Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 9. MURSKA SOBOTA, 28. februara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. Ček. pol. Štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 1000 Din., pol strani 500 Din., ¼ strani 250 Din., ⅛ strani 125 Din., 1/16 strani 62∙50 Din., 1/32 strani 31∙25 Din. Cena malim oglasom do 35 reči 10 Din., više vsakareč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji pop. 5-50%. Rokopisi se ne vračajo. Nevarnost za našo srednjo i meščansko šolo. V Soboti mamo srednjo šolo, v Lendavi meščansko. V Beogradi je izdelan državni proračun, šteri na vnoge milijone briše izdatke za šolstvo. Šole se zato morajo odpraviti, njihovo število znižati. To se ne da spremeniti, zato ka se proračun po zakoni ne sme povišati. Pitanje pa nastane, štere šole do šle? Samobsebi se razmi, ka tiste šole bi morale iti, gde jih je več i gde ne tak velika potreboča za nje. Če bi po toj formi odpravlala oblast šole, bi našivi obe ostali. Ali zna se zgoditi, ka de oblast od sto strani vlečena z raznimi razlogi i se odloči nači, kak mi računamo. Ve odkrito povemo, še že čüjejo glasi, da mi obe šoli zgübimo meščansko i gimnazijo. To bi bio strašen vdarec za nas siromake. Naš sezonski delavec, naš mali kmet, ki ma nadarjeno deco, nigdar ne bo v stani, da bi to mogo dati vövčiti, če se nam šoli vzemeta. Neizmerno bi trpo tüdi državni ugled, ka se šole ravno na meji zapirajo, gde so najbole potrebne. Gda je lani vsa naša oblast agitirala za volitve, je povdarjala, da se ide z glasanjom za državo. I naš domolüben narod, je ar poštüje oblast, vervao toj pa se v tak velikoj meri vdeležo volitev, kak malogde v državi. Naj bi zdaj plača za izpoved poštüvanja oblasti i državne misli bila kaštiga? Kaštiga, da Slov. Krajina zgübi jedinivi šoli? Ne mogoče. Tista oblast, štera je alarmirala celi naš kraj za izpoved državne misli za 8. nov. l. 1931. — je dužna zdaj vse mogoče včiniti, da se ta nesreča prepreči. Naša oblastva so dužna na višjem mesti povdarjati, da madjarska Lendava ne sme zgübiti slovenske meščanske šole, nego ta se more ešče spopolniti z strokovnov i da na dvojoj granici ležeča Sobota ne sme zgübiti gimnazije, nego ta se mora spopolniti v 8 razredni višji razred. Ptuj, Kočevje, Kranj itd. majo pred nosom Maribor i Ljubljano. Zato bi se tam ležej ukinile gimnazije. Mi nemamo v bližini nikde gimnazije, zato naša mora ostati i se ešče spopolniti. I ka so dužna včiniti oblastva, so dužni včiniti tüdi drügi, predvsem občini Sobota i Lendava, kandidatje i njihovi namestniki; kak i zvoljena oba g. poslanca — od zadnjih volitev. Pripomnimo, da nas ne zadovoli i je proti našim interesom, če bi postala samo kakša strokovna šola v Soboti mesto gimnazije. Nam je potrebna osem razredna gimnazija v Soboti i meščansko-strokovna šola v Lendavi. Ljubljana se gible za svoje šole, genimo se tüdi mi. Ka napravi čtenje slabih časopisov? V Beči, čisto katoličanskom Beči je odpadnolo od katoličanske vere i postanolo nevernih l. 1919: 7472 lüdi; l. 1920: 7910; l. 1921; 8108; l. 1922: 9268; l. 1923: 22888; l. 1924: 10422; l. 1925: 11460; l. 1926: 13505; l. 1927: 28837. V devetih letaj stodvajsetijezer düš samo v ednom varaši je postalo nevernih. V Saksonskom v Nemčiji jih je v 13 letaj odpadnolo 20961. V Švajci je samo Nemcov odpadnolo 80 jezero. V katoličanskom Frankfurti