marc 16 S Marija, spok. ^ 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij 2S 21 C V. č.-Benedikt 22 P V. p. - Nikolaj 23 S Vel, sobota ® 24 N Velikanoč 25 P Oznan. M. D. 26 T Ludger Povdaiil, da boste Anglija in Francija ostali pri svojem prvotnem cilju, da se nazijstvo uniči. — Pozval nev-. tralce, naj se jima pridružijo, ako se hočejo rešiti. — Poročilo o nazijskem mirovnem načrtu. ANGLIJA UTEGNE RABITI VELIKE PARNIKE New York, N. y. _ Kakor je bilo že poročimo, stoje v tukajšnjem pristanišču tri veliki potniški panyj;; obeh zavezniških držav, /mnireč angleški Queen in Queen Elizabeth ter francoska, Mau-retania. Te d ni pa xe je iz ne uradnih virov namignilo na to, da utegnete zaveznici v kratkem uporabiti Queen Mary in Mauretanio za prevažanje vojaških čet, namreč iz Avstralije v Evropo, oziroma prednjo Azijo. Znamenje, da se nekaj takega snuje, se je videlo v tem, kejr je z neko angleško ladjo prispelo semkaj zadnji ponedeljek zvečer 770 mornarjev, ki bodo oja-čili sedanje moštvo na obeh omenjenih ladjah. INDIJA SE tz Jugoslavije V Mahovijanih v Bosni, odkoder se izseljujejo italijanske družine, se ustanavlja novo naselje Slovencev. — Slab in drag živilski trg radi zime na Gorenjskem. — Smrtna kosa. — Drugo iz starega kraja. Pričakuje se kampanja za ci vilno nepokorščino. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Na zapadni fronti je prišlo zadnji ponedeljek do znalsiih spopadov med nemškimi in francoskimi čet an , vi-cuhu* samo med patrulmmi <>(U Hvj. V nekem odseku Si? e .delalo' i a dan nad 2000 topovskih strelov. — Bukarešta, Eumunija. — Semkaj je prispel v ponedeljek iz Nemčije dr. K. CJo'dius, in sicer v svrho trgovinskih pogajanj. Kakor se trdi, bo potom njega zahtevala Nemčija od Rumunije, da pospeši pošiljanje olja v Nemčijo. — Ankara, Turčija. — Da si Turčija ne želi, priti" v sovražne odnosa je s sosednjo Rusijo, se razvidi iz uvodnega članka v nekem časopisu, v katerem se trdi, da je Turčija pripravljena, skleniti z Rusijo nenapadalni pakt, ki 'bi zadeval samo njune interese. SAMO OD SEBE SE SESULO Ramgarh, Indija. — Kako Eli velike preglavice bo še imela ret Anglija z Indijo, se je dalo ur: i azvideti ta torek, ko se je to, tukaj otvorilo zasedanje vse- kr; indijskega kongresa, ki je naj- Ms močnejša politična ustanova v va Indiji. V otvoritvenem govoru iz je namveč predsednik kongre- ni£ sa, Azad po imenu, srdito na- da padal bfitanski imperijalizem je in obenem gladko odklonil an vsako pombč Angliji v seda- ka nji vojni. Pričakuje se, da bo 77 kongres ponovno p o d v z e 1 čil kampanjo za civilno nepokor- on (ščino napram angleškim obla- = stem, ki je že svoječasno po- jn vzročila skrajno zmedo in, ki ft bi ob tem času Anglijo prav občutno zadela. ---o----za SLOVENSKI MISIJONAR SE pc PONESREČIL dc Buenos Aires, Argentina. — TY1 Boje,,»&v /iitje, miši*, j. j on ar, Father Kastelic, naSel '' .- mrl pri p 1 e z a n j u na goro j ' Aconcagua, kamor se je sam 0 odpravil pred več kot dvema tednoma, a se od tedaj ni več ' slišalo o njem. S tremi svojimi tovariši se je misijonar odlo- 111 I čil, da bo splezal na to goro, p( ki je najvišja na ameriškem ^ kontinentu, kajti meri 22,834 C1 čevljev, in, da bo na nje vrhu p< ' daroval mašo. Zaradi izredno . slabega vremena pa so tova- S1 r riši opustili načrt, na kar se je Father Kastelic odločil, da bo šel sam. Da, se mu je morala f i , ., . , v k 3 pripetiti usodna nesreča, se . sklepa iz tega, ker so zdaj bli-zu vrha našli raztrgan šotor H ( in razmetane reči duhovnika, z' a njega nikjer. = l ČLANICAM ŽENSKE ZVEZE ( Chicago, 111. — Tiste članice tukajšnje podružnice S2Z, j ki jih bo to obvestilo doseglo o pravočasno, prosi odbor, naj e se zberejo v svrho molitve to j sredo, ob 7:30 zvečer, pri ra-kvi pokojne sosestre in so- - ustanoviti j ice podružnice, >6 ,, Mrs. Fanny Mikush, katere truplo leži na njenem domu, 2629 No. Drake ave. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj, . ob 10, uri. J e -o- ' MUSSOLINI BIL ZADOVO-Lm~ LJEN S SESTANKOM bj Rim, Italija. — Senzacij o- . , nalni sestanek, ki ga je imel . zadnji ponedeljek s Hitlerjem. je moral poteči za Mussolinijal izredno zadovoljivo. Kakor idi . . . . . ocividci trdl.io, je po končani konferenci stopil "d u č e" k železniškega voza, v katerem ga je bil zaklenjen s "firerjem' po ^ nad dve uri, z veselim smehljajem na obrazu, dočim je bil Hitlerjev obraz resen in bled. :=::; Svoje veselo razpoloženje pa ne- je Mussolini ohranil tudi med ne povratno vožnjo domov. Tako ine- je v Bologni enako vedrega češ, obraza odzdravljal ljudem, ki nju so mu vzklikali na kolodvoru, voj- in nato celo z njimi skupno pel fašistično himno. f I AMERIKANSK1 SLOVENEC El SLOVENSKI myj SLOVENSKI LIST m &MERIKI list v gtofcr? r« we in narod —1* Pravico in reinlto — fid boju do ttMgtl združenih _ __ ..........tlP/AVAH SLASH.0 SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV MOHORJE S AMERIŠKIH. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., m SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.__ '(Official Organ of four Slovenian Organization*} ——- CHICAGo7lLL., ČETRTEK, 21. MARCA — THURSDAY, MARCH 21, 1940 _LETNIK (VOL.) XL1X. ŠTEV. (NO.) 56. ■ London, Anglija. — Karkoli se že splete iz govoric o "mirovni ofenzivi,", katere so točasno po Evropi splošno razširjene, gotovo je le toliko,da Angleži in Francozi ne bodo pristali na nikak mirovni načrt, ki bo prihajal iz nazijskih . virov. Taka zatrdila so podajali že prej razni govorniki obeh narodov, ponovni povda-rek pa jim je dal min. predsednik Chamberlain v svojem bojevitem govoru v parlamentu ta torek. Ne samo, da je dejal, da boste obe državi o-stali pri svojem začetnem cilju, inamreč, da vlomite nazijstvo, marveč je celo sledil svoječasnemu vzgledu Churchilla ter pozval tudi nevtral-ce, naj se jima pridružijo. Isti dan, ko je imel Chamberlain svoj govor, se je poročalo, iz vatikanskih virov, kakor se trdi, da je Nemčija predložila ameriškemu odpo-slaniku Wellesu "mirovni načrt 11 točk," ki && sicer vabljivo ciui, ki mu pa Anglija m Francija ne boste posvečali pozornosti, češ, da se na na-zijsko besedo ni zanesti. V tem načrtu se predvsem predlaga splošno in istočasno raz-oroženje na morju, na suhem in v zraku. Dalje,• da se ustanovi okrog Varšave nova poljska država s kakimi 10 milijoni prebivalcev. Češka, Slovaška in Ogrska naj bi se združili v troedino državo, priključeno k Nemčiji, dočim bi Avstrija ostala del Nemčije. Omenjene tri dežele pa bi bile obenem tudi del velike podonavske federacije, v katero bi bili priključeni tudi Jugoslavija in Rumunja, na kar bi se balkanskim državam zagotovile njih sedanje meje. Poleg Nemčije bi imela pokroviteljstvo nad to federacijo tudi Italija. ■ Dalje se v načrtu zahteva vsaj delna povrnitev nemških kolonij, Italijanom pa se da več pravic v Tunisi-ji. Končno se povdarja, da bo vladala popolna verska svoboda, in upostavljena mora biti tudi trgovska svoboda, dočim bi se morali vsi Judje, kar jih je še v Nemčiji, izseli- V ti. Ni seveda sigurno, ali je 'bil res stavljen ta načrt, toda gotovo je, da bo v zapadnih državah zadel na odpor. Te hočejo, da bo Nemčija premagana, češ, da bo Evropa šele potem svobodna, in, kakor o-menjeno, je Chamberlain napravil apel na nevtralne države, naj se jima pridružijo. Dejal je, da te države ne morejo upati, da bi bile rešene, ako ne pokažejo odločnosti