih organizacij in ker jih ob vsaki priliki razkrinkamo po zaslirženju, nam očitajo narodno izdajstvo, dasi mora biti vsakomur jasno, da se da reven narod najprej zasužnjiti in izpodriniti in da s tem, da hočemo izboljšati go-ipodarsk o-stanje svojega narodty najbolj pospešujemo
Previdne gospodinje
imajo «loma T»«lno «no stsklMileo Dr. Rlchtcr|*v*irs
PAIN-EXPELLER
Zan»alJlTA	rs rtf»T»Js |»rt r-rmatliiin
boWInah, piuhladn, «nvntaTl janju ild.
iedlno prnvl s vsrstreno suamko sldra
Ue. In 65c. ▼ lekarnah In narsTnoal od
F. AD. RICHTER * CO. 74-SO Washington StrMl, N.w York. N.Y
Na|več|a slovenska zlatarska frgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave.9 : Cleveland, Okio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbie Gramofonov in gramofonskih ploM
alovanakik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PUile po c«aik, katori se Vam poilje braaplsis«. Najboljie blago.	Najalije MM.
DE9[=
3E1E
ime
H
Lil
J
MMIIIIIIIIIIlItlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
MODERNO UREJENA
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je poto I = valni zostapnik 'Proletarca" za i
vse države. Pravico ima, da nas
narodnosten ds smo dosti bolj na- zr.stopa v vseh rečeh, kar se tiče rodni kot pa naši obrekovalei, ki naročnine in oglasov. Sodrugc so narodni samo zaradi osebnega prosimo, da naj mu pri tem poslu koristolovstva, sicer jim je njih kolikor mogoče pomagajo, narod lanski sneg. Krasno je ob-1	Upravniitvo.
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška kava, sladoled in sntodke. Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220,
2. RADNOVIČ,
lastnik.
1149 W. 18th. Str.
I	H
Chicago, IU.
riiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.rittiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiimiiniHfiHiH
P * OLK TAHEC
Atentat v Kijevu.
(Konec a 1. strani). Knako je veliko vprašanje, kolika časa bi Ituaiji v .sedanjih razmerah vzelo, da bi postavila znat -nejšo armado na noge. Kakorkoli jc Nemčija na zapadli v zagatah, je danea vendar v tem oziru na boljšem, da ima armado pod orožjem, Rusija bi jo pa morala šele zbirati. In s tem bi dala kajzerju
zopet priliko, da se posluii najljubšega pruskega vojnega elementa: Presenetljivega napada.
Toda kljub temu: Naj bo položaj danes kakršenkoli, Rusija bo morala prejalistej vstati zoper Nemčijo, ker bi bila sicer vaa revolucija izgubljena. lu to označujejo moskovski in kijevski atentati.
Dva izleta na Rusko.
Črtice s potovanja. Spisal A. Aškerc.
Moskva ima poleg vseučilišča in posebne šole za orijentalske jezike celo vrsto učnih zavodov in umetniških ter znanstvenih muzejev. Zelo važen je zgodovinski muzej, iiiipozautna nova zgradba, v kateri najdeš zgodovinske, etnografske iu arheološke zbirke iz vse ogromne Rusije. Zanimiv je tudi Rumjancevski muzej, sezidan v plemenitem renesančnem slogu, spredaj s kameuitim strebrov-jem. Pri tleh je knjižnica, v ostalih pa so numizmatične zbirke, galerije slik in etnografske zanimivosti. Tu so tudi noše vseli slovanskih plemen v Evropi. Tudi Slovenci smo zastopani! V neki stekleni omari stoji namreč skupina slovenskih svatov iz Koroške v naravni velikosti. Na omari pa je zapisano: Dar Matije Majarja.
Najvažnejša galerija slik v Moskvi pa j»» bren dvoma Tretjakovskega galerija na desnem bregu reke Moskve. To galerijo sta podarila miljo-narja brata Tretjakova s poslopjem vr.vi nest ti. Galerija šteje nad 200) Številk. Zastopani so mei»-da vsi važnejši slikarji ruski, zlasti: Ve reši"'a gin, šiškin, Kramskoj, Poljjnov. »vaKvskij, Vasneeov in Rjepin \T>a, velika u tu^.a umetno*; zna* • -nite slikarje .cimo Slo/:'i»:, \z! I»kneš s po os.uu, ko si si ogledal ta slikohru ...