je polovica odpadnola to je pali osemdesetjezero düš. V Nemčiji vsega sküpno je v zadnjih letaj 150 jezero katoličanov postalo brezvercov. Ka je zrok tomi strašnomi odpadi? Emil Fiedler, imenitni nemški pisateo, ki navaja gornje podatke, dokaže, da so zrok tomi strašnomi verskomi odpadi slabi časopisi, slabe novine, štere na vnoge stojezere falate čtejo den za dnevom katoličani, dobrih pa ne čtejo. Eden pretreslivi zgled prikaže pisateo, naj svojo trditev podpre. Etak piše: „Ne dugo me je pitao eden izobraženi katoličanec, kak bo z nami po pravici po smrti kama pridemo. I gda sam jaz spitavajočega brščas čüdeč pogledno, mi je pravo: „Pa vi zaistino verjete, da jeste prava neba i pravi pekeo?“ I gda sem njemi resno odgovoro, da verjem, je on trdio, da je to samo za deco izmišleno, naj bi je za poštene lüdi odgojili. Pa te človek ide vsako nedelo v cerkev i jaz stalno znam, da v petek mesa ne je. Katoličanske navade so od mladih nog v njem ostale, ali katoličansko vero je v njem stopnjama zatrlo slabo čtenje.“ Ki ne čtejo dobroga časopisa, se pokvarijo od tistih, ki slabo čtejo, ar nemajo düševne znanosti i moči, da bi znali prav soditi i pravo pot klačiti. Zato je vsikdar vekša blodnost na sveti. Politični pregled. Jugoslavija. Parlament je zglasao zakonski predlog od strokovnih šol i ka se odprejo tri pomorske akademije: v Bakri, Dubrovniki i Kotori. Naša država potrebüje trgovce i inženire i ar leži v dužini 700 kilometrov pri morji, zato si mora poskrbeti tüdi mornare. Te do gojile naše akademije, v šterih de obvezni predmet tüdi angleški jezik, šteri je uradni jezik najvekše pomorske države na sveti. Sklepi banovinskoga sveta. Kuluka ne bo. Banovinski svet je skleno, da se mesto kuluka bo plačüvala 25% doklada na neposredne državne dače. — Sobočka bolnišnica ešče ne dobila penez za zidanje. Podpora se je zglasala samo mariborskoj za zidavo. — Nove takse so zglasane i to 50% doklada k dopolnilnoj prenosnoj taksi (ekvivalenti), štero dačo plačüjejo občine, cerkve, ustanove itd. — potem takse za nakladanje i razkladanje blaga na železnicaj od 20 do 50 par od vsaših 100 kg. — Taksa na živinski potni list je znižana na 3 Din. — Na pitanje g. Kodra, da li bi Austrija küpüvala naše bike, je g. ban odgovoro, da Austrija v to ne privoli, ar ma svojo plemensko živino. Prav žalostno! Na neko drügo pitanje g. Kodra je g. ban izjavo, da se naši izseljenci v tüjini ne štejo za sine Jugoslavije. Jako potrebno bi bilo toj prežalostnoj trditvi priti do konca: što so tej izseljenci i kak so prišli pod madjarski vpliv i što so tisti, ki so to oblasti naznanili. To je jako, jako važno pitanje, štero se mora razčistiti, ar to zahteva poštenje vseh nas. Prosimo zato našo srezko oblast, naj prosi od g. bana podrobna poročila od te žalostne reči, da vsi sküpno nastopimo, da jo odpravimo. Francija. Parlament je zglasao novi volilni zakon, šteri prizna i ženskam volilno pravico. Ar se slobodnozidarje bojijo ženskih glasov, — malo bi jih najmre dobili, — so v senati zglasali nezavüpnico vladi Lavalovoj, štera je mogla zavolotoga odstopiti. Mandžurija samostojna država. V Mukdeni so proglasili Mandžurijo za samostojno republiko. Mandžurija i Mongolija, tevi dve zvezni deželi mata svaka svojo i edno sküpno i odgovorno vlado. Velika nevarnost svetovne bojne. Kitajci so zaprosili papo, naj posredüje za nje