za samoobrambo in, "ako se ne priključijo drugim, ki so pripravljene, da jim pomagajo pri njih obrambi." Na očitke, da se Finski ni pomagalo, je Chamberlain odgovoril, da ta za pomoč sploh ni prosila. Kljub temu pa, da Anglija in Francija kažete odločnost, da na mir ne boste pristali, POGAJANJA ZA PAKT„ --A Med Vatikanom in Nemčijo ra se vrše razgovori. tu —o— in Vatikan. — Iz zanesljivega m vira se je v torek izvedelo, da In se vršijo točasno med nemško je vlado in Vatikanom pogaja^- sa nja za pakt, po katerem bi se p; zasigurala varnost katoliških in interesov v krajih, ki jih je vs zasedla Nemčija. Pogajanja, n. pravi poročilo, potekajo v ki Berlinu, pri čemer zastopa pa- k: peža njegov tamkajšnji nun- šč cij, Msgr. Orsenigo. Obenem1 st se trdi, da se je papež sam v: razgovarjal o tej zadevi z b: nemškim zun. ministrom Rib- ol bentropom, ko je bil ta sprejet od njega v avdijenci 11. g marca. -o- DONAVA PREPLAVLJA -, .....»BREGOVE ■ ;'< Budapesta, Ogrska. — To- J< plo vreme,ki je nastopilo zad-nje dni, je povzročilo, da se je pričela reka Donava na ^ mnogih krajih razlivati preko . bregov in je povzročila že tu- ^ di znatne poplave na Ogr- 1 skem. Enako so ogroženi , obrežni kraji v Jugoslaviji,Ru-muniji in Bolgariji. Podobno „ so narastle tudi druge reke po ^ celi jugovzhodni Evropi. s ODREDBA GLEDE POŠILJK 1 V EVROPO t; Chicago, 111. — lz poštnega k departmenta iz Wash, je izšlo 5 naročilo, ki je važno za ti- ^ ste, ki nameravajo poslati ka-ko blago v staro domovino. ] Odrejeno je namreč, da se bodo tovorni listi in dovoljenja konzulatov odpošiljala v posebnih vrečah, da bodd na angleških pregledovalnik posta- 1 jah najprej pregledana, s či-mer ne bodo pošiljke predolgo zadržane. Kdor torej pošlje ' kako blago, naj omenjene listine vtakne v posebno kuverto, na katero naj napiše "Shipping Documents Only." -o-- PO NEUMNOSTI IZGUBIL ŽIVLJENJE Detroit, Mich. — Ker je | prevozil neko rdečo luč, je policijska patrulja pričela zasledovati 21 letnega Wm. I-Iooka. Ta pa, namesto, da bi se bil ustavil, je v diru pričel bežati pred policijo. S tem je vzbudil sum, da so policisti streljali za njim ter ga tudi smrtno zadeli. Kakor se je ugotovilo, je bil nesrečnež dober fant in ni imel nobenega povoda za beg ter je tako po nepotrebnem postal žrtev lahkomiselnosti. vendar ne morete prikriti nekakega strahu, da bi s tem nc i utegnili dvigniti javnega mne nja v Ameriki proti sebi, češ i da bi se lahko zvrgla na nji , krivda za nadaljevanje voj , ne. PREOBRAZILI BODO EVROPO - i Naziji napovedujejo senzaci-jonelno zvezo treh diktator« skih držav, ki bo docela preuredila Evropo. Berlin, Nemčija. — Nazij-ski krogi sicer ne podajajo vsebine razgovora, ki se je vi"- j šil med Hitlerjem in Mussoli- ( ni jem, Vendar pa z nekako f gotovostjo zatrjujejo, da bo f rezultat tega sestanka docela • preobrazil Evropo. Kakor pi- ( še neki list, se bo "evropejski < red postavil na nove narodne in socijalne temelje." , 'Predvsem se trdi, da je Italija zdaj pripravljena, da sto- i pi v vojno na strani Nemčije, ako jo bo ta potrebovala, zlasti, ako bi Nemčija utrpela na J zapadni fronti prevelike izgube. Glavna točka pa je to, da se bo osi Rim-Berlin priključila tudi Moskva. Vendar pa se od te ne pričakuje, da bi vojaško posegla v vojno, marveč bi služila obema ostalima zaveznicama le kbt nekako velikansko sklatlšče za surovine. Govorice vedo povedati, da se bosta v kratkem . sestala Ribbentrop in Molotov. . bodisi v Berlinu, bodisi v Mo-; skvi. i Ta nova nazijsko-fašistično-> sovjetska trozveza se ima, ka- - kor pravijo, zediniti predvsem i glede Balkana, da ne bodo tamkaj, več druga drugi kon-i kuriraie. Seveda se pričakuje, - cla se bodo balkanske države 3 same od sebe pridružile tej i zvezi, češ, da jim drugega ne v bo preostalo. __—o- AH veste kakšne nagrade »i vam nudi letošnja kampanja "Am. Slovenca?" Nikakih nemških bomb ni bilo treba, da se je sesul varnostni zid, sestavlpn iz vreč s peskom, s katerim, ie bil obdan spomenik kralja Louisa XIV. na :ie-kem prostoru v Parizu. Slika kaže, kako so vreče padle na kup na eni Strani. Slovensko naselje v Bosni po Ljubljana, 18. febr. — lz ^ Banjaluke v Bosni se poroča, ^ :la se je iz sela Mahovljani ' pri Banjaluki izselila prva ^ skupina 30 italijanskih družin in odšla že pred enim mese- ^ cem v Italijo, druga je pa že ^ skoro na potu. Naselili so se v ^ Argo Pontino blizu Rima. Za- ^ taci i ugodnih poročil, ki so d. jih ostali Italijani prejeli od teh, so se še ti odločili, da ^ pojdejo za njimi in tako bo v Mahovi janih v kratkem še več zemlje proste.. — Italijani so prišli v Bosno že pred 50 leti iz Tirolov in so se povečini pe- in čali z vinogradništvom in sa- pi djem. Bosanci namreč ne zna- m jo gojiti trte, četudi sta pod- v< neb je in zemlja v tej okolici d. za vinogradništvo j a ko ugod- k; ni. , » Precej posestev odhajajočih k Italijanov so kupili Slovenci in k tako bo tam v doslednem ča- ti su namesto italijanske, sloven- 1( ska kolonija. Kraj je jako lep, n deloma v ravnini, večinoma v A brdih, zemlja je dobra. Po- v leg italijanske kolonije je v nemška z najbolj rodovitno t zemljo. Nemci pa so samo po- 1 ljedelci in živinorejci ter so r se naselili le v ravnino. Razen r Slovencev je kupila mnogo posestev tucli "Napredkova" zadruga in jih bo oddajala po nabavni ceni katolikom Hrva- } tom pa tudi Slovencem. V Ma- ^ h ovij ah je namreč velika ka- j .toliška cerkev in župnija in , • bilo bi škoda, če se ne bi mo- . gla zaradi premajhnega števila vernikov vzdrževati. , Društvo "Istra" v Banjaluki je zaprosilo kmetijsko ministrstvo, ki je določilo ža odkup teh posestev dva milijona dinarjev, naj bi naselilo sem jugoslovenske emigrante iz Italije, ki nimajo dovolj sredstev, da bi zemljo sami pla,-čali. Do sedaj sicer prošnja j še ni rešena, ali upanje je, da\ bo ministrstvo p r o š n j i vsaj ■ delno ugodilo. -_0- Zima je kriva Jesenice, 21. febr. — Hud. časi so nastopili za jeseniškf gospodinje. Večina se mora zadovoljiti z istimi sredstvi za prehrano družine, kakor sc jih imele na razpolago preč nastopom draginje. Ce pa prideš s tem denarjem na trg al v trgovino, pa 4 dobiš veliko manj kot poprej. Zlasti je hudo na trgu, ko ne dobiš niti najpotrebnejšega. Lanska slaba letina, še bolj pa huda zima občutno vpliva na cene h tržno življenje. Kmetje ne pripeljejo na trg radi hudegt mraza, poleg tega pa tud nimajo dovolj blaga. V jese niški okolici sami se že ne do bi krompirja, iz daljne okoli ce pa tudi ne spravijo v me sto, da jim ne zmrzne me< ani. vožnjo. Domače zelenjave podeželja sploh ni dobiti. Iz daljnega Zaloga pri Ljubljani se kmet z vlakom pripelje,' da postavi na trg radič — in kaj je ta količina za tolikšno število gospodinj, ki bi rade kupile za potrebe svojih družin? Cene se gibljejo takole: motovileč po 22 din za kg, radič 41 dinarjev za kilogram, en-clivija po 14 din, jajčka po 2 din, pa jih še ni dobiti, mleko po 2.50 liter! Redkev, koleraba: po 1—1.50 din komad! -o- Ženska-sodarski mojster V St. Gotardu pri Trojanah imajo žensko, ki je • po vseh pravilih pravi — sodarski mojster in okoličanom zelo po volji opravlja težka sodarska dela. Ko so jo časnikarji obiskali, je povedala, da je bil njen oče soclar in ona se je. ko ji je mati umrla, vedno sukala v delavnici pri očetu in - tu pa tam prijela za kako de-. lo ter se nazadnje dala pri , njemu vpisat med