Omenil da ¡ru. M ».»va vse polno učnih zavodov.'Kar nas zapa lnja^e posebno iz.m 'imI*, je to, da je v Moskvi v«8eiia.<ili vi. nazij. Za izobrazbo ženskega spola s<» menda ni-, kjer na svetu ne stori toliko kolikor v Ameriki, v Skandinaviji »n na Rutkeni. Na tniverzo o imele v Rusiji žensl-e abiturienti.ije pristop že davno, ko so na zapadu šele debatirali o tem, sme li sploh ženska ohiskavati vseučiliška predavanja ali ne. Ženskih diplomiranih zdravnic je »na Ruskem na tisoče. Takisto se Rusinje rade vpisujejo na fi-lološko-historičnih fakultetah in delajo izpite z uspehom.
Da se Rusi radi kopljejo, je znano. Kopališč je v Moskvi več. Na ulici "Neglinnij projead" je dvoje velikih kopšliških palač, kjer se lahko kop-Iješ za 1 do 10 rubljev. Kabine so opremljene z največjim komfortom.
Ulice moskovske niso vse ravne kakor petro-graške, ker svet, na katerem leži Moskva, sam ni raven, a zanimive so zaradi narodnega ruskega JttvJjenja. Ena najlepših ulic jc Tvcrska .ki je dolga gotovo pol ure. Tu so največje trgovine, še pristen Kitajec ima tukaj svoj dučan, kjer predajo čaj in svilene robce. Vstopil sem v štacuno nje-
govo, da bi slišal, kako govori ruski. S svojo dolgo kito je sedel mož za "pudeluom" ter me vprašal v gladkem ruskem jeziku,.česa želim. Kupil sem si bil za spomin na žoltopolfnega Mongola cenen svilen robec samo zato, ker je dobro govoril rusko.
Na Tverski ulici je tudi edina kavarna Filipova, kjer sem si mogel oddeluiiti po kosilu iu citati moskovske iu petrograške dnevnike, ki jih leži po mizah vse polno. Najbolj no mi hvalili Rusi znaČajni dnevnik "PocciH". Razume se samo ob sebi, da je tudi inozemskih listov na izhero. Kaj pa se kaj godi pri nas 44doma.", izvedel sem naj-točneje iz pruskih 44Narodnych Listov". Kavarna Filipova je velik, nuderen lokal, kjer je proti večeru zaseden vsak prostorček.
Moskva ima več javnih spomenikov. Na koncu 1'verskc, na trgu pri takozvanih Tverskih vratih stoji na visokem podstavku s klobukom v roki bronasti Puškin ter gleda na guljajoče pod seboj rojake. Na vznožju je vlitih v bron več stihov, v katerih označuje sam svoj pomen v ruskem duševnem življenju. N. pr,:
uCiyxa> of>o m nt» -npofl/icrb no Bceil Pvcm bc-
4	.11! kom
H Ma.lUDCTl» Mens HCHK1* CVIUiA Bb HCft H3NKb..." (*'Sluh o meni se (nekdaj) razširi po vsej veliki
Rusiii
in nazival me bo (izgovarjal bode moje ime) vsak jezik, ki se govori v njej . . .)
Zaradi ogromne razsežnosti mesta uioraš vsak čas sesti na izvoščika, katerih je tukaj na tisoče in ki niso dragi. Tramvaj pa vozi po mestu, žali-bog tudi konjski, s polževo hitrostjo. Električna železnica vozi samo od Triumfalnih vrat na zapad-ni strani do Petrovskega parka preko Chodyu-skega polja pol ure daleč. V Petrovskem parku stoji lep carski grad, tam je tudi več restavracij. Chodvnskoje polje pa vzbuja žalostne spomine. Tukaj je bilo na veselici za časa kronanja Nikolaja II. poginilo okoli 15000 ljudi v gneči.
Na jližni strani mesta se dvigajo ob reki Moskvi "Vrabčji hribi", po priliki tako visoko ko ljubljanski Rožnik, kamor vozi iz predmestja kratka lokalna železnica. Na teh gorah je stal nekdaj Bonaparte, predno je vdrl s svojimi armadami v Moskvo.