pri Japonskoj i drügih velesilaj za mir. Ta prošnja je veliki dokaz, kakši ugled všiva Kristušov namestnik ešče pri poganaj. Amerika i Anglija resno opominata Japonsko, da mora henjati s sovražnostmi, da če to nevčini, njoj napoveta gospodarski bojkot. To teliko pomeni, da njenoga blaga ne küpita i svojega njej tüdi ne odata. Japonska pa se na te opomine še proti, ka de obstrelavala angleške naselbine. Vse vre i zna zavreti, ar svet dela brez Boga i proti njemi, ki jedini njemi mora dati mir. M. Sobota — Lepa prireditev v Martinišči. Preminočo nedelo se je v Martinišči na skromen pa lepi način proslavila desetletnica kronanja sv. oče pape Pija XI. Gospod ravnatelj je s skioptičnimi slikami pokazao številnoj mladini i drügomi občinstvi središče krščanskoga sveta Rim s cerkvijov sv. Petra i palačami gde zdaj stanüjejo sv. oča papa. Povedao je pri tom tüdi, kakša čüstva napunijo srca romarov, gda pridejo v Rim i majo priliko videti namestnika našega božanskoga Zveličara na zemlji. Lepo spominsko prireditev je zaklüčilo igranje tamburašov i ešče edno mladinsko predavanje od Robinzona. — Cene mesa v Soboti. Včasi, kak je na prvom sobočkom senji cena živini za pol dinara poskočila, so mesarje zvišali ceno mesi za 2 dinara. Zdaj je pa cena živini že davno nazaj spadnola ešče pod tisto ceno, kak je bilo na prvom senji, mesari so pa izdak ostali pri višiši cenaj. V Ljubljani i Maribori je prišlo do tožb proti mesarom, ar so prostovolno nikak ne šteli znižati cen čiravno so živino skoron kšenki dobivali. Lüdstvo je pri tom dosegnolo, da košta meso tam 4, 6 pa 8 Din. V Soboti pa, gde živino ešče dosta bole moramo šenkavati kak indri, košta govedina v mesnici 10 Din. Dobro bi bilo. če bi tüdi v Soboti što začno cene mesi malo gibati. — Nagla smrt. Preminoči petek je na náglo vmrla Cecilija Friedrich, mati občno poznanoga i poštüvanoga tolmača na okrajnom sodišči. Večer je šče zdrava šla spat, a proti polnoči njoj je postalo jako slabo i okoli edne vöre popolnoči je zatisnola oči k večnomi spanji. Naj počiva v miri! 2 NOVINE 28. februara 1932. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Uvod. Zgodovina je znanost od dogodkov ino odnošajov med narodi. Zgodovina čuva spomin na takše dogodke pa prilike med narodi, šteri majo zgodovinski pomen ino zgodovinske nasledke. Tak zgodovina poroča od tistoga, ka je človeki najdrakše, to je človek sam. Zato je ravno zgodovinska znanost zrasla pri vsakom narodi prva. Zgodovina je dika vsakšega naroda, ponos kmeta i velikaša. Ona nam je očuvala spomin na živlenje naših očakov, zato nas že lübezen do njij sili spoznavati preminočnost našega naroda. Zgodovina nas tüdi vči spoznavati velke politične istine, štere valájo za vse narode i v vsej časaj. Zgodovina nam najmre v prvoj vrsti razširjava v velkoj meri düševni pogled, ona nam ostri razumevanje za istinsko živlenje, bogati misli od živlenja, omogočava nam spoznavati narode. Ona je, kak pravi rimski modrijan Cicero: „Svedokinja vremena, svetlost istine, živlenje spo- minov i vučitelica živlenja.