vajence. ? Mojsterski izpit je napravila . v Celju, ko je morala napra-; viti ličen osemdesetliterski sod, > teoretičen izpit je pa napravi- - la v Mariboru. Dobila je obrt-) no dovoljenje in tako sedaj i nadaljuje obrt svojega očeta. D --O-- ' Smrtna kosa 1 V Ljubljani je umrl po dol-" gi in hudi bolezni Dr. Leo-pold Majdič, sanitetni pol-" kovnik v pokoju. Rojen je bil n v Cerknici in je služboval v avstro-ogrski vojski. Med bal-kansko vojno je deloval pri srbski armadi, v Nišu, Dočakal je starost 70 let. — V celjski bolnici je umrla Marija Po-garčič iz Loke pri Zusmu. —-a V Mariboru je umrl Anton m Korošec, v pokoj eni načelnik IZ veterinarskega odseka kmeti-skega ministerstva star 64 let. a,- -o- 'a Nesreča ,a) V Ženavljah v Prekmurju, aJ. kjer je svoj čas pristal Cosy-. nov stratosfemi balon, je 28 letni posestnikov sin Elk Seb-janič po nesreči vtaknil levo .d; roko v slamoreznico, ki mu je kc gladko odrezala dva prsta. ,ra --o- za Zmrznjenega so našli sc Pred kratkim so ljudje, ne-eč kega jutra, ko so hiteli na poni- stajo Drenov grič, našli zmrzal njenega 51 letnega Karola iko Potrebuježa z Lesnega brda. nu- Še prejšnji večer so ga srečali liti nekateri in bil je precej doda- bre volje, ker se je vračal iz zi- dobre kupčije. Pod klancem ir na potu na Lesno brdo ga je ne najbrž dohitela slabost in je ega mislil počivati, a je zaspal v udi večno spanje. Ko so ga ljudje 2se- našli, ni bilo zanj več pomo-do- či. Bil je že mrtev. io ii- -o—— me- Agitirajte za dnevnik "Am. ned Slovenec," razširjajte ga v tej re s kampanji! TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs CT ,». um KBSSgfg! SiS."»...i united fkatoiu; syndicate. Inc. Edinstvo kristjanov toriteti, in moralo zasebnikov, ki pravijo, da bodi krščan ska. Koliko jih je, ki menijo, da so kristjani, pa so po svo-1 zvečer, ko pridem domov ni, jem mišljenju in delovanju že zlezli v sredo te usodne >se kar nimam kam dejati, ne zmote. Posledica takega razlikovanja pa je, da je moderno poganstvo zaseglo javno, politično, socialno in gospodarno življenje, in da je temu poganstvu ime: materializem n sebičnost. Iz teh dveh je zagorel nov svetovni požah Znano je, kako so se vsi poglavarji katoliške Cerkve prizadevali za zopetno zedinjenje vseh kristjanov v vesoljski rimski cerkvi. Pokojni papež Pij XI. je temu vprašanju posvetil posebno okrožnico "Mortalium animos" od 6. januarja 1928. Danes se kaže posebno velika potreba, da bi se krščanske sile združile v borbi za nov in boljši svet. Paul Lesourd objavlja zanimivo statistiko o raznih krščanskih ločinah na svetu. Kristjanov, ki niso združeni z Rimom, je danes 329 milijonov nasproti 373 milijonom katolikov. Število ločenih torej ni dosti manjše od števila vernikov rimske vesoljske cerkve. Največja skupina onih, ki so od prvih stoletij krščanstva do 16. stoletja od Cerkve odpadli, je na vzhodu oziroma v Rusiji. Tudi če število ruskih pravoslavcev, ki so podlegli boljšeViški brezbožni propagandi, odštejemo, bo vseh pravoslavnih na bližnjem vzhodu najmanj 150 milijonov (glej Herderjev katoliški leksikon). Za Afriko je izračunal abbe d'Espierres, da šteje spričo 6,400.000 katolikov 6,872.000 protestantov in 8,825.000 drugih kristjanov. .V Aziji je katoličanov 19,-197.000, protestantov 5,047.000, drugih krščanskih ločin pa 23,209.000. Amerika šteje 136,357.000 katoličanov, 39,-610.000 protestantov in 414.000 drugih krščanskih sekt. V Avstraliji z otoki je 2;086.000 katoličanov, 6,712.000 pro testantov in 364,000 drugih krščanskih ločin. V južni Afriki in v Avstraliji se je začelo širiti kato-ličanstvo šele v zadnjih stoletjih in je tam protestantov-stvo ukoreninjeno že od časov angleške kolonizacije. Začenši z 19. stoletjem se je začel protestantizem širiti tudi v drugih deželah, ki so bile prvotno plodovito torišče katoliškega misijonstva, kar velja posebno za Azijo, ter je začel z njim tekmovati, bogato podprt od ameriškega in angleškega kapitala. V drugi polovici 19. stoletja, zlasti pa v 20. stoletju, je začel ugled protestantovstva na izven-evropskih celinah zelo padati, ker se je čedalje bolj drobil v posamezne ločine in sploh notranje hira ter ne zadovoljuje duhovnih teženj in potreb človeka. Zlasti na Kitaj-* skem in Japonskem, pa tudi v Indiji ima katoličanstvo moralno prvenstvo in brezprimerno večjo privlačno silo. V zadnjem času pa se kaže težnja po zopetni združitvi z vesoljsko cerkvijo tudi med krščanskimi ločinami samimi', čeprav bodo uspehi tega gibanja vidni mogoče šele čez pol stoletja. Zaenkrat je zanimiv zgled malabarskih Jakobi-tov v Indiji, ki so vstopili, oziroma se še vračajo v katoliško cerkev s svojimi škofi in duhovniki vred. Treba pa je zabeležiti tudi dejstvo, da je pozitivno verni protestanti zem opustil vsako borbo proti katoliški^ce^jj^m^^sel- V sedanji vojni gre, kakor vemo, za krščansko civilizacijo, za krščanska nravstvena načela in duhovne sile, da se premaga anarhija, nenravnost in materializem, ki je več ali manj okužil vse človeštvo. Zato ni bilo ugodnejšega časa, da se vsi kristjani zopet združimo v eno cerkev, kakor je danes. , Pri tem se po eni plati mogočno dvigajo narodi, po drngi pa je ves družabni red izpodkopan in prevrnjen. Mir, pravi, krščanski mir je na tem svetu do dna oslabljen. Ljubezen kar ne more sleči svoje žalne, vdovske obleke. Navzlic vsemu prizadevanju diplomatov niso mogli politiki razrešiti nobenega velikega mirovnega vprašanja in so zašli v — vojno. Katoličani pa smo mnenja, da mora vsakršna obnova sveta iziti iz tistega temelja, ki ga je prejšnja in sedanja vojna najbolj uničila in razdejala: namreč iz duhovnega in moralnega življenja narodov. Bistvena je "reparacija", obnova duš; tudi duš narodov. Brez takšne obnove je vse le krparija. In ker ni bil zakon miru in ljubezni nikjer s takimi strašnimi atentati ranjen kakor v razmerju naroda napram narodu, je treba vprav tu z največjo silo začeti boljšati. Krščanska, Jezusova morala mora priti v javno življenje ,v vodstva države in v diplomacijo, v vodstvo slehernega posameznega naroda in v mednarodna razmerja in pogodbe. Tu sem in tudi v zasebno življenje morajo priti na svoje vzvišeno mesto tiste besede iz pridige na go ri: "Blagor miroljubnim" — blagor tistim, ki delajo za mir, blagor onim, ki mir branijo, blagor tistim, ki ga oznanjajo, — zakaj "oni bodo otroci božji." Toda — ali nista ločeni politika in vera? Ali ne oznanjajo vsepovšod, v sto parlamentih in v tisoč uradniških sobah, da je vera in da je krščanska marala "zasebna zadeva"? Zaradi take "ločitvene politike" smo dobili dvojno "moralo", dvojezično moralo, moralo z dvojnim dnom: moralo družbe, države, naroda, ki se ne ukloni nobeni av denarja dovolj in tega ter onega ni pra,v nič potrebno. Tako se mnogi izražajo. Pa primerjajte k temu kake druge prireditve, kake suprajz partyje, veselice, ali kake ničvredne sove, bingo party in drugo. Jaz bi rad vedel, koliko ljudi bi šlo na tak bingo party in plačali vstopnino, če bi se tam samo igralo pa nič dobilo in bi jim bilo že naprej povedano, da ne bo nobene nagrade ter da bo oni denar, ki se ga plača za vstopnino, šel v te in te dobre namene, za to in ono dobrodelno stvar. Ce bi se taka stvar prirejala za pomoč cerkvi, bi se šele videlo koliko je pravih požrtvovalnih katoličanov. Baje bi jih bilo prav malo. Kaj porečete? Se o kampanji za Amer. Slovenca naj zapišem par besed. Kampanja je že precej