(Dalje.)
UTRINKI.
Poročila, ki so bila sprejeta v VVashingtouu, pravijo, da odklanja avstrijska vlada povrnitev ruskih vojnih vjetnikov, češ da ne garantira sedanja ruska situacija, da bi se vrnili avstrijski v jetniki iz Rusije.
Stvar je pač ta, da se večina avstrijskih vjetnikov najhrže sama ne bo hotela vračati, vsaj ne. dokler ni vojna popolnoma končana in se jim na Kuskem še vedno bolje godi, kakor bi se jim v Avstriji. Razun tega se pa spominjamo, da sc je nekaj takih vjetnikov že vrnilo, Avstrija je pa tedaj tarnala, da širijo puntarske in boljševiške ideje. Nemara bi torej Avstrija rada dobila pretvezo, da ji ne bi bilo treba sprejemati svojih ljudi iz Rusije, pa noče tega naravnost povedali. Da ima že z domaČimi puntarji več opravka, nego je dobro zanjo, ji itak vsakdo verjame.
Iz Amsterdama poročajo: V nekem intervju-vu z dopisnikom "Berliner Lokal Anzeigerja", Karlov Rosnerjem, je kajzer dejal: "Najhujši dnevi vojen za Nemčijo šele pridejo." Po istem dnevi vojne za Nemčijo šele pridejo4'. Po istem doma, da se morajo navaditi potrpežljivosti. Časa potrebujemo, da se oddahnemo med bitkami."
Seydler, ki je moral resignirati Ijot avstrijski ministrski predsednik, je dobil mazilo za svojo rano. Cesar Kari ga je imenoval za ravnatelja svojega privatnega kabineta. To je približno kaj takega kakor glavni civilni tajnik.
Kari je Seydlerju s tem izkazal svoje zaupanje. In kdor Se ni vedel, sedaj lahko ve, kakšni so cesarjevi nazori. Ko je prišel po Franc Jože-fovi smrti na tron, je bilo vse časopisje polno hvalospevov o njegovem demokratičnem značaju. Kdor pozna monarhične podrepnike, se ne bo čudil temu. Prav za vsakega kronanca naših dni lahko najdete kakšne spise, ki ga slikajo kot 'demokrata', zlasti preden pride na tron in takoj, kadar sede nanj.Tako je tudi Kari moral biti "demokratičen cesar".
lir Dr. von Seydler je tekom svojega ministrstva dovolj razločno pokazal diktatorski značaj. Vrhutega tega je ostentativno naglašal svoj neni-sko-nacionalni šovinizem. In ta mož bo zanaprej najbližji cesarjev svetovalec.
Po tem, kako si kdo izbira svetovalce, lahko spoznamo njega samega. In odkar si je Kari izbral Seydlerja za ravnatelja svoje kabinetne pisarne. poznajo avstrijskega cesarja lahko tudi tisti, ki ga niso doslej.
Iz Amsterdama prihaja poročilo, ki kaže, da je Nemčija v velikih stisksh zs obleke in blago Vlada je "zadnjič" pozvala občinstvo, naj odda va^kdo vsaj po eno obleko za vojne delavce in *a
armado. Če ne bo odziva, bo vlada šiloma rekvi-rirala in kaznovala grešnike z ječo do enega leta in globo do 10.000 mark. Doslej ni skoraj nobena občina oddala toliko obleke, kolikor se je od nje pričakovalo. Skupaj je vlada zahtevala, en miljo* obnošenih oblek. Kako huda sila je za blago, kaže naredba, ki zahteva, da *e oddajo zavese z oken, za katere da vlada zavese iz papirja, ali pa jih plača po ceni, ki so jo imele pred vojno, od k;i-tere se odbije toliko, kolHBkr ne je vrednost zni-žla vsled rabe.
Zdi se, da je naredba zbudila precej nezadovoljnosti. Berlinski "Lokal Anzeiger" piše: 'Prebivalstvo, zlasti skrajno trpinčeni srednji razred, se je naveličal doprinašati žrtve brez konca in kraja. Če hoče vlada stvari, naj jih plača pošie-no, kakor plačuje izkorisčajočim fabrikantoni vojnega materijala."