“ Zgodovina se gradi na vrelcaj, šteri so: stari napisi, penezi, orožjé, orodje (šker), spisi, pisma. Brezi tej vretin zgodovina ne bi bila mogoča. Takše vretine se čuvajo v različni muzejaj i knižnicaj. Na tej vretinaj zidajo zgodovinarje spise ali dela od preminočnosti posameznoga naroda, države ali vsega človečanstva. Najstarejša doba. Slovenska krajina s svojov bregovitov okolicov, vodami pa potokami, s svojov rodovitnov ravnicov, z bogatimi goščami, z zdravim podnebjom, má za živlenje i preživlanje dobro podlago, štera je že v davni časaj mela velko privlačnost za človeka pa ravnotak za stvari. Što bi mogeo povedati, kakšega plemena človek je prvi prebivao med mejami te okrogline, kakši boji i divjanja so se dogajala jezero i jezeroletja med lüdstvi, štera so se izpodrivala. Telko je istine i telko znamo od najdenj ka ja na našem ozemlji že prebivao pračlovek — to je človek, šteri je živo v najstarejši časaj, napriliko 4000 let pred Kristošom. Okoli Sombotela (Szombathely) pa indri so se najšli ostanki velki stvari mamutov, dale različni kameni ino koščeni ostanki, šteri nam svedočijo, ka je v Panoniji — k toj okroglini je spadala tüdi naša krajina — v starodavni časaj živo človek. Od prvih početkov človečega živlenja v najstarejšoj dobi so se nej očuvala nikša pismena svedočanstva, štera bi kaj povedala od višišega živlenja v tom časi. Najstarejšo dobo navadno delimo na tri dele: na kameno dobo, bronasto dobo (božinčasto) pa železno dobo. Te dobe se zovejo pp izdelüvanji posameznoga orodja, orožja, kak noži, sekire, sulice, meči ino drügo branilno orožje. Vsakša od tej dob se deli ešče na starejšo pa mlajšo. Najdukša je bila starejša kamena doba. Prehod iz kamene dobe v bronasto — je bakrena (küfrena) doba. Železna doba se deli v starejšo, štera se je dokončala okoli 500 let pred Kristošom, od te dale do Kristošovoga časa pa je bila mlajša železna doba. Kakše je bilo živlenje v tej dobaj, si ščemo natenci poglednoti. (Dale.) Slovenska krajina. — V. i M. Polana. Mi krize ne čütimo. Meli smo več gostüvanj i na njih pojeli več govedine i svinjetine, kak inda v 10 letaj. Nas je preci goričancov. Ali če bomo tak pili naprej kak dozdaj, nam do jeseni zmenka vino. Ne čüdo, gostüvanja, so se slüžila 2 ali 3 dni. Če se pa širi dober tisk, ali nabira v kakši dober namen, te pa je navadni izgovor: kriza je, nemremo. — Pri nas se je lekar ustanovila ponočna drüžba, štere glavna dužnost je kürnjeke obiskavati v kleti vdarjati i lücko imanje ta vnašati. Orožnike zovemo na pomoč, da nam to drüžbo razženejo. — V V. Polano smo dobili novoga g. vučitela, šteroga prosimo, naj nas vodi vu krščansko-kmečkom dühi prejšnjega. — Cehski računi so se letos z treznostjov dokončali. — Naše prosvetno drüštvo pa spi svoj zimski sen. Zaspalo je tak globoko, da ne vemo, če do je protolešnji topli dnevi mogli zbüditi ali pa ne. — Polančar. — Lipovci. Na fašenek je pijanec hodo po vesi. Vsi ga poznamo. Deca se je žnjega norčarila i slabo včila od njega. Dužnost občinskoga odbora je, da ga javi na srezko načelstvo, to pa sodišči, naj se njemi prepove obiskavanje krčme. Odbor spuni svojo dužnost! — Pertoča. Gasilno drüštvo se toplo zahvalüje vsem dobrotnikom, ki so njemi pri zabavi 7. febr. kakši dar poklonili. — Gda to objavimo, oprosimo to i vsa gasilska drüštva, naj se borijo proti plesnim veselicam i nerednomi vživanji alkohola. Naj drüštva držijo igre, predstave, naj se na tej popeva, igra, hasnovitoga čte, deklamira, ka de na düševni napredek naroda. Tak bodo gasilna drüštva poistini izobraževalna i človekolübna drüštva. — Borza dela naznanja: delo iščejo: 92 navadnih delavcov, 1 privatni uradnik, 1 kürjač, 