časa v teku in bo trajala še en mesec. Jaz bi priporočal vsem onim, kateri še niste naročeni na Amer. Slovenec, ali tudi na Novi Svet, da bi si te liste naročili. Oba lista sta prav dobra, katoliška in delavska lista. Borita se za vero in prav tako tudi za naš delavski stan. Jaz sem se Amer, Slovenca tako privadil, da če ga mm VSAKEGA NEKAJ IZ MIL-WAUKEE . Milwaukee, Wis. Tudi jaz s e m šie namenil napisati nekaj malega v priljubljeni list Amerikanski Slovenec, ker tako le po večerji, rad prebiram v listu kake novice iz raznih krajev, zlasti še iz naše ljube stare domovi- bi dali, \sc žrtvovali, samo da bi bili nk tem svetu zadovolji ni. Bo" ostalim; "Sedaj pa kar hitro v predor! Hitro!" Brez obotavljanja so ga ubogali. Ko so ostali trije Tarzanovi prijatelji izginili v temnem predoru, se je tudi Tarzan začel pomikati proti votlini in vlekel s seboj tudi na pol zadušenega leoparda. Ko je bil že skoro v predoru jc zagnal zverino ob tla, ravno ko so bili rumeni divjaki za ovinkom in izginili za ostalimi. ,V par skokih je bil Tarzan že pri svojih prijateljih v predoru. "Sedaj smo na varnem. Ti rumeni divjaki si ne bodo uiti mislili, da smo šli mimo divjega leoparda," pravi Janncttc. "To jc že," odvrne Tarzan, "toda prav nič ne vemo, kaj je še pred nami." Kmalu na to Tarzan obstane. .... _ Stran 2 AMER) CI SLOVENEC Četrtek, 21. marca 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-dcljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by; EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto___________________________$5.00 For one year --------------------------$5.0( Za pol lfeta ______-_____________________2.50 For half a year -------------------------2.5( 2a četrt leta _______________________ 1.50 For three months —....-------------- 1.5( Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____________________..__$6.00 For one year -------------------_™__.$6.0( Za pol leta______________3.00 For half a year ------------------- 3.0( Za četrt leta ..........................1.75 For three months__________1.7! Posamezna številka ---------------------- 3.c Single copy ---------------------------------- 3' Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti podani na uredniStvc tBaj ian in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čai do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured niitvo ne vrača. ___ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office a Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. HA7AD! Poglei na številke poleg naslova in ' iUlUK! imena- Ako t* ie naročnina potekla, J obnovi jo in pomagaj listu 1 ____________ Cleveland zmagal v prvi dobi kampanje Četrtek, 21. marca 1940 Najbolj junaško je vodila borbo naša sedanja Kraljica Mrs. Meglen v Pueblo, Colo., če se upošteva posamezne agitatorje in agitatorice. — Tudi Chicago se je krčevito držala. — Borba v Minnesoti in Wisconsinu postaja živahna. Še nič se ne da prerokovati, kdo bo zmagal v končnem spopadu. Prva doba kampanje je končana. Najvišje število glasov je dobil Šentlovrenski kandidat iz Cleveland, Ohio, veleč. g. kanonik J. J. Oman. Pomagale so mu v dobri meri zunanje naselbine, zlasti v Pennsylvaniji. Na drugem mestu je sedanja Kraljica naročnikov "Amerikanskega Slovenca" Mrs. Josephine Meglen, ki se je prav po špartansko borila te zadnje dni. Kot posamezna agita-torica je storila te zadnje dni največ, seveda plazovi glasov od drugod so jo zadržali na drugem mestu kandidatov. Tudi chicaški kandidat Mr. Jožef Fajfar se je trudil na vso moč, da bi dosegel prvo mesto, toda ostal je na tretjem mestu. A upanja še ni zgubil, prijel bo še bolj za res zdaj v drugi dobi kampanje. Tudi v Indianapolisu, Ind. so posegli zadnje dni kampanje v boj. Naš zastopnik Mr. Louis Ahdrojna je poslal lepo število naročnin in se za kandidata priglasil sam. Bolj živahni bodo postali tudi tukaj v drugi dobi kampanje. Le navdušeno naprej! Kako bo kampanja potekala v drugi dobi kampanje pokažejo prihodnji tedni. Glasovi od novih in starih naročnin bodo šteli v tej drugi dobi kampanje petkrat manj, kakor so v prvi dobi. Do zmage imajo pa lepo priliko še vsi kandidatje in kandidatmje. Vse kar je treba je, da junaško in navdušeno agitirajo za nove naročnike. Nove naročnine so, ki dajo največ glasov in te bodo prei privedle do zmage. Zato junaško na agitacijo vsako prosto uro __ v tej drugi dobi kampanje. Dober in res delaven agitator izrabi vsak večer, vsako prosto uro za agitacijo in tisti, ki bodo tako delali bodo tudi deležni končne zmage v kampanji. w Poglejmo torej kako so agitirali zadnje dni prve dobe kampanje: ^ MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis, Ind., je dobil sam 3 25'c nove in 15 starih naročnin, kar da 82,500 GLASOV. La, MRS ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis., je dobila te dni Mi od • P Srnad, Bell, Calif., 2500 gl.; Mr. Mike Fugina, Racine, Wis., Ma 2500 gl ; Mrs. Frances Pucel, Crivitz, Wis., 2500 gl.; sama pa je; gl dobila 6 novih in 51 starih naročnin, kar ji da 225,000 gl.; skupaj sel, to pot ima 232,500 NADALJNIH GLASOV. 101 MR JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111., je dobil te zadnje dni ^ od: Mr. John Voglar, Centerville, Pa., 1250 gl.; Mr. Peter Gradi- 3?j shek Chicago, 111., 3000 gl.; Mr. Jos. Gradishar, So. Chicago, 111., 1? 300o' gl\; Mr. Mark Simčič, Homestead, Pa., 2500 gl.; Mrs. Mary r-} Xlott, Chicago, 111., 1500 gl.; Mrs. Louise Lokanc, East Chicago, Mj 111. 2500 gl.; Mrs. Frančiška Music,. No. Chicago, 111., 2500 gl.; Mr. y. «... Johu.Emtv. Liirtoii; Canada, 3000. .yL; Mr. Leo Mladič, Chicago, ^ 111, 1 novo in 1 staro, kar da 15,500 gl.; Mr. Lud. Perusek, Wil-lard, Wis., 7500 gl.; Mrs. Agnes Mahovlich, So. Chicago 111., 4 ^ stane naročnine 12,000 gl.; Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis., 7 starih naročnin, kar da 17,500 gl.; Mr. Candid Grmek, So Chica-go, 111., 4 stare, 11,500 gl.; Mr. John Poljak, Argo, 111., 5000 gl.; Jo Mr. Frank Jerin, Oglesby, 111., 1 novo in 1 staro naročnino, kar da gl, 13,750 gl.; Mr. Jos. Suštarsich, Calumet, Mich., 6 starih naročnin, sk 11 250 gl ' Mr. Joseph Rakovec, Greenwood, Wis., 1 novo in 6 starih kar da 27,500 gl.; Mr. Fajfar sam je dobil zadnje dni 5 novih m naročnin in 46 starih, kar da 214,100 glasov. Skupaj dobi 354,850 či] NADALJNIH GLASOV. MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo., je dobila te dni od- Mrs. Katherine Cesar, San Francisco, Calif., 12,500 gl.; Mrs. Ana Sušman, Canon City, Colo., 2500 gl.; Mr. Michael Kapsch, Colorado Springs, Colo./ 6750 gl.; Mrs. Mary Anzlovar,. Cleveland, Oh'o 2500 gl.; Mrs. Mary Thomas, Olyphant, Pa., 2500 gl; Mrs. Mary Pristan, Los Angeles, Calif., 2500 gl.; Mrs. Katty Bozich, Ramah, Colo., 2500 gl.; Mr. Jos. Perhay, Bridgeport, Ohio, 2500 gl • Mr Frank Rosenstein Kemmerer, Wvo., 3250 gl. Mrs. Anto-nia Frlan, Cokedale, Colo., 2500 gl.; Mr/Frank Horžen, Sheboygan Wis, 2500 gl.; Mrs. Mary Koshir, Mellen, Wis., 2500 gl.; Mrs'. Mary Nose, Ashland, Wis., 2500 gl.; Mr. Peter Majerle, Kan- = sas'City, Kans. 2500 gl.; Mr. John Udovich, 6 starih, 15,000 gl.; Mr. Martin Golobich, Chicago, 111., 6 starih, kar da 11,500 gl.; Mrs. Meglen sama je poslala 13 novih in 72 starih naročnin, kar da 402,825 glasov. Skupaj ji to da 476,825 NADALJNIH GLASOV. RT. REV. JOHN J. OMAN, slov. župnik in kanonik v Cleve-larnlu, Ohio, je dobil te dni