Kasnejše vesti pripovedujejo, da se je pod brezobzirnim pritiskom ljudstvo v nekaterih mestih vdalo in pričelo oddajati obleko. Časopisje je pa postalo satirično. En list priporoča, naj si ljudje pobarvi^o telo, da ne bo treba obleke, drugi piše v resnem tonu, naj se začno saditi sniokve v Nemčiji, da bo ljudstvo imelo vsaj dovolj figovega listja itd.
Iz Washingtona poročajo; Državni de<partmcnt se pogaja z republikam v Južni iu Centralni Ameriki, ki so napovedale Nemčiji vojno, da dovolijo zveznemu u-pravitelju tujezemske lastnine A. Viitchell Palmerju nadzorovati '.aaežene tujezemske lastnine. V Združenih državah je to delo končano. Zdaj je treba, da pomagajo Združene države izvršiti to delo v «estrskih republikah, ki so vstopile v vojno. Le na ta način je mogoče uspešno iztrebiti kajzerjeve i gen t ure v vseh ameriških republikah, ki so v vojni z Nemčijo.
PAZITE IN HRANITE
Narodni isrek pr»vi: "Paaits sa val bali denar sa Črne dee* oliko kakor prvo l
ij sa st_____I
Vaak človek mor» pssiti ia hraniti, k« )• to j« edina pot, ki
k p--.-.----—. —
ve » To pomen ja toliko kakor prvo pasite ia hranite dokler «t« še zdravi ia mladi/<U bosta imeli »«kaj as stara in oneiuogla leta.
Srverovd zdravila vzdržujejo zdravj« v družinah.
Bolne ženske
naj bi n« prenašale hudih boletin. krčev in drugih ne rednosti, katerim so tolik rat pod vrtane. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. I znebite se jih ie eedaj. ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite
s
evera s
Regulator
(Severov Regulator). To je izbdrna tonika in zdravilo, oeobito pri lanskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega. kar bi škodovalo zdravi». Vsaka žena naj bi isto poekusila. Cena $1.26 steklenioa; dobiva sa v vseh lekarnah.
vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastrnn, »e lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja sa katerim vjaki »tremi. Dobro je vedno Imeti na pameto narodni Urek ki pravi: "Zrno do srna pogača: kamen na kamea palača". Najtežje ie početek «11 brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati val deuar še danes, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjiCieo.
Mi sprejemamo deoar na hranilno vlogo in plačamo po 3%
obresti od njega.
Pušlljamo denar e Italijo, Rusijo in Francosko.
Frodejemo prve posojilne mort^age (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
STATE BANK
1900 Bloe Islaod Avenne, OUlcago, I1L
Kapital, vloge in prebitek snaia nad #6,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vsak sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
I. 133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin 'Potokarjat 8e/eda. To je "VILLAGE IK19" s prostornim vrtom I za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na ¡Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., bližo cesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. •
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro In trpežno dela sa privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroj«. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Blue l»U»d Ave., <Adv.)	Chicajro, III.
8LOVBNOI
- pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD P0RN1 JEDNOTI.
W F. SFVFHA CO C t O A R RAPIDS. IOWA
_ LOUIS RABSEL.
____' -— ' 1 SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
Dr. W. C. Ofcle.isrl. a ». «»♦«„	*
Telefon 1199.
Zdravnik sa notranje bo lesni | ____
ia ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla-
•uli je I« zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chieago. Uteduje od 1 do 8 po poL; o<l 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga sivei'i bolniki naj piiejo slovensko.
Naročite si devnik "Pruave ta". List stane za celo leto $.'MW, pol leta pa $1.50.
Vstanuvljajte nova društva I>« se t članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 Bo. Lawndale Ave. Chieago, DL
Iz Amsterdama poročajo: fVhoslovaki so vzeli JekaterinoKrad v guberniji Perm blizu sibirske meje. Tako poročajo "Izvestja", uradno glasilo sovjeta v Moskvi. Boljševiški listi pozivajo delavce in kmete na obrambo. "Pravda" piše, da raste češkoslovaška nevarnost kakor valeč se plaz in da je kontrarevolucionarno gibanje zopet v tiru. V torek je bila v Moskvi plenarna seja centralnega odbora in drugih odborov moskovskih organi-znrij, na kateri sta med drugimi govorila tudi Lenin in Trockij. Na seji centralnega odbora je bilo vzočih 2000 članov sovjeta in sprejeli so resolucijo, v kateri pozivaju ruski proletarijat na "oborožen odpor v masah". Resolucija obsega sledeče glavne točke:
1.	Sorijalistička domovina je v nevarnosti.
2.	Glavna naloga revolucionarnega proletari-jata, organiziranega vnovjetu, je poraziti Tehoslo-vakc in nabaviti potrebno žito.