35 polskih delavcov, 1 steklarski, 1 opekarski, 6 kovačov, 5 klüčavničarov, 7 stolarov, 2 čevlara, 4 kolarje, 1 sedlar, 5 krojačov (sabolov), 3 mlinarje, 3 peki, 5 natakarov, 8 zidarov, 1 tesar, 2 sluge, 2 trg. pomočnika, 7 polskih delavk, 5 slüžkinj. — Koren Jožefi St. Bonet, Francija, se naznanja, da je 5 frankov sprejetih. — Ne spozabimo se z dregetajočih ftic. štere lačne cvikečejo okoli naših hramov. Drobtinje, ka nam po jeli ostane, njim storimo ta. — Povest „S strelo in plinom“ je že izšla. Konec je jako lepi. Knjiga se dobi v Prekmurskoj tiskarni v M, Soboti. Košta samo 10 Din. — Nedelica. Šömen Barica, sestrana g. Cigüth Petra, salezijanca, je stopila v hišni zakon z Pergar Francom iz Štrigove. Po zdavanji se je mladi par posveto Srci Jezušovomi. Jako lepa navada. — Regulacija Müre. Kmetijski minister je privolo, da se regulira Müra. Dela se začnejo že prve dni aprila. To če bo, de na veliki hasek siromaškomi lüdstvi. — „Marijina Ograček“, lepi dečinski list si želejo tüdi nešterni starejši naročiti. Ne vejo pa, ka je cena. Odgovorimo: Cena na sküpni naslov, če jih hodi najmenje 10 falatov, je 4 Din. na leto. — Na posamezni naslov je pa cena letno 10 Din. — Za 800 Din. smrt sprijela. V Monoštri je pred kratkim vmoro en mladenec trafikantkinjo za 800 Din. štere jo je oropao. Vogrski časopisi so prinesli morilcovo sliko, ki je rodom iz Lendave. — Vuča gomila. Vidili smo par starejših lüdi do 50 dece — brščas še šolske — se vrteti na nekšem gümli. Deca i starejši so nesramne pesmi popevali. Zgražali smo se nad tov podivjanostjov. — Rakičan. Na zadnjo fašensko nedelo so naši dečki priredili pri g. Čačinoviči I. lepih iger (burk), štere so se navčili brez vsakoga voditela. Deca so pa šče razen par deklamacij predstavlali „Jurčeka“. Gledalcev je bilo telko, da se je vse gnetilo. Bili so prav vsi zadovoljni. Dečki so tak navdüšeni, da se že pripravlajo na drügo igro. — Žaligova mamica so šli na pepeonico zajtra na štale po krmo za kravo. Kda so že skoro prišli gor, se je lestvica poškalila i mamica so tak nesrečno spadnoli, da so si potrli levo nogo. — Trnje. Odposlanstvo sabolskega ceha iz Trnja se je javilo pri vredništvi Novin i naznanilo, da ne samo iz Trnja, nego iz vseh občin Črensovske fare so se prijavile kotrige, da plačajo 25 Din. za cehsko gostüvanje. Mi vzememo na znanje to žalostno prijavo z tov pripombov: Gda eksekutor tjedne dugo hodi po naših občinaj, ar se je dača ne mogla plačati, gda zimskoga odevala pri starejših ne, gda je cerkev zadužena, da najpotrebnejših izdatkov ne more kriti, gda občinske sirote nemajo drv i pomenkanje trpijo — te 25 Din. vövrčti za nepotrebno gostüvanje je greh. — Boj med fašenki. V Tropovcih so se svadili fašenki. Eden je drügomi fašenki vdaro po harmonikaj i njemi je gombe dol zmlato. To je toga tak svadilo, da se je spüsto po napadalci. Kak to vidi edna i drüga stranka, ide svojemi fašenki na pomoč. Začela se je prava bojna med njimi, štera je tak daleč prišla, da so si lorfe dolstrgali. I gledajte spoznali smo cigane i Tropovčare. Tropovčarje so prej tüdi z Gradišča komaj vujšli. — Cena oglasom v Novinaj, ar so te večkrat vekše, kak smo določili, bo tüdi cena vekša. Itak pa ne tak fal oglasov nigdi, kak v Novinaj. Najboše je dati mali oglas v Novine. Te košta do 35 reči samo 10 Din. Z 35 rečmi pa se že lejko vse naznani. — Redki