od: Mrs. Margaret Poznich, Cleve- v land, Ohio, 2 nove in 1 sMro naročnino, kar da 41,500 glasov; Mr. ^ John Prišel, Cleveland, Ohio, 3 nove in 34 starih, kar da 130,000 g. gl.; Mr. Jacob Resnik, Cleveland, Ohio, 1 novo in 8 starih, kar da ^ 32,500 gl.; Mr. Mathias Klučevšek, Johnstown, Pa., 1 novo in 19 h starih, kar da 47,000 gl.; Miss Mary Klun, Leadville, Colo. 5000 £ gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio, 2500 gl.; Mrs. Josephine ^ Hribljan, Ahmeek, Mich., 5000 gl.; Mr. John Jamnik, Imperial, ^ Pa., 5000; Mr. Joseph Urajnar, Indianapolis, Ind., 2500 gl.; Mr. Jiteo Hren, Worcester, N. Y., 2500 gl.; Mr. Frank Richtarich, Iron Mountain, Mich., 2500 gl.; Mr. Matija Kozan, Iron Mountain, Mich., 2500 gl.; Mr. Lenard Usnick, Dunlo, Pa., 1250 gl.; Mrs. Bertha Pečjak, Johnstown, Pa., 2500 gl.; Mrs. Mary Bulich, Cor- J ning, Ohio, 2500 g}>; Mrs. Julia Markovich, Frontenac, Kans., 2500* gl.; Mrs. Agata Antolič, Bridgeport, Conn., 2500 gl.; Mrs. 1 Polona Guzel, Cuddy, Pa., 2500 gl.; Mrs. Ana Zupančič, McDonald, J Pa., 2500 gl.; Mr. George Pavlesič, Ambridge, Pa., 2500 gl.; Mr. V And. Tomec, Johnstown, Pa'., 2500 gl.; Mrs. M. Usnick, Morgan, ' Pa., 6250 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane Pa., 1 novo naročnino ' 25,000 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis., 5 starih, kar da 1 10,000 gl.; Mr. Anton Sestan, Cleveland, Ohio, 3 nove in 1 staro naročnino, kar da 77,500 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio, 8 starih, kar da 15,000 gl.; Mr. Anton Grdimi, Cleveland, Ohio, 2 nove naročnini, kar da 50,000 gl.; Mrs. Ana Gliha, Cleveland, O., 1 novo in 7 starih, kar da 39,375 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich., 2750 gl.; Mr. Frank Kokal, Universal, Pa., 5000 gl.; Mr. Jos. Bahorich, Pittsburgh, Pa., 1 novo in 2 stare, kar da l'5,000 gl. Skupaj to da 543,625 NADALJNIH GLASOV. REV. M. PIRNAT, Butte, Montana, je dobil te dni od Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., 2 nove in 9 starih naročnin, kar da 54,200 NADALJNIH GLASOV. KRALJICA V PREGNANSTVU ~ IT Albanska kraljica Geraldina in njen sin Skander, ki prebivata zdaj v pregnanstvu v Versaillesu, Francija. Pred približno letom dni je morala s kraljem Zogom bežati kraljica iz Albanije, ko so deželo zasedli Italijani. MR. KONST. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo., je dobil 1 novo in 3 stare naročnine, kar mu da 16,500 NADALJNIH GUA-SOV. REV. FRANCIS SCHWEIGER, slovenski župnik na Gilber-tu, Minn., je dobil te dni od: Mrs. E. Smolich, Aurora, Minn., 2500 gl.; Mrs. Mary Delak, Biwabik, Minn., 6250 gl.; Mr. And. Lavtižar, McKinley, Minn., 3000 gl.; Mrs. Kath. Turk, Calumet, Mich., 3750 gl.; Mr. Anton Rent, Ghcen, Minn., 2500 gl.; Mrs. E Mally, Buhl, Minn., 2500 gl.; Mr. J. Strah, Eveleth, Minn., 2500 gl.; Mr. Louis Zitnik, McKinley, Minn., 2500 gl.; Mr. Frank Vesel, Duluth, Minn., 3500 gl.; Mrs. J. Sampson, Makiiien, Minn. 1000 gl.; Mrs. Antonia Nemgar, Eveleth, Minn., 1 novo in 2 stare, kar da 16,250 gl.; Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn., 14 starih naročnin, kar da 28,750 gl.; Mr. Michael Spehar, New Duluth, Minn. 3750 gl.; Mrs. Frank Ulčar, Gilbert, Minn., 12 starih, kar da 17,750 gl.; Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn., 2 nove in 42 starih naročnin, kar da 107,375 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm. Minn., 1 novo in 8 starih, kar da 26,260 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn., 4 sUvo kar 7"00 gl.Mr. Anton Penc, Leo-jieih, Minn:, i nos'o iri^ suite, itax «ii Su'OoO 'ffcfw&t Katarina Kochevar, Greaney, Minn., 7500 gl. Skupaj to da 275,125 NADALJNIH GLASOV. MR. ANTON STRUKEL, La Salle, 111., je dobil te dni od: Mr. Johna Kramarich, Joliet, 111., 1 novo in 20 starih, kar da 117,375 gl.; Mr. Anton Strukel sam, je poslal 10 starih, kar da 20,000 gl.; skupaj mu to cla 137,375 NADALJNIH GLASOV. Ob zaključku prve dobe kampanje, ki se je jenjala z dnem 15. marca 1940, so se nahajali kandidati letošnje kampanje v sledečih pozicijah: RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.............912,750 glasov MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo............751,200 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.........'.....................700,100 " MRS. ROSE DEŽELAN, Mil waukee, Wis.....................515,750 " REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............427,000 " MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salic, 111..............................280,675 " REV. M. PIRNAT, BUTTE, Montana............................106,700 " MR. LOUIS ANDROJNA, Indianapolis, Ind................. 82,500 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo.........- 41,500 " • KDO BO ZMAGAL OB ZAKLJUČKU KAMPANJE? RAZNE ZANIMIVOSTI KRUH IZ CVETLIC n V Indiji imajo celo vrsto v cvetlic, ki imajo pomembno vlogo za prehrano prebival- g stva. Mem temi cvetlicami ', slovi najbolj tista, ki jo do- i mačini imenujejo "mhowad" in ki rase na drevesih. Njene cvete porabljajo v ogromnih množinah kot jedilo, motno rumena, debela, mesnata cvetna čaša se da pripraviti v ta namen na najrazličnejše na- i čine. Sveže cvete primešajo i pogačam, ki jim dado čudovito aromo, po navadi pa cvete posušijo, zmeljejo v moko in jih • uporabljajo potem za iz* delavo kruha. Če cvete za-vreš, dobiš iz njih prijetno, vinu podobno pijačo. Iz teh cvetov pa kuhajo tudi žganje, ki je med Indijanci zelo priljubljeno. POŽARNA BRAMBA V ALARMU Chicago, 111. — Sedem velikih ognjegaških trukov je pridrvelo zadnjo nedeljo ponoči pred hišo na "1845 Well-1 ington a ve., iz česar bi se bilo moglo sklepati, da je tam kak velikanski požar. V res-' i niči pa se je na nekak način vnel le 30 čevljev visoki topol, ki je stal pred hišo. Ognjegasci so po vseh predpisih ogenj pogasili, in ker so bili že na delu, so zogljenelo drevo potem še tudi posekali. RADIOAKTIVNOST ČLOVEŠKEGA TELESA Zavod za biofiziko v Frank-furtu razpolaga z napravo za ugotavljanje zastrupljen j a z radijem v človeškem telesu. Vodja zavoda, prof. Rajovski pravi, da zadostuje za takšno zastrupi jen je že milijonski del grama radija. Z novo napravo se lahko dožene, na katerem mestu se nahaja snov, ki povzroča smrt, -o- ŽENSKA ARMADA Ob izbruhu vojne so v Angliji ustanovili podeželsko žensko armado, v katero je vstopilo 25.000 žensk, ki naj bi nadomestile vpoklicane moške Tedenski prejemki vsake žen-. ske znašajo po 28 šilingov : Večina žensk je zaposlenih pr • nabornih komisijah; za to ar i mado in komaj 2000 jih delž ■ na deželi. 'ffftfiwfwffWw^wwwwyw^ !DENARNE : POŠILJAT VE i I . . c > se še dostavljajo v Jugoslavijo m i t Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ( » nakazil za stari kraj, da pošiljajo | > v takih svotah, kakor tu navede- , » ne, namreč v ravnih svotah po J i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 , j dinarjih. To radi praktičnosti »z- ] > plačil. J > Kdor želi poslati pošiijatev po- J ! tom kabla (brzojavu), lahko sto- ] | ri po znižani ceni za $1.00, kar je < i treba namreč dodati k cenam za J | gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < t na cena za kabeliranje velja le J ! za Jugoslavijo.) J > Naše cene so zdaj: < J JUGOSLOVANSKI « DINARJI: ! Za $ 2.40.................. 100 Din < [ Za $ 4.60................- 200 Din , ! Za $ 6.70.................. 