3.	Med ljudstvom je ima razviti agitacija, ki naj pojasni resnost položaja. Proti buržvaziji, ki sc povsod nridružuje kontrarevolucionanem, je treba nastopiti z vsemi «dlami. Buržvaziia mora bi-ti pod kontrolo in proti njej je treba naperiti terorizem v masah.
4.	(Jeslo je "/¿naga ali smrt". Delavci se morajo oborožili in nabaviti žita in v masah nastopiti proti sovražnikom revolucije.
ZANIMIV ČLANEK O NAD ZORO V A NJU BANKE Z V ANE 1 CLEARING HOU8E".
Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
V*e banke, ki imajo svežo s Chicago' Clearing House, so podvriene stiogemu, nadzorovanju od uradnikov tega zavo da. Pregledovanje računov in imetja ne mora vriiti najmanj enkrat na leto. Lsvedenci natančno preiščejo stanje vaake banke. Vso gotovino preitejejo,! pregledajo vse note, varščine, vkujiibe ia druge vrednostne listine, ee prepričajo o fondih, ki so i.alo*eni v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. (V najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, ee te ne itejfjo več kot imovina banke. Ako se je »krčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred | nost v uvojih knjigah. Če banka drzno špekulira in *e ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri skirino, se mora takoj odstraniti in na domestiti z boljSim. Če vsega tega bUnka hitro ne popravi in stori, izgubi' v ne nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih v ¿i vajo banke, katere eo zdru#eoe v Cleeiing llouee.
Kedar »e odvzamejo kaki banki te
agodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing IIoum* ima slednja za to dober vzrok. Na drugi utrnni pa je o banki, ki je članica te zv«*z«\ že to dovolj jasen dokaz. da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da votli svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Houxa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, %i je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je Slo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspežen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clenrmg House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima \se privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod Iržavnim nadzorstvom in odda vsako leto pet de:ajliranih računov o stanju llnnking Departmeuta države Illinois.
Napravite NAft() bsnko sa VAftO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
VprsUajte za seznam nslih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in IftOO.OO zlktih hipotočnih bnmlov.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
lalaai Avta««
i
Mi tiskamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Ccikem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku. Naša posebnost ao tiakovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tlaka v naši tiskarni
i......a i ai it 11........i iiaen i m eeat asaetea 11......
;	rr ADAK potrebujete društven« pa-
I	tre biči ne kot aastave, kapa, ra-
;	galij«, uniforma, pečate in vaa drugo
I	obrnite a« na avoj«ga rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
J Cenike prejmete zastonj.	Vae delo gertJitirano.
»«eeeeaeeeeeeiiieeeeeeiMiaiiiMiMMaf eeiMieeieei«
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČ1Č SM aSOAD STREET Tli. 1475 J0SNST0VVN. M.

predsednik.
AMERlftKE DRŽAVNE BANKE~
Blue Island Avr, vogal l.oomis in IS. aeete.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo s največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani itevilnih odjemalcev. Malo povi-iaaje cen je sedanja potreba, da se ohrani zaneeljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh fttevilnih potrebščinah naiih, a novi vojni davek nam je spodbil že zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednoet Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog clotvornih tvarln zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervosnosti, navadne slaboče, kakor tudi v Želodčnih peprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko dela je In vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecen ljlvo vrednost. Dobite je v vseh leksrnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, sli revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadeveh odrgnin in oteklin Itd., tudi za drgnenje živcev ia za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev is drugih kožnih otvorov. Dobi ee v vseh lekarnah.
Najnor«jle nagrade so dobila Trinerjeva sdravlla na mednarodnih rassta va*: Gold Medal—San Tranclsco 1916, Orand Frla—Panama 1911
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist 1333-1343 South A.hland Ave.	Chicgo, III.