obisk. Misijonar g. Kerec Jožef pride meseca aprila domo na obisk. Z obiskom bo zdrüžo pobiranje na cerkev sv. Antona v Hongkongi. Doma ostane približno 6 mesecov. Bog ga prinesi! — „Težaki“ se zové pripovist, štero je napisao visokošolec Miško Kranjec iz Vel. Polane. Poznamo ga iz Novin. V preminočem leti je po vsej velki slovenski mesečni listaj napisao več kračiši pripovisti, v šterij kaže živlenje naše krajine. On je naš prvi rojak-pisateo. Zdaj je izišla kniga „Težaki,“ štera guči vsem Slovencom od živlenja na naši marofaj pa v vesnicaj. Veseli smo, da pomali tüdi mi prihajamo v slovensko književnost, da nas bratje spoznajo i se obogatijo z našov lepotov. Mladomi pisateli pa želemo srečo v deli. — Ogen na Lipi. Preminoči petek predpoldnévom je zgorela hiža i delavnica Legen Matjaša stolara na Lipi. Škoda je preci velka. Sreča v nesreči je pa bila ta, ka je na sosednih hižaj bio šče sneg i tak so se ne mogle vužgati. — Na občütlivoj koži se pojavilo lišaji i drügi nedostatki, pri nücanji škodlive žajfe. Zato se preporoča nücanje samo takših žajf, ki so medecinsko brezhibna, kak so to: Fellerova Elsa-žajfa lepote i zdravja i to: lilijino mlečno- lilijine kreme, boraksovo, glicerinovo, katranovo, rumenjakovo i žajfo za britje. Po pošti 5 falatov 52 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. 28. februara 1932. NOVINE 3 NEDELA (v posti tretja.) Vu onom vremeni zganjao je Jezuš vraga i on je bio nemi. I gda bi vö zgono vraga, gučao je te nemi i čüdivala se je vnožina. Ništeri so pa med njimi pravili: Vu Belzebubi vrajžem poglavniki vrage zganja. I drügi sküšavajoči znamenj so z nebes prosili od njega. On pa, kak je vido mišlenja njihova, pravo je njim; vsakše kralestvo vu sebi razdeljeno, opüsti se i hiža na hižo spadne. Či je pa šatan vu sebi razdeljeni; kak bode stalo kralestvo njegovo? Da velite, ka jas vu Belzebubi zganjam vrage. Či pa jas vu Belzebubi zganjam vrage, sinovje vaši v kom je zganjajo? Zato oni vaši sodci bodo. Či pa vu prsti Božem zganjam vrage, zaistino je prišlo k-vam kralestvo bože. Gda močen orožnáti varje svoj dvor; vu meri so ona, štera ma. Či pa močnejši od njega pridoči oblada njega, vse orožje njegovo odnese, v šterom se je vüpao i poroblenje njegovo razdeli. Ki je ne z menom, proti meni je; i ki ne správla z menom, rasipava. Gda nečisti Düh vö zide z človeka, hodi po sühi mestaj, iskajoči ga právi: povrnem se vu hižo mojo, odked sam vö prišo. I gda pride, nájde jo z-metlov pometeno i osnájženo. Teda ide, ž vzeme sebom sedem drugi dühov hüši od sebe i notri stopivši tam prebivajo. I bodo slednja dugovanja onoga človeka hüša od ti prvih. Včinjeno je pa gda bi eta pravo; podignovši reč nika ženska med vnožinov, pravila je njemi: blažena utroba, štera je tebe nosila i prsi, štere si ti cecao. On je pa pravo: ešče bole so blaženi, ki poslüšajo reč božo i njo obdržijo. (Luk. XI.) Pokora. (Paolo Segneri.) Što nigdar ne misli na svojo düšo, odkriva zaistino veliko brezbrižnost, pa, če se ne motim, odkriva takši še vekšo, ki toti misli na svojo düšo, pa vendar ga to nikaj ne gene. Je mogoče ne jasno, ka je takši pred brigo za düšo vsako drügo skrb postavo, kak bi briga za njo bila najmenšega pomena i naj nezahvalnejša reč, zato jo pa dene na zadnje mesto! Tak je, tak, vidim jaz to dobro; o zato pa da bi bar meo tak oči, ka bi jo objokavao, kak mam