300 Din J | Za $ 8.80.................. 400 Din < ! Za $10.50................- 500 Din J [ Za $20.5.0................J00.0 Din < > Za $40.00..................2000 Din J ITALIJANSKE ! i LIRE: i > Za $ 3.0S................ 50 Lir J ! Za $ 5.90................ 100 Lir , J Za $ 11.50................ 200 Lir J t! Za $ 17.00.............. 300 Lir, < } Za $ 28.00________________ 500 Lir J > - < I Nakazovati pošiljatve, da bi se , j izplačale v ameriških dolarjih ] > zdaj ni mogoče. i [ Vse pošiljatve naslovite na: j ; JOHN JERICH ► 1849 West Cermak Road, ! CHICAGO, ILL. IZ SLOV. NASELBIN F (Nadaljevanje s 2. strani) na božjo pot na Sveto. Goro pri Gorici. Tam so bile letos L velike slovesnosti, ker je prav to leto poteklo 400 let, odkar se je na tej gori prikaza- A la Mati Božja pobožni pastiri- s\ ci. Vsi smo bili z romanjem sa zelo zadovoljni, le trudni smo s\ bili precej od dolge in napor- ki ne poti. c< Prvo sVeto obhajilo so imeli m otroci letos šele meseca okto- rr bra; okoli 70 otrok se je pribli- n žalo prvič božji mizi. Vsi so h bili presrečni, da je Gospod n Jezus prišel v njihove duše. n Dal Bog, da bi vedno tako do- n bri ostali, kakor so bili na ta h sveti njihov dan. u Letos smo dali v cerkvi tu- S di za otroke napraviti lepe 11 majhne klopi; tako da zdaj tudi otroci pri službi božji se- 11 de. Da ste jih videli, kako so bili vsi srečni, da imajo i oni z svoje klopi. v Letošnjo prvo adventno ne- 0 deljo smo pa imeli posebne 1 r molitve za Vas, dragi farani, ki ste po svetu. Jaz sem imel 2 sveto mašo prav za Vas. Pri i • ? sveti daritvi v cerkvi smo vsi ^ skupaj molili zato, da bi : Vam, ki ste daleč od nas, dodelil Bog mnogo sreče za duše in telo in vsega, kar rabite za vsakdanje življenje. Pred- j no končam, dragi faran, Ti v ' ■ misel pokličem, da na tujem : . ne pozabi na Boga, ki Te va- ' • ruje, ki daje blagoslova Tvo- • j emu pretežkemu delu, ki Ti daje poguma, da ne obupaš v } bridkostih vsakdanjega živ-. • ljenja. Zato molimo tu doma, • moli tudi Ti kdaj za nas. Ze-:> lim Ti vsemogočnega božjega ' blagoslova v novem letu pa, • da bi se kdaj srečen vrnil med a nas. Veselilo bi me, če Ti ni " pretežko, da bi m,i kaj odgo-; voril na to pismo, kako se Ti '' kaj godi. Moj naslov je: Vik-'' lor Perkan, Župnik Elsane a (FIU ME-IT ALI A) —-—o-- UREDNIKOVA POŠTA r- — Milwaukee, Wis. — No- 0 vice, ki jo nam je nekdo sporočil '' brez vsakega podpisa ne moremo objaviti. Zapomni si 5. vsak, da vsako poročilo listu e- mora biti podpisano po poročevalcu, drugače se ne objavi. _ J. P. Ely, Minn. — Yes, če je mož postal državljan pred 22. septembrom 1922. je njegova žena, z njim poročena tedaj, postala državljanka. Toda, če se je pa poročila z njim po 22. sept. 1922, pa ne in če državljanstva še nima, si ga mora sama iskati. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' AMERIKANSKI SLOVENEC P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Dalje) n. Ali ni ves slovanski jug boril ^ svojih najtežjih bojev vsikdar z< samo pod parolo: "Za častitljivi sv. Križ in zlato svobodo", ali v kakor so Srbi rekli: "Za krst t( častni i svobodu zlatnu"? Naj • mi po tisočletni izkušnji zavrže- ^ mo to parolo na ljubo svojim ^ najhujšim sovražnikom, ki nas j, hočejo uničiti samo s tem, da nam hočejo uničiti "krst čast- . ni" ? Vedo namreč, da bo lahko njih delo našega uničenja, kakor r hitro bodo uspeli s prvim, cla g uničijo v slovanski duši vero. ® Saj slovenski ameriški katoliča- e ni nikogar ne silijo, da mora bi- ] ti veren, da mora v cerkev; kdor ( noče, naj pa pusti. Pri miru ga ( bodo pustili. Sami pa bodo ostali ( zvesti veri svojih očetov in to vero branili zase in za svoje 5 otroke. Z veseljem sem tudi opa- 1 zil, da se je katoliška verska za- s vest med ameriškimi Slovenci J zelo pokrepila, in se je mnogo J tistih, ki so nekdaj pozabili na i svojo vero, vrnilo nazaj k Bogu. ] Zato poudarjaj mo vsikdar samo ; to, kar nas združuje, ogibaj mo se vsega, kar nas loči, pa bomo , ^ zvesti in ljubeči bratje, in to bo , ! samo v skupno korist. Koliko dragocenega prostora smo v svo-' jih časopisih porabili za te boje, 1 koliko energije, koliko časa, koliko truda je šlo v nič v teh ne-" potrebnih bojih, od katerih ima « škodo samo naša slovenska na-rodna skupnost! Več mojih bivših sotrudnikov, ^ kakor na pr. Mr. Kvemesec, je a pa že v grobu. Tudi z Mr. Glavačem sva se z veseljem srečala, j Nikdar ne bom pozabil, koliko lj mi je pomagal zlasti pri tem, da smo k slovenski župniji priteguj niki tudi prekmurske Slovence, katerih je v Chicagu zelo veliko e in so bili zelo dobri .farani ves čas, ko sem bil jaz tam. Posebno se še spominjam onih težkih dni, ko je šlo za ustanovitev Jugoslavije, in so nekateri od madžar- > ske strani begali Prekmurce za il to, da bi se izjavili, da nočejo v > Jugoslavijo, temveč hočejo osta-si ti še nadalje v sužnosti Madža--U rov. Takrat so jih nekateri tako o- daleč naščuvali, da so kupili dra-'i. goceno madžarsko zastavo, na njo dali všiti veliko zlato zvezdo z napisom "Prekmurje", to zvezdo zakrili s črno kopreno in to zastavo poslali v Budimpešto s prošnjo, da naj ostane ta zastava v madžarskem parlamentu toliko časa z zvezdo "Prekmurje" zakrita s črno kopreno, dokler se Prekmurje zopet ne združi z madžarsko državo. Imela sva takrat on in jaz oba zelo težke dneve. Mož zasluži za svoje narodno delo res veliko hvaležnost vse naselbine in vsega naroda. Tu doma se mu vsega tega ne bo pozabilo. Nekaj zelo prijetnih ur sem prebil v Downers Grove v družini brata Albina, kjer sem se v resnici zelo odpočil od napornega dela s predavanji v Clevelandu. Gospod dr. Uršič je star moj prijatelj. Kot mlad slovenski zdravnik je prišel v Chicago. Tudi poročil sem ga. Odkar sem spoznal njegov plemenit značaj in njegove zmožnosti, sem ga čislal. Tudi njega sem. obiskal v njegovem prelepem domu, kjer sem pozdravil tudi njegovo gospo. Žive tudi nisem našel več blage Mrs. Kobal, predsednice Društva mater. Tudi njo je Bog po-' klical k fsebi preje. Kako blaga je bila ta, žena, vedo vsi, ki so jo 1 poznali. Pred vsem se je gotovo spominjajo Članice društva KršČ. mater s hvaležnostjo, saj 1 je bila vočletna predsednica društva, kjf;r je tako požrtvovalno delala zla napredek župnije, na-, selbine in društva. Bila je v res-3 niči zgledna slovenska katoliška - mati, kakoršnih je malo. Mrs. Kušar se še spominjam 0 zlasti iz onih let, ko smo delali a za našo narodno osvoboditev in po vojski za pomoč domovini. " Kako marljivo je zbirala z dru-0 gimi slovenskimi ženami in de-'s kjeti po Chicagi raznih darov, 0 da smo jih poslali domov lačne-'' mu narodu pod takozvanimi "ki-štami", s katerimi smo ameriški C*«- Slovenci napolnili dva parniks 'a in jih poslali domov. Zanimive v je to, da o tem našem delu tak( malo ve narod doma. Še niha mi ni tega povedal in nihče s« tega našega dela ne spominja El- ia (Dalje prih.) j Zopet je tukaj! * Ugodna prilika enkrat na leto za samoobrahijoči plinski vodni grelec j PONUDBA za dokaz varčevanja na 90 dni Pokažite samim sebi, da lahko zmorete Čudovito udobnost vroče vode vedno na čepu. * Na tisoče in tisoče družin se je poslužilo prednosti te tienza-cijonelne dokazilne ponudbe lanskega leta. Samim sebi so dokazali, da lahko zmorejo udobnost in pripravnost vroče rvode vedno na čepu. Da omogočimo drugim tisočerim, da ugofcove, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO na čepu, ponavljamo zdaj to ponudbo! Vzemite si tri mesece časa, da dokažete samim sebi, da ni primerno biti brez samoobratujoce-ga plinskega vodnega grelca ... Samoobratujoči plinski vodni grelecivam daje stalno vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. V resnici, vzeto galon za galon, vroča voda ne stane na ta moderni način nič več, kakor s starinskim grelcem, ki ga morate oskrbovati na roko. Samoobratujoči plinski vodni grelec drži vodo vročo natančno pri tisti temperaturi, ki jo želite, sploh brez vsake vaše pozornosti. Nič drugega vam ni storiti, kakor obrniti čep — vaša vroča voda je vedno v njem, podnevi in ponoči, za posodje, kocfili, čiščenje in pranje. Sto in eno gospodinjsko delo se bo opravilo lažje in hitrejše, kadar imate obilico vroče vode, vedno ČAKAJOČE NA VAS! Preizkusite sami. Sprejmite to ponudbo za 90 dnevni dokaz varčevanja! Pomnita, vi boste edini razsojeva-lec pri tej preizkušnji v vašem lastnem domu! Ta ponudba velja samo za omejeni čas OBIŠČITE SVOJEGA PLUMBERSKEGA TRGOVCA TAKOJ ali pokličite Wabash 6000 ®frafi "4 SKI SLOVENEC Pisano polje Spiial Jos. Jurčič Ker niso zaklenili Tri noči je prenočeval neki brezposelni čevljar J. G. v Rokodelskem domu v Tržiču. Soba, v kateri so bili inštrumenti cerkvene godbe je bila pa nezaklenjena in je možak opozoril, naj bi sobo zaklenili, da kdo inštrumentov ne ukrade. Skušnjava je premagala njega, da je ukradel klarinet in činele, pa so ga v Ljubljani prijeli, ko je te stvari ponujal v nakup v neki gostilni. Tajil je, da bi jih ukradel, nazadnje pa le priznal. več mogli pomagati. Verjetno je ko jo je pritisnila slama k tlom, je izgubila zavest in se potem zadušila. Stara je bila šele 31. let. Štirinajsto poglavje, Ni dobro biti tako odkritega srca. Izpra-šuj vest in spoznalo boš, da se ti je bati zamere pri mladih lepoticah, pesnikih in še pri drugih možeh, kateri bodo hudo čez te šli in te zabavljivo, hudobno in celo u-mazano dete po lahkovernem svetu raz-vpill. Tega se pa varuj, zakaj iz skušnje veš, kako neradi nekateri odpuste, če se jim malo porobu staviš. Oporekovati lastno besedo ni moško. Edini pot, po katerem se še pošteno izkoplješ iz te zadrege, morda je ta, da naravnost poveš, da ti še "na kraj pameti" ni bilo, koga razža-liti, temveč da si čenčal le zato, ker ti je v tem poglavju nekaj glav zaznamovane zaljubljene vrste narisati, kaj so pametnega in — naj ti bo še enkrat dovoljeno pregrešno ziniti — nespametnega govorili in počeli.« Lovci — s katerimi je po dolgi prošnji smel tudi Lovretov učenec Balček iti — skrili so se bili že med grmovjem nad Po-leskom, ko sta Manica in Venci jeva hči šetali se po potu od Slemenic proti travniku. Obema ni bil jeziček nič posebno uren, kajti razgovor je večkrat obvisel. Obe ste menda imeli veliko premišljati. Videlo se je, kakor da bi vsaka izmed njiju rada zaupala prijateljici, kaj ji je na srcu, pa bilo je obeh sram začeti. Saj sta si imela obe veliko povedati. Danes se je prigodilo marsikaj, kar je obema misli nekaj zasuknilo. Marička je danes sprevidela — zakaj ne bi naravnost povedali — da ji je bilo začelo nekaj prav skrivaj globoko doli v mladem srčecu tleti, česar gotovo ona prva ne bi bila živi duši razkrila. Ob pravem času pak jo je ozdravilo spoznanje, da je zaželena reč zanjo nedosegljiva, ker se ne bliža njej, ampak prijateljici. Hotelo se je sicer mladi, človeški krvi deklice nekaj takega kakor zavist vzdigovati, toda bila je preblagega srca, zmagala je boljša stran in privoščila je namišljeno srečo prijateljici prav srčno. Manica pa je sreče v tem hipu prav malo čutila. Danes je govorila z Marijanom. Kako neprijazno ji je mladenič, kateremu ni nikdar ljubezni obetala, očital nezvestobo ! In kako sirovo se je rotil nad Lov-retom proti, njej; kake priimke je dajal njemu, ki je bil po Maničinem prepričanju kot človek toliko boljši, toliko višji od njega. In vse to ga je morala poslušati samo zato, ker je — Bog vedi kako — vedel skrivnost, katero bi bila rada še nekaj časa skrivala. Prosila ga je za Boga, naj vsaj molči, naj bo toliko blagodušen in naj ne onesreči nje in Lovreta. Pač je Marijanu prišla solza v oko, ali ta solza je bila bolj znamenje jeze in žalosti, da ga ljubljena deklica ne mara, da njega zaničuje in ljubi človeka, ki ji celo lastnega domov-ja ne more ponuditi. Rotil se je, da ga iz hiše spravi in — sama ni vedela kaj še! Bala se je zdaj, da bo že danes očetu vse razodel in kdo se bo po tem takem čudil, da je govorica med deklicama vedno zastajala. Prišli sta bili do lipe na travniku in se usedli na klop. (Dalje prih.y Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. Me vpraša,--- Zakaj več zanj ne maram. Zakaj več on ni moj ? M. Vilhar. Pod sneženim plazom V Korenjaku pri Zavrču v Halozah je viničarka Terezija Bratuša čistila pot, ki vodi od hiše k bližnjemu studencu, kamor hodijo po vodo. Steza se nahaja na precej strmem bregu. Nesrečen slučaj je hotel, da se je isti čas v hribu utrgal velik plaz snega, ki je Brati-ševo podsul. Njenema sestrama Amaliji in Ani se je čudno zdelo, da ni sestre tako dolgo domov, pa ste šle pogledat, kaj bi. bilo vzork. Komaj pa sta opazili na poti plaz,sta takoj vedeli, kaj se je zgodilo. Sklicali sta več ljudi, ki so začeli z odkopavanjem snega, toda šele po tridnevnem delu so našli ponesrečenko 1 meter globoko v snegu. O ti veliki Šekspir, mož modrosti in spoznanja, katerega pritlikavci dolže, da je božjo vrednost na človeku preveč v niče-vo deval, kako modro besedo si ti zinil, ko si dejal, da je tista uboga stvar, ki po dveh nogah hodi in se človek imenuje, včasi najneumnejša na tej božji zemlji. Kajne, da nisi ni v spanju mislil, da bo čez tristo let priplazil se k tvoji velikosti eden iz dežele Ilirije, ki je bila tebi tako mitično daleč, kakor preprostemu slovenskemu dedu neznana srečna OIent°va dežel, vprašaje te: "Kajne, ko si ono besedo izrekel, bili so ti posebno zaljubljeni ljudje na mislih." Ali! gotovo si imel te vrste ljudi pred očmi. Zakaj, ali niso ravno reveži ti naj bolj vrtoglavi. Ali ne sanjarijo, da zdaj nebesa, zdaj pekel v srcu nosijo? Ali ne trdijo, da se jim je v srcu vnel in razpalil tak požar, da ne mogo vgasiti potoci vse ga zemlje, deževje vsega neba in vse široko morje. Ali si ne domišljajo, da imajo "kragulja" v sebi, da imajo globoke "srčne rane", katere ne ozdravi sam Eskulap, ali da po krščansko govorim, katerim ne vesta zdravil še sveti Kozma in Damijan ne? Gotovo si te ljudi mislil, ljubi moj "velikan učenosti", saj ti je bilo gotovo znano, da si taki ubožčki žele včasi naj-abotnejše reči, postavim perotnice in krila, da bi 'kakor Dedal leteli po zraku do drugega svojega srca; da si voščijo zdaj večnosti, zdaj kolnejo in rote se nad počasnim tirom tiste nevidljive abstraktnosti, ki ji pravijo čas; da priletni, razumni možaki po otročje šepetajo in besedujejo in se prav po golobje obnašajo. Lahko si tedaj misliš, ti velikan, kako srečni smo mi Slovenci, da imamo med malim številonji svojih filozofov take mislece, ki nam z jasno in učeno modrostjo dokazujejo, kako norostno, neslovensko, da celo kužljivo je tako dejanje in neha-nje. Ne vem sicer, kaj bi ti rekel, ko bi bil slišal poštenega moža, ki mi je misel izgovoril, da se mu (velik filozof zdi) tovorni osel, ki s svojo težko krošnjo po-trpljivo kobaca čez brv in se za težko palico, katera mu udriha krotovice na pošev po životu, samo