oči, da jo opažam. Vnogi zmed vas dobro zna, da je z grehi obtežo svojo düšnovest, spozna to, sprevidi i če misli na nevarnosti, štere ga čakajo, čüje v srci karajoči glas, šteri njemi pravi: „Idi i pokaži se dühovniki“ (Luk. 5, 14.) Ka odgovorim? Na vsezadnje se odločim, da bom šo k spovedi. Ali gda? Dnes? Dnes sam povablen na prijetno šeto, vütro bom šo. Te den moraš pri sv. meši biti. Bom pri njej, ali samo tak, če mi čas dovoli, zato ka moram gučati z odvetnikom od moje pravde. Dnes moraš predgo poslüšati. Bom jo; ali samo tak, če mi čas dopüsti, zato ka trgovca moram za svoje peneze sterjati. Pri vsem tak gučite; ka se düše tiče, tisto samo te ščete zvršiti, če vam čas preostane od drügih pravil. I to držite vi za veliko brigo? AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 73. §. Če se je ne agrarna zemla zamenila z veleposestniškov, se ta zamena spremeni v razlastitev od ambulantne komisije. Proti njenoj določbi se lehko priziva v 15 dnevaj na banskoupravo. 74. §. Šumske enklave (čistine, robovje) štere so vzete pod agrar, se smejo zamenjati z šumov, a ne sme se več dati šum, kak je bilo pod agrar vzetoga zemlišča. Šume je pa dužen veleposestnik izkrčiti, če ne drüge pogodbe. Odloči to zmenitev banska uprava. 75. §. Proti odločbam agrarne oblasti nega pritožbe na državni svet i upravno sodišče. Odlok od sobočkoga veleposestva. Od veleposestva grofa Száparyja so pred krátkim dobili odlok agr. interesenti. Te odlok odkrije grozovite duge, šteri se nikdar ne bodo mogli plačati. A to naj nikaj ne vznemirja interesente. Tej naj počakajo komisijo, štera za par mesecov pride vö. Ta njim določi zakonsko ceno agrarne zemle, štera de se plačüvala na sodišče. Sodišče potem razdeli te peneze po zakoni med vüpnike. Kelko spadne na koga, je teško naprej povedati. Agrarni interesenti pa bremena prosto dobijo zemlo v svojo last. Kolonisti. Mostje. Kak smo vam že razložili v Novinaj, gda se agr. zemla spiše na interesenta, je ta plačana ali ne, je popolnoma njegova last i dela ž njov ka šče. Ravnotak sme odati komi šče veleposestnik tisto, ka njemi pripada. Smete küpiti, samo pametni bodite, ne ka bi notri skočili, sledkar pa ne bi mogli plačati. Odevajte se kak daleč vam odevka sega. Pošta. Šadl Janoš, Večeslavci. Vsakši, ki dobi brezplačno Kalendar k Marijinom listi, plača 2 Din. poštnine. Pri vas je lani takših bilo 37, zato plačajo 74 Din. poštnine, vsaki 2 Din. Širitela ne plačata nikaj. Tak pride na mesec 1 Din,, to je 12 Din. na leto. Ki da 12 Din. za M. List na leto ali 1 Din. na mesec, s tem je plačao i poštnino za Kalendar. Zdaj do znamkar razmeli naročniki. Vinčec J. Hamilton. 25 „Priprav“ smo febr. 19. znova poslali. Prosimo odgovor, če so te zdaj prišle. Te zdaj ne trbe plačati. Peneze sprejeli. Vsem tople pozdrave. Prekusnice. Kmet i zdravnik. Ednomi kmeti je zbetežala žena. Ide zato k zdravniki, pa ga prosi, naj njemi da kakše vrastvo za ženo. Zdravnik njemi da edno kantico z navodilom, da jo pred nücanjom more strositi. Kmet pride domo i na mesto toga, da bi kantico stroso je stepo tak ženo, da je njemi včasi v rokaj düšo püstila. Kmet se včasi z velikov praskov pašči nazaj k zdravniki i njemi pove ka se je z ženov zgodilo. Zdravnik ga začüdeno pogledne pa ga opita, če je točno delao po njegovom navodili. Kmet njemi odgovori: „Točno! Včasi kak sam prišeo domo, sam jo tak stroso, da mi je včasi düšo püstila!