toliko zmeni, da malo za-miga z dolgimi ušesi. Zanimljivo bi pa morda bilo zate in zame, ko bi ta štirino-gati mož, — če je res tako modroslovec in ne neumen, kakor hudobni svet hoče vedeti, — ko bi ta mož ljudem spregovoril in bi jim naravnost svoje misli o zaljubljencih povedal. Mogoče je, da bi potlej vseh nevernih Tomažev pri nas Slovencih in pri drugih rodovih popolnoma zmanjkalo, da bi svet vse "neslano objemčkanje in popevčkanje" popustil in da bi pesniki po nasvetu slavnega moža samo zdrave in jedrnate pesmi peli, postavim, "kak prideluje se krompir najbolji." Pa stoj, pero moje! Kam si zabredlo! Nevarne opekline V tovarni bakra v Slovenski Bistrici je padel v bazen, v katerem se hladi razbeljena bakrena žica, 35 letni delavec Matevž. Kruder in dobil pri tem nevarne opekline, zaradi katerih so ga morali spraviti v bolnico. Pod* kupom slame Ko je posestnikova žena Vladislava Poredoš v Murski Soboti vlekla slamo iz velike oslice na dvorišču, je potegnila prevelik snop iz sredine kupa, tako, da se je ves zgornji del podli na njo in jo pokopal pod seboj. K nesreči je tudi mnogo pripomogla debela snežena plast, ki je s svojo težo pritiskala slamo navzdol. Ko so jo domači rešili izpod kupa slame, ji niso Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj« starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do« poldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. Moderna električna napeljava ■4 ! in oprema Privoščite si pravilno razsvetljavo in dovolj iztokov za opremo. Oprema za jedilnico kot naslikano samo $6.95 KP NA PRODAJ JE dvonadstropna zidana hiša z 4 renti in zadaj manjša, tudi zidana hiša z enim rentom. Vse udobnosti. Cena nizka, samo $3800.00; na naslovu: 2048 W. Coulter Str. Vprašajte za podrobnosti na: 1848 W. 23rd Street, Chicago. Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE | DR. JOHN J. SMETANA I OPTOMETRIST I ■ 1831 So. Ashland Avenne | F el. Canal 0523 I j Uradne ure: Tsalc dan od 9. J B zjutraj do 8:30 zvečer. ^iii»aiiiiiaiiiinii!!H!ii»aiginni!niiiiHiiiiHi!!]«[ii[!Piiiiia" * Modernizirajte svoj dom za boljše življenje. Instalirajte pripravno napeljavo in iztoke za uporabo več električne udobnosti. Nadomestite staro opremo z novo opremo v svrho večje lepote in boljše razsvetljave. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Bobite naa podnevi in ptfnoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Km, 408&-w brezplačen pregled razsvetljave v domu Na prošnjo bo eden naših svetovalcev za razsvetljavo v domovih pregledal razsvetljavo v vašem domu. Samo telefonirajte RANdolph 1200, Local 2567. <» ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete i . notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali V »e pa zglasite pri: * zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! JOHN PRIŠEL I590S Parkgrove Avenue cleveland ohio ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA' PRODAJALEC HIŠ. 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Deseti brat IZVIREN ROMAN TO IN ONO IZ DOMOVINE Nizka cena... lahki obroki Commonwealth Edison Company J. M. Trunk * a Naš predsednik je posla) dva j moža v Evropo radi mogočega miru, pravijo. Zdaj sta dospel a, Taylor k papežu, Wells k Hitleru in drugam. Vsako prizadevanje za mir je hvale * vredno. V Rimu je Wells ma-1 lo izvedel, ker tam le čakajo ' na plen, v Berlinu je izvedel " malo več, ker tam so mu povedali, kakšen plen hočejo. Hitler je dejal, da hoče v vsi > Srednji Evropi imeti le on sam ' besedo, med Cehi, Poljaki, vključil je tudi "svobodno" Sovakijo in še za nameček 3 Ogrsko. Slovaki bodo šutili, Mažari pa ptegnejo malo po-" skočiti, pa ne bodo daleč sko-' čili, ako gre po Adolfovi že-1 lji. To naj bi šlo v nemški ža- * kelj brez ugovora. Balkana ' bi še ne utaknil v svoj žakelj, * bi morda Mussolini poskočil, 1 ampak Anglež tam ne sme imeti nobene besede. Cehi, Slovaki in Poljaki bi sploh ne imeli besede, Jugoslovani, ' Bolgari še nekaj in kolikor bi » jim Hitler dovolil, kratkomalo lahko rečemo, da je pod temi ; "pogoji" za mir prišel pogrebni dan za zapadne Slovane. Ker je v Rusiji res težko kakih Slovanov, bi se odprl za Germane dan, za Slovane pa ' noč. Pravcata kravja kupčija, , ker le krave ne vprašajo. "Rus" ne bo ugovarjal, saj sta Hitler in Stalin skupaj,Anglež bi ne smel. Morda bi Anglež pritrdil, saj gre le za Slovane, kvečemu še za peščico Mažarov, in Anglež je za druge le, kadar mu pri drugih gre za-se. Ampak Hitler je zahteval še odpravo Gibraltarja, Malte, Sueza, Singapu-ra, in namignil tudi na kolonije. Morda je zahteval le najvišjo ceno, kakor vsak kravji barant&č. Slovanska noč' bi bila morda tudi Angležu po volji, ampak pred lastno nočjo, in to Adolf od Angležev zahteva, mu bo pa le strah. Bomo videli. * O kmetu iz moje domače okolice pripovedujejo, da je bil hud stiskač in si je komaj sam kaj privoščil. Pride v Celovec in stopi v gostilno na južino, ker zastonj je tudi tam le smrt. Juha, meso, pri-kuha.. .tako le so postregli. Prikuha je bila krompirjev močnik, še jaz si gai skuham. Kmet vpraša natakarico: "Koliko stane močnik?" Punca začudeno pogleda. "Nič," pravi. Cena je veljala za vso kosilo. Ko stiskavi kmet sliši, da močnik nič ne stane, zagrmi punci: "Še enkrat krompirjev a močnik." Spas, kaj ne! Zadnjič sem nekaj zapisal o • "Mastni pečenki," ko se je s stali novce m 'vseslovenski dan' o menda spopakedral, ali je e vanj udarilo. Poglejte, če ho- - čete. Socialisti so stali proč, 0 udarilo je le v druge, in to je 1 mastna pečenka, da so še uše- - sa mastna. i. Ali nimajo šmenti srečo? •i Pečenka, ki nič ne stane, pa 1 grmijo lahko: "Se enkrat pe-čenka, ali še ena pečenka." ' Sicer so to pečenko spekli le { neki Lahi tam v Clevelandu, , pa pravijo, da je jo spekel - sam škof Schrembs, in to je - prav — škofova pečenka, ne - le kak kalabrezarski močnik, - ali kaka laška polenta. Pa ni \ škofova pečenka, ker je nika-, kor ni škof spekel, pač pa je , mineštra zapeljanih, polentar- 2 skih Kalebrezov, in ta mine-, štra se našim slovenskim rdeč- 3 karjem in tudi stalinovcem ta-, ko dopade, da so kar iz sebe i in se ne moirejo dosti načuditi 3 junaškim Kalabrezom in opi-i sujejo in raztegujejo kakor - kak muzikant svoje "vampe," - kakor pravimo pri nas harmo-) nikam ali cigamigom. G. Mo-i lek je napisal prav poseben i članek o ti mineštri, o demo-, kraciji in nečedni katoliški . avtokraciji. Počasi, počasi g. j Molek. Kdor pravi, da je člo- - vek le potomec opic", niti zini- - ti ne sme o demokraciji, ker - živalice nimajo nobenih pra-> vie, in ta materializem je fak- - tično priveriel do -- diktatur, i kakor zdaj prizna celo "The i Nation." Dalje razteguje te - kalabrazarske vampe g. Bar- - bich, in Anton Jankovich tudi - kašlja pri ti laški polenti, in - stalinovski "Naprej" pomeša, - dasi je zadnje čase postal i previden, ker je žakelj pra-) zen in hodijo s klobukom. Steady, steady, fantje, ka-' toliška cerkev ve, kaj dela, je . stara že do 2000 let, vi ste vsi šele od včeraj in mokri za ušesi, in kot Slovencem se mpra s vam le častitati, da je vam ' družba nahujskanih in neciviliziranih Kalabrezov tako pri- ■ jetna. Škof Schrembs govori o — i pohujšanju. Righto. Slovenski ■ rdečarji se kar valjajo, tako so se zvrnili nad tem kamnom, ampak zapisano je, da "pohujšanja morajo priti," in tokrat je prišlo po pečenki, močniku, polenti, mineštri, ali kakor vam drago.