“ Dobro znamenje. Gospa dekli: „Kata, prle kak mi dete skopleš meri vodo s toplomerom!“ Dekla: „O, milostivna, neje potrebno! Če mi dete postane rdeče, kak rožica, znam da je vroča voda; če pa postane modro kak vijolica, te pa znam, da je voda hladna!“ Sprejmem takoj 5 pomočnikov in 2 vajenca. KUTASSI EUGEN, strojno mizarstvo Bogojina, Prekmurje. 2 Društvo „Kolo jugoslovenskih sester“ v Dolnji Lendavi bo imelo svoj redni občni zbor, dne 6. marca ob 14. uri v meščanski šoli. Dva Vajenca taki sprejmem za mizarsko obrt. JOŽEF PETEK mizarski majster Bogojina. 2 III. REDNI OBČNI ZBOR HRANILNICE in POSOJILNICE r. z. z n. z. v BOGOJINI se vrši dne 19. marca tega leta ob pol dvanajstoj vöri v uradni prostoraj hranilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1931. 4. Čtenje revizijskoga poročila. 5. Volitev enega Člana načelstva. 6. Slučajnosti. Opomba. Če v napovedanom časi občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej novi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne glede na število navzoči članov. REDNI OBČNI ZBOR HRANILNICE i POSOJILNICE r. z. z o. z. pri SV. JURIJU se bo vršo v hranilničnih prostorih dne 6. marca ob 14 (2) vöri popoldnevi s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1931. 4. Poročilo o izvršenoj reviziji. 5. Slučajnosti. Opomba. Če bi v določenom časi ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol vöre kesnej zborovanje na istom mesti i z istim sporedom, ki je v smisli pravi! sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Cepljeno trsje na odajo na podlagi Rip. portalis i Göthe 9 prvovrstno: Poščip, Veliki Rizling, Gutedel, Muškatelec, Muškat Silvaner, Špecijal; se dobi pri FRANCI SERŠENI, trsničari v Veržeji. Cena za 1 komad 1 Dinar. 1 MLINARI! Mlinarske kamle garant. kakovosti, mlinska sita svilena i vunena, I a remenje za pogon, „prima“ vosek za remenje, gurte, peharčke, ml. Klepce ino vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje: BRCAR & Comp. - Ljubljana 4 Kolodvorska 35. Znižane cene! Zahtevajte ponüdbe. Na prodaj je lepo posestvo 19 oralov s hišov i gospodarskimi poslopji, z vinogradom i viničarijov v MALOM DOLI, župnija Sv. Jakob v Slov. goricah, po domače Kristl, hiš. št. 4. — Natančnejše pove. uredništvo „Novin“. 2 D0LNJE-LENDAVSKA HRANILNICA D. D. v Dolnji Lendavi kupuje dolare, franke i druge inozemske valute po najugodnejši ceni. Da posojila na tabulacijo i na poroke. Sprejme vloge na knjižice i na tekoče račune. 2 4 NOVINE 28. februara 1932. I U NAJMANJEM MJESTU možete nabaviti SREČKE ZA GRADNJU KATEDRALE Dobrotvornog Društva Sv. Vinka u Beogradu! Seljački puk kao i gradjanin, činovnik i radnik — svi podupiru bez i kakovog naročitog vjerskog ili nacionalnog opredjelenja veliku akciju za gradnju RIMOKATOLIČKE KATEDRALE u BEOGRADU koja će biti na ukras državi i prestolnici — a u slavu Boga! Ukupni zgodici: Din. 8,000.000 Glavni zgoditak: Din. 5,000.000 Najmanji zgoditak: Din. 10.000 Sudjelujte i Vi Vašim udje- lom, jer Vas može sretan slučaj bogato nagraditi! Cijene srećaka: Dupla srećka 1/1 ½ ¼ Din 200.— 100. 50.— 25.— Vučenje 1. maja 1932. Prodaju vrše: svi župni uredi, kolekture, novčani zavodi, črk vene i dobrotvorne ustanove itd. Glavna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20. Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.